Seč ali urin (latinsko urina) je tekočina, ki jo izločajo ledvice preko sečnih poti. Seč iz ledvic odteka v sečni meh (pielon), nadalje v sečevod, sečni mehur in po sečnici zapusti telo. Nastajanje seča je pomemben fiziološki proces, ki uravnava količino in sestavo telesnih tekočin ter omogoča izločevanje številnih presnovkov iz telesa.
Človeški seč je običajno rumenkasta tekočina. Številne bolezni se odražajo na videzu, količini in sestavi seča, zato je analiza seča pomembna diagnostična metoda.
Naravno izločanje seča imenujemo mokrenje oziroma uriniranje.
Nastajanje in izločanje seča
Seč nastaja v ledvicah pri filtraciji krvne plazme iz glomerulnih kapilar v Bowmanovo kapsulo, ki poteka v ledvičnih telescih; pri tem nastane primarni seč ali ultrafiltrat. Filtrirati se v normalnih razmerah more le voda in molekule s polmerom manjšim od 4,4 nanometra (le ioni in manjše beljakovinske molekule). Primarni seč odteka nato v ledvične cevke (tubule) nefrona. V primarnem seču so prisotne tudi snovi, ki so za telo pomembne in ni smotrno, da bi se izločile (na primer glukoza, aminokisline in elektroliti). Odrasel človek dnevno proizvede okoli 180 litrov primarnega seča, izloči pa ga le okoli 1,5 litra; velika večina primarnega seča se reabsorbira.
V sistemu ledvičnih tubulov, Henlejevih zank in zbiralc se za telo pomembne snovi reabsorbirajo, reabsorbira se pa tudi okoli 99 % vode. Seč, ki priteče iz zbiralc v ledvični meh, se imenuje sekundarni seč in tega v bistvu izločimo z uriniranjem. Sečni mehur je pomemben za zbiranje in zadrževanje seča, ki ga nato zavedno izločimo.
Proces nastajanja in izločanja seča v ledvicah imenujemo diureza. Na diurezo lahko vplivamo z zdravili. Takšna zdravila so diuretiki , ki zvišajo prostornino izločenega seča in posledično znižajo prostornino krvi.
Uporabljajo se pri ledvičnih in srčnih boleznih, saj zmanjšajo obremenitev obtočil. Diuretično učinkujeta tudi na primer etanol in kofein, saj znižata izločanje antidiuretskega hormona iz hipotalamusa.
Če prostornina dnevno izločenega seča preseže 1,5 l, govorimo o poliuriji, če pa je izločanje seča zmanjšano, pa o oliguriji (manj od 400 ml) oziroma anuriji (manj od 100 ml).
Motnje izločanja urina:
Anurija: motnje delovanja ledvic, ni produkcije seča vodi v uremijo, ki nastane zaradi zastrupitve s produkti presnove
Poliurija: patološko povečanje seča (tudi 10 do 20 l na dan)-pogosto pri sladkorni bolezni, fiziološko pa pri popiti veliki količini tekočine
Retencija urina: zastoj urina; kopičenje urina v mehurju, nepopolno izpraznjevanje zaradi oslabelosti mehurja, stranskega učinka narkotikov ali poškodbe mehurja, več kot 100 ml
Rezidualni seč: ostanek urina; je seč, ki ostane po spontani mikciji v mehurju in ga lahko odvzamemo s katetrom, normalno je tega seča do 20 ml; do takšne okvare pride če je mišičje mehurja ohlapno
Disurija: uriniranje je boleče, oteženo z zmanjšanim pritiskom; pri obolenju mehurja ali po operaciji zaradi krča sfinktra uretre
Polakisurija: pogosto, boleče uriniranje v majhnih količinah; nastane pri vnetjih mehurja, obolenju prostate(tumor), v prvih mesecih nosečnosti, ali če nas zebe
Nikturija: izločanje večjih količin seča ponoči, pogosto posledica vnetja ledvic, sladkorne bolezni, popuščanje srca
Enureza: je nočno mokrenje postelje med spanjem
Oligurija: zmanjšanje dnevne količine seča na 100 do 400ml; nastane pri zmanjšanjem dovajanju tekočine, pri dehidraciji zaradi bruhanja, driski, pri močnem potenju, izgubi krvi, šoku, pri slabšem delovanju srca in ledvic
Inkontineca urina: nehotno izločanje urina zaradi pomanjkanja samokontrole nad mehurjem in nad uretralnim sfinktrom
[wp_ad_camp_1]
Ločimo:
stresno: izločanje malih količin urina ali kapljanje zaradi povečanega abdominalnega pritiska zaradi kihanja, smejanja, dviganja, teka ali drugih telesnih aktivnosti
refleksna inkontinenca: nehotno izločanje urina, ki nastopa v predvidljivih intervalih, ko se napolni mehur z določeno količino
urgentna inkontinenca: nehotno izločanje urina takoj po močnem občutku potrebe po uriniraju
funkcionalna inkontinenca: kontrakcije mehurja, ki so tako močne, da povzročijo izločanje urina, preden so izpolnjeni pogoji za uriniranje v primerno posodo
2 REŠEVANJE PROBLEMA
Diureza je zbiranje seča. Zbiramo ga 24 ur.
Če je P pokreten in gre lahko sam na WC ga prosimo da seč zbira v plastično posodico, ki ima na zunanji strani označene ml. če pa je P nepokreten ali delno odvisen pa to storimo mi. Glede na diurezo vidimo, ali ima kakšne motnje izločanja. Če je diureza manjša, kot bi morala biti vemo, da se nekje v telesu nabira tekočina. Nabira se lahko v obliki edemov. Pri P kjer je naročena diureza, vodimo tudi bilanco tekočin. Bilanca tekočin je merjenje sprejete in izločene tekočine, ki se zabeleži na posebnem listu. Na intenzivni enoti KOPA Golnik imajo razpredelnico za bilanco že na temperaturnem listu.
Če ima bolnik stalni urinski kateter merimo diurezo tako, da vrečko spraznimo v za to posebne posode.