Diagnostično terapevtski program 2016 2.del

VZPOSTAVLJANJE PERIFERNE POTI, venskega dostopa

PERIFERNA VENSKA POT Vstavljanje različnih plastičnih igel ali katetrov v vene

Namen: neprekinjeno ali ponavljajoče i.v. ali infuzijske terapije, priprava na diagnostično terapevtske posege, vbrizgavanje zdravil, razredčenih v majhni količini topila, dajanje že pripravljenih zdravil

Vrste:venske kanile, igle s plastičnimi priključnimi sistemi, periferni venski katetri , osrednji venski katetri

Izbira:predvideno trajanje zdravljenja ,sestava in koncentracija zdravil ,nujnost hitrega dostopa v venski sistem,starost, velikost, stanje ožilja pacienta , barvno ločevanje, nikoli ne izberemo vensko kanilo, ki zatesni svetlino vene

Venska kanila:tanka, votla plastična cevka, kovinsko vodilo

Mesto vstavitve:področje narta le izjemoma , ne na noge, pacient odkloni, edemi, vnetja ven, cianoza, obolenja perifernega žilja, sladkorna bolezen

Neg anamneze: pomankanje tekočine, spremembe v prehranjevanju, nevarnost infekcije

ZAPLETI: BOLEČINA V PODROČJU VENE

Flebitis – akutno vnetje intime

  • 20 – 80 % pacientov z vensko potjo
  • Vzrok: bakterije, mehanično ali kemično draženje
  • Znaki: bolečina, oteklina, topel predel
  • V vneto veno ne vstavljamo kanile!!!

Opazovanje mesta: X –krat preveriti prisotnost flebitisa, ob vsaki aplikaciji zdravila, ko preverjamo pretok infuzijske tekočine, če se pretok infuzijske tekočine zmanjša, ob menjavi steklenice

POKOŽNI INFILTRAT zaradi iztekanja infuzijske tekočine v podkožje, znaki: bolečina, otekel, trši, hladen na dotik, pretok infuzije se lahko ustavi Ukrepi: vensko kanilo odstranimo, opazovanje, možnost nekroze

ZAMAŠITEV VENSKE KANILE zaradi prekinitve pretoka infuzijske tekočine

ZAPLETI V ZVEZI Z LEPILNIM MATERIALOM alergični odzivi

 

PRIPOMOČKI IZVEDBA OPOMBE:

  • izvajalec lahko zamenja i.v. kanilo
  • mesto uvajanja i.v. kanile
  • ustrezni premer
  • izvlečenega vodila nikoli ne uvajamo
  • povoj največkrat 3X ovijemo okoli roke

 

  1. vbodno mesto in področje nad potekom žile opazujemo vsaj 2X na dan
  2. za zaprtje i.v. kanile namestimo brezigelni konekt
  3. pomembno razkuževanje stičišč pred vsako uporabo

 

ODSTRANITEV VENSKE KANILE, VREDNOTENJE

 

CENTRALNI VENSKI KATETER

  • CVK kaže tlak v velikih venah (VCS in VCI)
  • normalne vrednosti od 2 do 8 cm H2O
  • nadzira cirkulacijo krvnega volumna, delovanje desnega ventrikla in vračanje krvi v desni atrij
  • venska kateterizacija – vstavitev katetra v veno cavo superior preko vene subklavije, jugularne vene ali periferne neve (v. cephalica ali v. basilica) pred ali v desni atrij

 

Namen:

  • merjenje CVP
  • vnos večjih količin tekočine
  • hidracija
  • dajanje nekaterih zdravil, ki okvarijo periferne vene
  • popolna PP
  • transfuzija krvi (?)
  • slabe periferne žile

 

Kompetence: izvajalci zdravniki, MS opazovanje, spodbuda za vstavitev

 

Mesta: Velika vratna vena, podključnična, komolčna, dimeljska, popkovna vena

 

Priprava na vstavitev:

  • Navodila za preprečevanje bolnišničnih okužb
  • Priprava kože, prostora in osebja

 

Izbor katetrov: CVK za periferno vstavitev, eno ali dvolumenski, do 70 cm dolžine, silikon ali poliuretan, različne debeline

Lastnosti materialov

  • trdota in upogljivost
  • odpornost na poteg in proti prepogibu
  • debelina stene
  • material, ki ne draži stene, ni prepusten in ne povzroča

 

Zapleti CVK: nenadni, zgodnji: ob uvajanju, kasnejši, lokalni in sistemski, mehanični ali kemični strdek zračna embolija, infekcije, zamašitev katetra Pozni zapleti: flebitis (mehanični, kemični), zamašitev,

 

Okužbe: pomemben vir bolnišničnih okužb, sepsa: 0.9 – 8 %

  • vpliv: splošno stanje, dolžina bivanja v bolnišnici, mesto vstavitve CVK, osebna higiena .število vstopnih mest

Preprečevanje okužb: upoštevanje higienskih standardov, aseptični pogoji, vstopnih lumnov se ne dotikamo, ohraniti sterilnost priključkov, ustrezno pokrivanje vbodnega mesta

 

Opazovanje:

  • telesno temperaturo, dihanje, splošno počutje, trajanje vstavitve, čas menjave infuzijskega sistem, stanje vbodnega mesta, prehodnost, ugotavljanje brezhibnosti oz. poškodb

 

Uvajanje CVK – pripomočki, izvedba, opombe

 

Kazalniki kakovosti:

  • delež ustrezne pritrditve
  • ocena vbodnega mesta (vizualno)
  • delež ustreznega načrta ZN
  • delež realizacije preveze po načrtu ZN

Preveza venske kanile in CVK – izvedba, vse stvari dokumentiramo. Dajanje konice na sterilnost – pripomočki

ODPUST BOLNIKA IZ BOLNIŠNICE

V RS je odstotni delež starejšega prebivalstva zaenkrat še manjši kot v najrazvitejših državah. Pri nas imamo že blizu 15 % oseb starejših od 65 let.

PROBLEM:nadaljevanja ustrezne zdravstvene oskrbe starejših in drugih oseb ki pri opravljanju dnevnih aktivnosti in ohranjanju življenjskih funkcij potrebujejo delno ali popolno pomoč druge osebe.

KJE: institucionalne oblike zdravstvena varstva, kot je neakutna bolnišnična oskrba (NAO), v negovalnih oddelkih, podaljšanem bolnišničnem zdravljenju in na primarni ravni s patronažnim varstvom.

-Pravočasno načrtovanje odpusta pomembno vpliva na izid pacientovega stanja. V načrtovanje odpusta pacienta so vključeni: MS, zdravnik, socialna delavka, dietetik, fizioterapevt, koordinator odpusta. Tudi pacient in svojci morajo imeti aktivno vlogo. Priprava odpusta se mora začeti že ob sprejemu v bolnišnico. Koordinator odpusta ima pomembno vlogo pri načrtovanju odpusta. Kadar svojci ne zmorjeo skrbita za pacienta se ureja institucionalno varstvo.

American hospitam asociation-planiranje odpusta s 4 fazami: ocenjevanje potreb P, razvijanje načrtovanje odpusta, ZV P in svojcev, povezovanje z drugimi institucijami, vrednotenje.

 

ŠOK

Je stanje pri katerem se prekrvavitev tkiv tako zmanjša,da pride do napredujočih okvar tkiv in organov,ki vodijo v smrt bolnika,če šoka ne prekinemo! Zmanjšan pretok krvi ali neustrezna prerazporeditev pretoka krvi.

 

Delitev!:  

# hipovolemični  šok-vzrok je hipovolemija,ki je lahko posledica zunanje izgube vode,izgube skozi ledvica, kožo, notranja izguba tekočine. (Opekline, krvavitve, bruhanje, driska, poliurija)

# kardiogeni šok –vzrok bolezni srca,ki slabijo črpalno sposobnost srca( infarkt srčne mišice,miokarditis, motje srčnega ritma,zdravila, okvare zaklopk)

#obstruktivni šok– vzrok je oviran obtok krvi zunaj srca (pljučna embolija, tenzijski pnevmotoraks)

# distributivni šok neustrezna prerazpoditev krvi in regulaciji prekrvavitve tkiv (sepsa,zastrupitve, anafilaktična šok ali nevrogeni)

Simptomi in znaki šoka:Hipotenzija, Tahikardija,tahipneja, Sprememba kože(hladna,potna,vlažna, pri septičnem šoku topla in pordela)Nabrekle vratne vene(obstruktivni šok), Tahipneja (pri metabolni acidozi), Motnje zavesti, Zmenjšana diureza (oligurija,anurija)

Stopnje šoka!:

1.stopnja šoka- predšok- simptomi in znaki kompenzatornih mehanizmov (tahikardija,bledica,blaga hipotenzija),

2.stopnja šoka- manifestni šok – simpotmi in znaki  okvare delovanja organov (motnjezavesti,aligo ali anurija,laboratorijski in klinični znaki drugih organov),

3.stopnja šoka- ireverzibilni šok->ni več rešitve (odpoved organov, poškodbe tkiv, acidoza, nezadosten mv)

 

 

PRISTOP K BOLNIKU Z NENADNO IZGUBO ZAVESTI

-zavest –je stanje ,ko se človek zaveda sebe in okolice

koma– izraz,ki se uporablja običajno za daljšo nezavest

-nezavest –je popolna odsotnost zavedanja sebe in svoje okolice tudi takrat,ko na prizadetega vplivajo močni zunaji (npr. bolečina) ali notranji (npr. žeja) dražljaji,  eno najnujnejših stanj v medicini

Ukrepi pri nezavestnem:  Orientacijska klinična ocenaNatančna heteroanamnezaPregled okoliščin in telesni pregled

 

Delitev motenj zavesti: 

# kvantitativne motnje zavesti (razlika v stopnji zavesti )oz. budnosti :

-somnolenca(dremavica),otopelost –stanje zamegljene in upočasnjene zavesti,

-sopor (polnezavest)- stanje podobno globokemu spancu (potrebni močni dražljaji),

– koma (nezavest)

#kvalitativne motnje zavesti (vsebinske motnje)stanje neodzivnosti:

-zmedenost (bolniki so zbegani in le stežka sledijo ukazom, krajevna in časovna dezorientiranost),

– zamračenost (bolniki zmotno doživlja in tolmači dogajanja okoli sebe),

-delirij(blodnjavost) spremenjeno stanje zavesti,za katerega so značilni dezorientacija,strah,huda vzdražljivost, halucinacije.

 

Vzroki motenj zavesti: anatomski :  poškodbe glave in možganov, tumorji vnetja

Sistemski: cirkulacijski (žilni/krvni) ,presnovni toksični,spremembe telesne tempreture, električni udar, pomanjkanje vitaminov, ostalo.

Ocena prizadetosti bolnika in simptomov in znaki,ki govorijo za življenjsko ogroženost: ocena zavesti(nenadna izguba), prizadetosti (triaža), orientiranosti, vitalne funkcije(srčna frekvenca), nesodelovanje, ristop k zastrupljencu, pristop k bolniku z nevrološko simptomatiko

Orientacija klinične ocene:

  • Krvni obtok –preveri RR in srčno frekvenco
  • Dihanje –spontano dihanje,potreba dovajanje stanja kisika,možnost aspiracije,potreba po intubaciji
  • Epileptični krči
  • Hipoglikemija
  • Zastrupitev
  • Telesna temperatura

Pristop k bolniku z nevrološko simptomatiko Anamneza,motnje v delovanju živčnega sistema,motnje višjih živčnih

AFAZIJE-motnje govora

AGRAFIJA-motnje pisanja

ALEKSIJA-motnje čitanja

DISFONIJA-motnje tvorbe glasu

DIZARTRIJE-motnje govora

Motnje orientacije, inteligentnost, motnje spomina, kognitibne motnje, motnje čustvovanja, primitivni refleksi.

PRISTOP K ZASTRUPLJENCU

Stup –je snov ,ki na kemičen način škodljivo vpliva na orgnizem. Zastrupitev (intoksikacija)-kadar strup povzroča določeno okvaro (akutna,kronična) zastrupitev – nenamerna in namerna

Toksikokinetika-proučuje celotno pot strupa od mesta vstopa v telo (peropralno,perkutano,z inhalacijo,intavensko) in njihovo absorbcijo v krvni obtok.

Diagnostika :anamneza (kdo je bolnik,kateri strup je zaužil,koliko strupa je zaužil,kdaj),   laboratorijske preizkave

Klinična slika: toksikološki sindrom (toksindromi)=dokaj tipičen proces zastrupitve (npr z opoidi->mioza, bradikardija, hipertenzija, hipotermija, evforija). Netipičen potek-kombinirane zastrupitve.

 

Nujni ukrepi in simptomatika zdravljenja  (pravilen vrstni red!)

  1. Skrb za varnost reševalcev.
  2. Reševanje zastrupljenca iz kontaminiranega oziroma nevarnega območja.
  3. Vzpostavitev in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij. (dihanja, zastoj srca, nezavest)
  4. Nujno simptomatično zdravljenje. (šok, dihalna stiska, pouščanje srca, motnje srčnega ritma, bolečina)
  5. Identifikacija strupa.
  6. Uporaba nujnih antidotov.
  7. .Odstranjevanje strupa. 8. Konzultacija Centra za zastrupitve
  8. Priprava za transport (ne pozabimo na dokumentacijo ter embalažo in vzorce najdenih strupov in bolnikovih telesni tekočin in izločkov)

 

ANTIDOTI:protistrupi, snovi ,ki na katerikoli način nevtralizirajo,inaktivirajo ali vežejo strupe in njihove presnovke ali zavirajo učinek strupa z nasprotnim delovanjem.

Delitev po načinu delovanja:

-fizikalni (aktivno oglje, etanol, litij, železo)

-kemični (kelatorji težkih kovin)

– fiziološki (nalakson pri zastrupitvah z osicati, atrapin-zaviralci holinestiraze)

 

Eliminacija strupa:

  1. Primarna eliminacija (razredčenje,dekontaminacija kože in sluznice, izpiranje, bruhanje)
  2. Sekundarna e. (odstranitev strupa po absorbciji)

 

NAJPOGOSTEJŠE LABORATORIJSKE IN INSTRUMENTALNE PREISKAVE: radiološke preiskave, ekg, testi preiskave pljučne funkcije, lab,preiskave krvi (venska, kapilarna paak), endoskopske p., UZ p., plevralna punkcija, alergološki testi, mikrobiološke p., citološke p., serološke, scintigrafija pljuč -radioaktivna snov,ocena perfuzije in ventilacije

 

RADIOLOŠKE PREISKAVE (DIASKOPIJE)

Računalniška tomogafija CT:

#slikovna metoda, natančno po plasteh slikamo dele telesa, s pomočjo rtg žatkov in sodobne računalniške opreme..

# omogoča grafično prikazovanje transverznih prerezov skozi prsni koš,trebuh,glavo

#lahko izvedemo preiskavo s kontrastom

#indikacije,kontaindikacije: preobčutliva, oslabljena ledvična fkc, nemiren, nesodulujoč bolnik, nosečnost, klastrofobija,..

 

Testi pljučne funkcije:

– označuje stopnjo okvare pljuč pri različnih pljučnih boleznih,kažejo pa tudi napredovanje bolezni ali pa uspeh zdravljenja.

-Delitev: # testi za preiskavo pljučne ventilacije (merjenje pljučnih volumnov in kapacitet)

#testi za preiskavo funk. pljuč kot plin. izmenjevalca (merjenje DLCO)

 

SPIROMETRIJA

Je temeljna neinvazina funkcijska preiskava pljučne funkcije. Rezultat je osnova za vse nadaljnje preiskave, ki so pri pacientu izvajane. Na podlagi spirometrije se postavi diagnoza obstrukcije. Glavni namen je zgodnje odkrivanje bolezenskega dogajanja v dihalih. Merjenje vitalne kapacitete-volume zraka,ki ga izstisnemo iz pljuč z max. espiracijo po max. insipiriju

Spirometer – vitalograf je naprava, s katero merimo, kako unčikovito in kako hitro lahko iz pljuč izdihnemo ves zrak.

Indikacije: diagnostika, definirati obstruktivno ali restriktivno……

 

Spirometer zmeri volumne vpihanega zraka v določenih časih izdiha. Vselej izmerimo količino izdihanega zraka v prvi sekundi – forsiran ekspiratorni volumen (FEV1) in celotno količino izdihanega zraka – vitalno kapaciteto (VC).

FVC

VC predstavlja ves zrak, ki ga po maksimalnem vdihu lahko izdihnemo iz pljuč.

FEV1-volumen zraka,kiga oseba izdahne v prvi sekundi forsiranega ekspirija

TI- tiffenneau indeks- razmerje med FEV1 in FCV opredelitev obstrukcije ( < 0.75) oz. restrikcije (> 0.75)

PEF-največji pretok zraka med izdihom, za oceno zapore dihal, PEF meter ne moremo ga določiti iz spirometrije¨!!!

Normalne vrednosti: moški: 600 l/min, ženske 400l/min. Restrikcija: fibroza, pljučni edem.

 

Najvažnejši med pretoki zraka v prvi sekundi izdiha (FEV1), ki nam pove količino zraka, ki ga je oseba v prvi sekundi izdiha sposobna izdahniti iz pljuč po predhodnem maksimalnem vdihu.

Razmerje med obema pomeni indeks obstrukcije v pljučih

 

NAVODILA ZA IZVAJANJE MERITEV: počitek 10 min pred testom, nič alkohola 4 ure pred testom……………………

IZVEDBA: z vso silo pihne v spirometer, vedno izmerimo 3x, vedno pomerimo tudi neforsirano VC, če v osmih poskusih vsaj dve meritvi FVC nista manj kot 100 ml (ali 5%) različni lahko rečemo, da bolnik ne sodeluje dobro in rezultata ne vpišemo oz. ga ne upoštevamo, meritev prekinemo, ko v toku ni spremembe volumna za več kot 50 ml.

 

BRONHODILATACIJSKI TEST-sum na KOPB

IZVEDBA:

  • pozitiven bronhodilatacijski test je, če se pretok (FEV1) izboljša za 12%in 200 ml. to kaže na prisotnost reverzibilne obstrukcije v dihalih, značilno za astmo
  • bolniku damo 4 vdibe Ventolina ali Beroteca in počakamo 20 min ali 4 vdihe Beroduola in počakamo 40 min na odgovor – takrat ponovimo spirometrijo.

 

PLINSKA ANALIZA arterijske krvi (PAAK)

->Ocenjevanje učinkovitosti izmenjave v pljučih po ventilaciji,difuziji in perfuziji, ki se odraža v parcialnih tlakih respiratornih plinov v arterijski krvi. (pO2, pCO2 in konc.vodikovega iona-pH)

pH (7.35-7.45): acidoza (manj kot 7.35) ,alkaloza (več kot 7.35)

pO2 (nad 10k Pa): hipoksemija

PCO2 (4.7-6.0 kPa):hipokapnije (pod 4,7),hiperkapnije (nad 6)

Primeri:Respiratorna acidoza- povišan pCO2, Metabolna acidoza-znižan pCO2

– vzorec arterijske krvi je nujen za oceno oksigenacijskega stanja organizma (kisikov status) in acidobaznega ravnovesja

-izvid je za naše ukrepanje pogosto kritičen, zato je napaka lahko življenjsko usodna, 80 % vsek napak pri preiskavi se zgodi v preanalitski fazi

INDIKACIJE: P  s plučnim, srčnim in metabolnim obolenjem, motnje acidoznega ravnotežja. KONTRAINDIKACIJE: nagnjenje h krvavitvam, pozitiven allenov test, okužba in poškodba kože.

PRIPRAVA BOLNIKA: ležeč ali sedeč položaj s podporo za roko, primerno mesto je ulnarna arterija nedominantne roke, allenov test negativen

MATERIAL:razkužilo,tamponi,povoj,komplet z brizgo za arterijski odvzem Vse igle niso enake!!

ODVZEM: čimbolj navpičen vbod tik ob orokavičenem prstu, ki tiplje pulz, ne zabodemo do periosta, v globi ne popravljamo smeri igle, odvzem iz radialne ali kubitalne arterije v posebno heparnizirano brizgo. Z zelo bolečim postopkom lahko sprožimo hiperventilacijo! Po odvzemu iztisnemo morebitni mehurček(najbolj vpliva na pO2), 10x premešamo.

ALLENOV TEST:otipamo radialno in ulnarno arterijo , pacient naj stisne pest in jo zadrži kolikor lahko. Prekinemo pretok skozi obe arteriji, pacient na sprosti pest, iztegne prsta z dlanjo navzgor, popustimo pritisk na ulnarno arteijo

Zračni mehurček najbolj vpliva na pO2 Kri ne sme biti strjena in brez mehurčka

POT V LABORATORIJ Čas od analize je kritičen!!!

  • prednostni transport (nikoli se ne čaka za skupinski transport z ostalo krvjo)
  • največ 20 minut od odvzem do analize
  • kurir v laboratoriju obvesti laboranta o vzorcu, kri odloži v mešalec
  • transport v tem času na sobni temperaturi

ANALIZA: pomembni so vstopni podatki (TT, Fi02, DF)

ZAPLETI:hematom (daljša kompresija), prenos okužbe v podkožje in kri, hiperventilacija

ZAKLJUČEK s pravilnim odvzemom arterijske krvi se izognemo veliki večini morebitnih napačnih rezultatov in postopek je bistveno manj boleč,  s čim manjšo poškodbo žile pri odvzemu si omogočimo boljši uspeh ponovnega odvzema na istem mestu

[wp_ad_camp_1]

 

ENDOSKOPSKE PREISKAVE(bronho, gastro, kolono, torako-skopije)

Priprava bolnika na endoskopske posege:  bolnik je seznanjen in poučen o preiskavi, ker tako tudi boljše sodeluje. Pomen celotnega zdr.tima pri seznanjanju in poučevanju o preiskavah, zdravljenju in prognozi.

Ugotavljanje problema (neg.anamneza, predhodne izkušnje pacienta), priprava dokumentacija, napotnice,..

Najbolj pogosti neg.problemi: nepoučen P, neupoštevanje navodil, nerazumevanje, strah pred izvidom in preiskavo, motnje v ritmu spanja, možna krvavitev zaradi antikougolantne terapije, hipoglikemija (zdravlene z insulinom).

MS:upošteva standarde ZO, prepreči možne zaplete oz jih opazi in ukrepa, bolnik ponudi možnost 10min filma o posegu.

 

Bronhoskopija (tešč 8h pred, 24h ne kaditi)

# diagnostična in terapevtska (odstranitev tujka,tumorja toaleta dihal)

#omogoča odvzem materiala (cito,histo,mikro) aspiracije, krtačenje,..

#indikacije, kontraindikacije: huda prizadetost, poškodbe, pljučna embolija, predhodni miokardni infarkt,..

#zapleti: krvavitve, pneumotoraks, povišana T°C, embolija, neučinkovito dihanje, bolečine, kašlja

Gastroskopija:pregled požiralnika, želodca in dvanajstnika z gastroskopom, uvedemo skozi usta. Odkrijemo lahko različna vnetja sluznic, razjede, različne benigne/maligne tumorje. Med preiskavo lahko odvzamemo koščke tkiva z drobnim kleščam za pregled v laboratoriju.

Torakoskopija-=pregled. površine plevre pljuč in mediastima,odvzem materiala,indikacije,kontraindikacije:bolezni srca

Ezofagogastduodenoskopija: indikacije,kontraindikacije

ERCP-endoskopska retrogradnja holangio-pankretikoskopija

Kolonoskopijapregled oz preiskava širokega, debelega črevesa s posebnim upoglivim instrumentom, uvedemo skozi zadnjično odprtino. Pregledamo celotno široko črevo in končno del ozkega terminalnega ileuma. Občasno boleče, tešč bolnik, dobro očiščeno črevo.

Punkcije(plevralne tekočine,ascitesi bezgavk, diagnostika izliva, lahko terapevstska puncija,odvzem punktata: (biokemične preiskeve,mirkobiološke preiskeve,citološke preiskeve,pH) )

Lumbalna punkcija= vbod s spinalno iglo v subarnoidni prostor hrbtenice, merjenje intrakranialnega pritiska, kontrola likvorja. Odstranitev gnoja in krvi. Neg.diagnoze: bolečina, tesnoba, nevarnost perifernih nevrovaskularnih motenj, glavobol, krvavitve.

Torakalna punkcija : odstranjevanje zraka/tekočine iz prsne votline, da zmanjšamo težave pri dihanju. Vzroki za nabiranje tekočine: poškodba, okužbe. MS med posegom ob bolniku, pojasnjuje potek, opazuje dihanje, pomaga k položaju v postli, opazuje vbodno mesto, vsebino, zaplete kot so kašelj, ne vzdrži v položaju,..

pertorakalna igelna biopsija pljuč-indikacije,kontraindikacije

slepa igelna biopsija plevre (sum na TB plevritis) indikacije,kontraindikacije

Ultrazvočne preiskave  presvetlimo notranje organe, kožo namažemo s kontaktnim gelom, deluje na osnovi zvočnega delovanja (20000Hz) UZ plevre,srca,trebuha,ledvic,, UZ vodene puncije tekočin,organov, mehurja(1l tekočine) indikacije,kontraindikacije

 

EKG

  • je grafični zapis električne aktivnosti srca, ki jo zaznamo z elektrodami
  • električne impulze, ki nastanejo in se prevajajo po prevodnem in delovnem mišičju, lahko zaznamo z elektrodami na površini telesa
  • odvodi – ekstremiteti (standardni – I, II, III) in prekordialni (V1 –V6)
  • srčna frekvenca, ritmičnost, motnje prevajanja, elektrolitske motnje, ishemija in nekroza srčne mišice, spremenjene strukturne spremembe

ELEKTROKONVERZIJA

  • zdravljenje motenj srčnega ritma s pomočjo električnega toka
  • uporaba sinhroniziranih udarcev
  • vnaprej načrtovana; urgentna, spontana, medikamentna, električna
  • boleča –sedacija bolnika ali anestezija
  • AV – 50 J         AF – 200 J
  • znaki: hipotenzija, elektrokardiografski znaki okvare miokarda, prekatne aritmije, pljučni edem

 

DEFIBRILACIJA

  • prekinitev življenjsko nevarnih motenj srčnega ritma
  • sinhronizacija udarcev je potrebno izključiti
  • VF
  • zunanja defibrilacija; notranja defibrilacija: trajni defibrilatorji

 

MERJENJE PEF-a (pretok l/min)

= test za merjenje ene izmed pljučni funkcij

-pomembni so za  samokontrolo bolnika, astmatike

-bolnika naučimo tehnike merjenja, beleženja dobljenih rezultatov v posebej prirejene obrazce in vrednotenje rezultatov

-bolnik mora poznati normalne vrednosti in tudi način ukrepanja pri poslabšani pljučni funkciji, vedno naj upošteva navodila, ki mu jih je dal zdravnik. Bolnik naj ve da nas lahko pokliče v primeru nejasnosti.

-kontrolira se vsak dan, zjutraj in zvečer

-Uporabljamo Wrightov in Clement-Clarkov merilnik (primeren za uporabo doma)

Uporaba ustnika v bolnišnici za enkratno uporabo, za dobro vodenje astme so meritve PEF zelo pomembne

 

TEHNIKA MERJENJA PEF

  • pri meritvi na bolnik, če je mogoče stoji, meri zjutraj in zvečer
  • nastavi ustnik na merilnik
  • merilnik prime v roke kot svinčnik in ga obrne proti ustom (pazi, da ne prime s prsti prek merilne skale ali odprtin na koncu merilnika)
  • preveri, ali je pero merilne skale na 0
  • bolnik mora maksimalno vdihniti in z ustnicami objeti ustnik merilnika
  • pihne brez premora na točki maksimalnega vdiha naenkrat in z vso močjo
  • odčita dobljeno vrednost, ki si jo zapolni ali zabeleži
  • pero na merilniku vrne na 0
  • meritev ponovi trikrat in najboljšo vrednost vpiše v obrazec
  • pri vpisovanju vpiše vedno meritev pod ustrezno uro in dan ter vpiše pod kakšnimi pogoji je izvedel meritev
  • po uporabi očisti plastični ali zavrže kartonski ustnik
  • meritve naj bolnik izvaja dvakrat dnevno, razen ob hudih poslabšanjih astme pogosteje. Meritve izvaja vedno v enakih pogojih.
  • 20% +/- od svoje najbolše vrednosti Zelene vrednosti so ok, rumena nam začne padati na 50-80% naše najbolše vrednosti, podvojijo dozo terapije

 

ČIŠČENJE MERILNIKA:

  • ustnik in merilnik na bolnik doma opere z blago milnico in dobro spere pod tekočo vodo. Očisti ga vsa enkrat mesečno
  • merilnik rahlo otrese, da odstrani vodo
  • osušeni aparat shrani do naslednje meritve
  • ustnik opere po vsaki uporabi
  • v bolnišnici merilnike čistimo z blagim razkužilom po končani uporabi – bolnikovem odpustu
  • kartonski ustnik po vsaki uporabi zavržemo.

 

Poškodovani merilnik ni možno popravljati, zato ga zavržemo. Običajna uporabna doba aparata znaša približno 200 meritev.

 

 

HRANJENJE BOLNIKA PO NGS

INDIKACIJE ZA NGS:

  • bolniki, ki ne morejo normalno jesti motnje pri požiranju (nezavestni in ventilirani bolniki motnje zavesti), nočejo jesti psihične in duševne motnje, ne jedo dovolj, imajo vnetje trebušne slinavke ali črevesja in potrebujejo hranjenje v črevo, ker ne jedo dovolj ,operacije zgornjega dela prebavnega trakta

 

ZAKAJ?

  • potreba po daljšem umetnem hranjenju
  • način je bliže normalnemu uživanju hrane, preprečimo atrofijo črevesne sluznice
  • ohranja se fiziološka sposobnost organizma (prebava, resorbcija). S tem se preprečimo atrofijo črevesne sluznice. Zato se bolniku uvede NGS. NGS se uvede skozi nos do želodca. Možno je tudi hranjenje po gastrostomi in jejunostomi
  • NGS se uporablja tudi za gastrično sukcijo, odstranjevanje želodčne vsebine (pri zastrupitvah)
  • indikacijo za uvedbo ugotovi zdravnik

 

 

  • Priprava bolnika: uvajamo jo 6 ur po zadnjem obroku.
  • Pred uvajanjem po potrebi očistimo nosnice, se pozanimamo če ima mogoče kakšne anatomske nepravilnosti v nazofarinksu
  • NGS naj bo iz ustreznega materiala (silikon, poliuretan). Ti materiali so organizmu bolj prijazni in se lažje prilagajajo krivinam prebavil, ter povzročajo manj dekubitusov v nosni sluznici
  • pri izbiranju debeline sonde izberemo čim tanjšo NGS
  • uporabljamo dvolumensko NGS: en lumen je namenjen prehranjevanju, druga za prezračevanje
  • praviloma imajo NGS radiopačno črto, ki je vidna pod Rtg žarki in oznako dolžine

 

Bolnik je med uvajanjem sonde praviloma v polsedečem ali sedečem položaju. Predhodno higiensko si umijemo roke ali razkužimo roke, nataknemo nesterilne rokavice in namestimo zaščitno masko, ter namestimo zaščito za bolnika.

 

PRIPOMOČKI: NGS – silikonska ali poliuretanska (ustrezna debelina), Xylocain gel 2%, 50 ml brizga, trak za pritrditev NGS, slušalke, loparček, zaščitne nesterilne rokavice, zaščitna maska, zaščitna podloga, ledvička za enkratno uporabo, alkoholni robček, črpalka za hranjenje,sistem za hranjenje ,predpisana hrana, terilnica ,predpisano zdravilo ,tekočina za izpiranje (ustekleničena voda ali nesladkan čaj), aspirator, drenažna vrečka z izpustom

 

IZVEDBA:

  • bolniku razložimo poseg, si namesti zaščitno masko, si razkuži roke in nadane zaščitne rokavice
  • masti bolnika v polsedeči ali sedeči položaj, bolniku namesti zaščitno podlogo. Preveri nosnici
  • izmeri potrebno dolžino uvedene NGS

 

OPOMBE:

  • ob oviri pri uvajanju , NGS odstrani in poizkusi z uvajanjem skozi drugo nosnico. Če se ……
  • NGS vedno zapremo z zamaškom in jo označimo v višini nosne odprtine. NGS mora biti ustrezno pritrjena na razmaščeno kožo
  • Položaj NGS
  • NGS menjamo na 21 dni, brizgo za aspiracijo želodčne vsebine in sistem za hranjenje pa zamenjamo vsak dan

 

ODSTRANJEVANJE NGS

Število potrebnih oseb: ena

Izvedba:

  1. izvajalec bolniku razloži poseg
  2. razkuži si roke in si obleče zaščitne rokavice
  3. pacienta zaščiti z zaščitno podlogo
  4. če je pacient priključen na sukcijo, ga izvajalec odklopi od sukcije. Nato odlepi obliži, s katero je bila pritrjena NGS. Pacientu pove naj zadrži sapo, nato nežno in hitro izvleče NGS in jo zavrže
  5. razkuži si roke
  6. poseg zabeleži na list ZN

Opombe:

  • po odstranitvi NGS izvajalec pregleda nosnici in naredi ustno nego

 

HRANJENJE PO NGS

Število potrebnih oseb: ena

Izvedba:

  1. izvajalec pacientu razloži poseg in si razkuži roke
  2. pacienta namesti v sedeči položaj ali polsedeči položaj
  3. preveri položaj NGS in preveri zaostanek hrane
  4. odpre zamašek za prezračevanje . Nastavi sistem za hranjenje, ga priključi na NGS
  5. nastavi hitrost pretoka hrane
  6. po končanem hranjenju sistem za hranjenje in NGS izpere s 20 ml tekočine za izpiranje. Odstrani sistem za hranjenje in zapre  NGS.
  7. razkuži si roke
  8. količino dane hrane zabeleži ne terapevtski list. Aktivnosti ZN glede hranjenja pa na »List ZN«

Opombe:

  • higienski postopki dela z živili: robove embalaže s hrano, katero apliciramo v sisteme, prebrišemo z alkoholnim robčkom z namenom zmanjševanja možnosti vnosa mikroorganizmov okolja v sistem za pehranjevanje

 

Hrano lahko dobimo industrijsko pripravljeno ali pa jo naročimo v kuhinji (po naročilu zdravnika, pogoj neukužena). Hrana mora vedno vsebovati vse potrebne hranilne snovi, biti mora primerno tekoča, brez balastnih snovi ter higiensko neoporečna. Na začetku začnemo z manjšimi vnosi hrane, na to povečujemo do normalne količine. Hrana mora biti primerne temperature, okoli 37o C, a ne več kot 40o C.

Stanje prehranjenosti bolnika vpliva na hitrost bolnikovega okrevanja po bolezni, poškodbi ali po operaciji, ocenjevanje prehranjenosti bolnika (anamneza, pregleda, podatki antropometrije, biokemične preiskave)

hranjenje po sondi (cevki) – prednosti pred parenteralnim hranjenjem: vzdržuje normalno funkcijo črevesja, ohranja normalno zgradbo črevesne sluznice in njeno reasorptivno sposobnost, ohranja vlogo trebušne slinavke, omogoča prehod reasorbirane hrane skozi jetra in prehod v krvni obtok.

 

UPORABA ENTERALNE ČRPALKE

 

MOŽNI ZAPLETI:

  • problemi s prebavo (diareja, izpahovanje, slabost, krči, bruhanje)
  • zamašitev NGS, premik sonde, sonda je zvita
  • izsušitev sluznice nosu in žrela (le predhodna komplikacija), zato poskrbimo za še dodatno ustno nego (vsa 3x na dan)
  • nastanek dekubitusa, rane na nosni sluznici (pomembna pravilna pritrditev sonde in opazovanje)
  • aspiracija hrane oz. želodčne vsebine (pomemben pravilni položaj med hranjenjem)
  • infekcija bolnika s hrano (pomen pravilnega rokovanja s hrano)

 

DAJNJE ZDRAVIL PO NGS

Število potrebnih oseb: ena

Izvedba:

  1. razkuži si roke
  2. pripravi si predpisana zdravila
  3. zdravilo zdrobi v terilnici, ga razredči s tekočino za izpiranje in da preko NGS
  4. izvajalec pacientu razloži poseg
  5. NGS spere s 20 ml vode po dajanju vsakega zdravila
  6. razkuži si roke
  7. dano zdravilo zabeleži na terapevtsko listo

Opombe: prevezo NGS izvajamo 1x na dan, pred vsakim dajanjem zdravil ali hranjenjem je potrebno preveriti lego NGS in količino želodčne vsebine. Želodec mora biti pred vsakim obrokom aspiriran. Če je aspirirane vsebine 100 ml, vrneš vsebino v želodec in počakaš eno uro. Če je po eni uri še vedno 100 ml aspirirane vsebine, obvestiš zdravnika. O izpuščenih obrokih odloča zrdavnik

  • brizgo in sistem za hranjenje menjamo enkrat dnevno
  • NGS menjam na tri tedne, ob menjavi izberemo drugo nosnico. Menjavo izvedemo po predhodnem dogovoru z zdravnikom.
    • če ima bolnik več tablet hkrati, jih daje posamično in vsako zdravilo spre z 20 – 30 ml vode.
    • Število obrokov, količino hrane v 24 urah in način hranjenja (kontinuirano, po obrokih, hranjenje po enteralni črpalki) indicira zdravnik.

 

  • GASTROSTOMA (operativna, PEG)

JEJUNOSTOMA- v primeru motenj v delovanju želodca

Zapleti:okužba, poškodba rane ,bruhanje,aspiracija,driska

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja