Esejska vprašanja in odgovori za anatomijo 2013

OPIŠITE KOSTI OBRAZNEGA DELA LOBANJE:

Obrazni ali visceralni del lobanje, ki ga imenujemo tudi splanhnokranij, obkroža delno očesno votlino, v celoti pa nosno in ustno votlino. Obrazne kosti so PARNE: zgornja čeljustnica ( maxilla), nosnica (os nasale), solznica (os lacrimale), nebnica (os palatinum), ličnica (os zygomaticum), spodnja nosna školjčnica (concha nasalis inferior); NEPARNE: spodnja čeljustnica (mandibula), ralo (vomer), podjezična kost (os hyoideum).

PARNE:

ZGORNJA ČELJUSTNICA – MAXILLA: ima telo ( corpus ) in 4 odrastke. Na nosni površini je velika odprtina v zgornje čeljustnično votlino – SINUS MAXILLARIS. Iz telesa izhajajo 4 odrastki, ki vežejo zgornjo čeljustnico na sosednje kosti. To so: PROCESSUS ALVEOLARIS ( zobni odrastek), PROCESSUS FRONTALIS ( čelni odrastek ), PROCESSUS ZYGOMATICUS ( stranski, lični odrastek ), PROCESSUS PALATINUS ( nebni odrastek ).

NOSNICA – OS NASALE: sestavlja ogrodje nosnega korena.

SOLZNICA – OS LACRIMALE: je za noht velika koščica na medialni strani očesne votline. Ima žleb v katerem leži solzni mešiček.

NEBNICA­ – OS PALATINUM: Je sestavljena iz dveh ploščic. Navpična ploščica – LAMINA PERPENDICULARIS je del stranske stene nosne votline, vodoravna – LAMINA HORIZONTALIS sestavlja dno nosne votline.

LIČNICA – OS ZYGOMATICUM: tvori koščeni most med obraznim in možganskim delom lobanje. Ima obliko trikotnika.

SPODNJA NOSNA ŠKOLJČNICA – CONCHA NASALIS INFERIOR: ima videz školjke.

NEPARNE:

SPODNJA ČELJUSTNICA – MANDIBULA: je največja kost obraznega dela, je edina premična kost glave. Sestavljena je iz telesa( CORPUS ), v spodnječeljustnem kotu ( ANGULUS MANDIBULE ), ki prehaja na vsaki strani v spodnječeljustnično vejo ( RAMUS MANDIBULE ).

RALO – VOMER: gradi zadašnji in spodnji del koščenega nosnega pretina.

PODJEZIČNICA – OS HYOIDEUM: leži pod spodnjo čeljustnico in je vpeta v vratne mišice.

 

2. PRI CELICI OPISUJEMO: ( celica je osnovna gradbena in funkcionalna enota človeškega telesa )
1. CITOPLAZEMSKO MEMBRANO

Ki je zgrajena iz fosfolipidov in beljakovin. Fospfolipidi so razporejeni v obliki dvojne plasti ( zaradi amfifilnosti ), nanje so nesimetrično vezane beljakovine, ki služijo za prenos snovi v celico.
2. CITOPLAZMA Z ORGANELI
Citoplazma vsebuje 70 – 90% vode, v njej so organeli z membrano ali brez nje, ki imajo različne funkcije.
• endoplazmatski retikulum ( mreža kanalov, ki se nadaljujejo ob citoplazemski in jedrni  membrani, poznamo 2 tipa: granularni oz. hrapavi na katerem so vezani ribosomi, ki so pomembni za sintezo beljakovin in agranularni oz. gladki na katerem ni ribosomov (presnova OH, sinteza lipidov, holesterola)
• golgijev aparat ( sistem 4-8 kanalčkov, izrazito izločevalna funkcija )
• lizosomi ( okrogla telesca, ki vsebujejo prebavne encime, številni so v celicah z hitro presnovo in v celicah, ki fagocitirajo )
• peroksisomi
• mitohondriji
( tvorijo energijo z oksidacijo velikih molekul, imajo gladko zunanjo membrano, notranja pa ima tubularne invaginacije  –  kriste )
• ribosomi ( 15 nm, zgrajeni so iz RNK in beljakovin, lahko so vezani na ER ali so prosto v citoplazmi, imajo funkcijo sinteze beljakovin iz aminokislin )

3. JEDRO ( je okroglo ali elipsoidno in meri 4-10 um, obdano je z membrano, vsebuje dedni material v obliki DNK, v času med delitvami je DNK v obliki kromatina, kadar pa se celica deli je DNK v obliki kromosoma, v jedru so jedrca )

Brez membrane so: ribosomi, citoskelet, mikrovili, ciliji in flageli.

3. OPIŠITE ANATOMSKI POLOŽAJ IN ANATOMSKE RAVNINE

Anatomski položaj je položaj v katerem stoji telo pokonci, z obrazom in dlanmi obrnjenimi navzpred. Osnovne orientacijske ravnine so 3 in so med seboj pravokotne. Vzdolžno potekata frontalna in sagitalna ravnina, pravokotno na njiju pa transverzalna.
SAGITALNE RAVNINE:
mediana – sredinska ravnina, poteka navpično po sredini skozi hrbtenico in razdeli telo na levo in desno polovico.
Glede na to ravnino za opisovanje lege organov uporabljamo:
~ dexter ( desni )
~ sinister ( levi )

paramediane – obsredinske ravnine
potekajo vzporedno z mediano ravnino in jih je nešteto. Pri opisovanju lege uporabljamo:
~ medialis ( bližje sredini )
~ lateralis ( bolj ob strani )

FRONTALNA – ČELNA RAVNINA
poteka vzporedno s čelom in pravokotno na mediano ravnino. Telo razdeli na sprednji in zadnji del. Uporabljamo izraze:
~ anterior ali ventralis ( kar leži spredaj )
~ posterior ali dorsalis ( kar leži zadaj )

TRANSVERZALNE RAVNINE
Prerežejo telo počez in jih je nešteto. Telo razdelijo na zaporedne odseke. Uporabljamo izraze:
~ superior ali cranialis ( zgoraj )
~ inferior ali cavdalis ( spodaj )

4. OPIŠITE TOPOGRAFSKE DELE DEBELEGA ČREVESA TER TOPOGRAFSKO RAZLOŽITE  ZAVOJE

Navzgornje debelo črevo (colon ascendens)
Se začne nad ileocekalno zaklopko, poteka navzgor ter pod desnim jeternim režnjem zavije desno (jeterni ali desni zavoj).
Prečno debelo črevo (colon transversum)
Teče od desnega do levega zavoja. V levem zavoju ob vranici zavije navzdol in prehaja v colon descendens. Levi zavoj leži nekoliko višje od desnega.

Navzdolnje debelo črevo (colon descendens)
Poteka od levega zavoja navzdol do leve črevnične jame. Pri vhodu v veliko medenico zavije proti sredini in se nadaljuje v colon sigmoideum.
Esasto debelo črevo (colon sigmoideum)
V obliki črke S poteka od vhoda v veliko medenico do tretjega križničnega vretenca ( S3 ), kjer se nadaljuje v danko.

5. OPIŠITE TOPOGRAFSKI POLOŽAJ ŽELODCA ( VENTRICULUS – GASTER )

Želodec je najširši  del prebavne cevi. Leži v levem zgornjem delu trebušne votline pod kupolo trebušne prepone. Prazen organ ima polmesečasto obliko, poln pa obliko črke J in leži levo od medialne ravnine v levem hipohondriju, epigastriju in umbilikalni regiji. Želodčno ustje – cardia se nahaja v višini telesa 11. prsnega vretenca, pylorus pa v višini 1. ledvenega vretenca, desno od mediane. Na želodčnem ustju – cardii vstopa vanj požiralnik, distalno pa se želodec nadaljuje v dvanajstnik preko vratarja –  pylorusa.

6. OPIŠITE TOPOGRAFSKI POLOŽAJ DESNE LEDVICE

Ledvice so parni organ, ki ležijo za potrebušnico ob hrbtenici, v višini teles 12. prsnega in prvih dveh ledvenih vretenc. Desna ledvica praviloma leži zaradi jeter nižje od leve. Na zgornjem polu ledvice je nadledvična žleza, ki se dotika trebušne prepone in dvanajstega rebra. Medialni rob se dotika ledvene mišice, stranski rob in zadašnja stran ležita na m.quadratus  lumborum in m.transversus abdominis. Desni ledvici se prilega od zgoraj navzdol goli areal jeter, descendentni del dvanajstnika, desni zavoj debelega črevesa in colon ascendens.

7. OPIŠITE TOPOGRAFSKI POLOŽAJ LEVE LEDVICE

Ledvice so parni organ, ki ležijo za potrebušnico ob hrbtenici, v višini teles 12. prsnega in prvih dveh ledvenih vretenc. Leva ledvica leži praviloma nekoliko višje od desne ledvice. Na zgornjem polu ledvice ja nadledvična žleza, ki se dotika trebušne prepone in dvanajstega rebra. Medialni rob se dotika ledvene mišice, stranski rob in zadašnja stran ležita na m.quadratus  lumborum in m.transversus abdominis. Levi ledvici se prilegajo od zgoraj navzdol želodec, vranica, vranične žile, rep trebušne slinavke in levi zavoj debelega črevesa.

8. OPIŠITE TOPOGRAFSKI POLOŽAJ JETER

Jetra ( hepar ) ležijo v desnem zgornjem delu trebušne votline, pod desno kupolo trebušne prepone, v desni hipohondrični regiji in segajo preko epigastrične v levo hipohondrično regijo. Jetra imajo 5 ploskev: zgornjo, sprednjo, spodnjo ali visceralno, zadnjo in desno. Sprednja in desna stran se prilagodita diafragmi in sprednji trebušni steni. Zgornja ploskev je v stiku z osrednjim delom trebušne prepone. Pod spodnjo ploskvijo je žolčnik, v zadnjem delu pa je vena cava inferior in vv. hepaticae.

9. OPIŠITE POTREBUŠNICO IN ORGANE, KI LEŽIJO INTRA IN EKSTRAPERITONEALNO

Potrebušnica je serozna mrena, pri kateri opisujemo dva lista. Zunanji list ( peritoneum parietale) obdaja spodnjo površino trebušne prepone in notranjo stran trebušne in medenične votline. Parietalni list prehaja v visceralnega v duplikaturah – mesenterium.

Notranji list ( peritoneum viscerale ) pokriva nekatere organe v teh votlinah in jih pritrjuje na steno. Med obema listoma je votlina ( cavum peritoneale ), ki je pri moških zaprta, pri ženska pa je v stiku z zunanjim svetom prek jajcevodov, maternice in vagine. Peritonealna votlina je razdeljena v dva prostora, večji del, ki sega od trebušne prepone do medenične votline in manjšo pečno mošnjo  ( bursa omentalis ), ki leži za želodcem.
Intraperitonealni organi so v celoti pokriti s potrebušnico in so razmeroma gibljivi:
– tanko črevo
– jetra (razen area nuda)
– vranica
– jajčniki

Extraperitonalni organi niso pokriti s potrebušnico in so razmeroma negibljivi:

– ledvica
– mehur
– sečevod
– trebušna slinavka
– asc. kolon
– desc. kolon
– danka

Nekateri organi so samo deloma pokriti s potrebušnico:
– želodec
– kolon ( pokrit sigmoidni, transverzalni in esasti del )
– duodenum ( pokrit samo bulbus )

10. OPIŠITE POTEK NASTANKA IN ODTOK URINA IN OPREDELITE ANATOMSKE STRUKTURE, KI PRI TEM SODELUJEJO.

Urin nastaja v ledvici s filtriranjem krvi, v njenem delu, ki se imenuje nefron. Od tu se po ledvičnih kanalčkih, ki se odpirajo v vrhovih ledvičnih piramid ( papilla renalis ), zbira v malih ledvičnih čašicah ( calices renales minores ), ki se združujejo v večje čašice ( calices renales majores ) in te naprej v ledvični meh ( pelvis renalis ). Od tu po sečevodu teče v mehur, od tam pa po sečnici ven iz telesa.

Sodelujejo:
– ledvica ( ren )
– sečevod ( ureter )
– sečni mehur ( vesica urinaria )
– sečnica ( urethra )

11. OPIŠITE POTEK PREBAVNE CEVI OD UST DO ZADNJIKA

Prebavna cev meri pri odraslem človeku do 8 metrov in je v različnih odsekih različno široka. Prebavna cev se začne z ustno votlino – CAVUM ORIS. Ustno votlino omejujeta spredaj ustnici – LABIA ORIS in ustna reža – RIMA ORIS, s strani je lice – BUCCA, zadaj goltna ožina – ISTHMUS FAUCIUM. V ustni votlini imamo zgornjo in spodnjo čeljustnico z zobmi, mehko in trdo nebo – PALATUM MOLLE in DURUM ter jezik – LINGUA. Goltna ožina je meja med ustno votlino in žrelom. Žrelo – PHARYNX je vezivno – mišična cev, kjer se križata prebavna cev in dihalna pot. Meri približno 12 cm in poteka od grčice zatilnice do 6. vratnega vretenca. Delimo ga na nosni del – EPIPHARYNX oz. NASOPHARYNX, ustni del – MESOPHARYNX oz. OROPHARYNX in grlni del – HYPOPHARYNX oz. LARYNGOPHARYNX. Požiralnik – ESOPHAGUS je najožji del prebavne cevi in ima 3 ožine. Prva je na prehodu spodnjega dela žrela v požiralnik, druga je pri križanju z levo sapnico, tretja je ob prehodu skozi trebušno prepono. Želodec – VENTRICULUS oz. GASTER je najširši del prebavne cevi. Leži v levem zgornjem delu trebušne votline, vanj na kardiji vstopa požiralnik, distalno pa se želodec nadaljuje v dvanajstnik – DUODENUM. Prazen organ ima polmesečasto obliko, poln pa obliko črke J. Ima 3 dele: svod – FUNDUS,votlina – ANTRUM PYLORICUM in telo – CORPUS. Prebavna cev se nadaljuje naprej v tanko črevo – INTESTINUM TENUE, ki je najdaljši del prebavne cevi( 7m) in ga delimo na 3 odseke: dvanajstnik, zgornje tanko črevo – JEJUNUM in spodnje tanko črevo – ILEUM. Ileum se konča v ileo-cekalni zaklopki, kjer se odpira v debelo črevo – INTESTINUM CRASSUM. Debelo črevo ima 5 delov: slepo črevo,slepič,debelo črevo-kolon,danko in analni kanal,ki se konča z anusom.

12. OPIŠITE POTEK DIHALNE POTI OD NOSU DO PLJUČNEGA MEŠIČKA

Dihalna pot se začne z nosom – NASUS ( zunanji nos ), katerega nosni pretin deli na dve nosnici. Nosna votlina – CAVUM NASI sega od roba nosnic – LIMEN NASI, do sapišč – CHOANAE. Nosna votlina ima obliko prizme z svodom, dnom, stransko in medialno steno. Stransko steno nosne votline tvorijo predvsem MAXILLA in 3 školjčnice – CONCHAE. Pod njimi se odpirajo nosne votline – SINUS PARANASALES, kjer se zrak čisti,vlaži in segreva. Grlo – LARYNX je del dihalne poti in fonacijski organ. Sega od telesa 4 do telesa 6 vratnega vretenca. Ogrodje grla sestavljajo ščitasti – CARTILAGO TYROIDEA, obročasti – CARTILAGO CRICOIDEA in piramidasti hrustanec – CARTILAGO ARYTENOIDEA ter poklopec – CARTILAGO EPIGLOTICA. Svetlino grla pokriva sluznica. Najpomembnejši sluznični gubi sta glasilka – PLICA VOCALIS in preddvorna guba – PLICA VESTIBULARIS. Grlo se spodaj nadaljuje v sapnik – TRACHEA, ki se začne v višini telesa 6 vratnega vretenca in se konča v višini telesa 4 prsnega vretenca, kjer se deli na levo in desno sapnico – BRONCHUS PRINCIPALIS SIN. in DEX. Sapnica se na desni razcepi na tri LOBARNE BRONHUSE na levi pa na dva. Lobarni bronhusi se razvejijo dalje v deset segmentnih bronhusov na desni in devet na levi strani. Vsak segment je samostojna respiratorna enota. Segmentni bronhusi se cepijo v bronhiole, ti pa v respiratorne bronhiole in alveolarne vode – DUKTULE ter na koncu v pljučne mešičke  – ALVEOLI PULMONALES. Pljuča imajo obliko stožca, z vrhom – APEX in bazo – BASIS. Desna pljuča – PULMO DEXTER so nižja in širša ter imajo tri režnje, leva pa so višja in ožja in imajo dva režnja( lobusa ).

13. NAŠTEJTE MOŽGANSKE ŽIVCE Z NJIHOVIMI FUNKCIJAMI

N. OLFACTORIUS – VOHALNI ŽIVEC
Somatski senzorični živec, ki vodi iz vohalnega območja nosne sluznice v vohalni del velikih možganov.

N. OPTICUS – VIDNI ŽIVEC

Somatski senzorični živec, ki vodi iz očesa v kortikalni center za vid v zatilnem režnju.

N. OKULOMOTORIUS – OKULOMOTORNI ŽIVEC

Somatski motorični živec, ki oživčuje zunanje očesne mišice.
Parasimpatično vegetativno nitje za notranje očesne mišice: m. sphincter pupilae ( oženje zenice ) in m. ciliaris ( prilagajanje leče ).

N. TROCHLEARIS – TROHLEARNI ŽIVEC

Somatski motorični živec, ki oživčuje m. obliquus superior.

N. TRIGEMINUS – TRIVEJNI ŽIVEC

Je mešani živec, ima močnejši senzorični del, ki oživčuje kožo obraza, očesno veznico, nosno in ustno sluznico ter šibkejši motorični del. Motorični del oživčuje: žvečne mišice, zato ta del imenujemo žvečni živec – N. MASTICATORIUS.

Senzorični del se razveji na tri veje:
– n. ophthalmicus – oživčuje kožo obraza nad očesno režo ter očesno veznico, beločnico, roženico, žilnico in šarenico.
– n. maxillaris – oživčuje področje kože med očesno in ustno režo, sluznico ustne in nosne votline in zgornje zobe.
– n. mandibularis – oživčuje kožo zunanjega sluhovoda ter predel kože pod ustno režo, sluznico ustne votline in spodnje zobe.

N. ABDUCENS – ABDUCENTNI ŽIVEC

Somatsko motorični živec, ki oživčuje m. rectus lateralis, ki odmika zrklo.

N. FACIALIS – OBRAZNI ŽIVEC: je motorični živec.

Motorični del oživčuje mimične mišice in platizmo.
Senzorični del – n. intermedius – okušalni del sprednjih 2/3 jezika.
Parasimpatično vegetativno nitje pa oživčuje podjezično in podčeljustno slinavko (chorda tympani).

N. STATOACUSTICUS – RAVNOTEŽNI IN SLUŠNI ŽIVEC

Senzorični živec za sluh in ravnotežje.

N. GLOSSOPHARINGEUS – JEZIČNO – ŽRELNI ŽIVEC

Je mešani živec ter glavni okušalni živec, ki senzorično oživčuje koren jezika, goltno ožino, žrelo in začetni del požiralnika. Motorično oživčuje mišice žrela.
Parasimpatično vegetativno živčevje oživčuje obušesno slinavko in baroreceptorje.

VAGUS – KLATEŽ

Je najdaljši možganski živec in je sinonim za parasimpatikus. Somatsko oživčuje sluznico grla, mišice grla in sluznico pod glasilkama. V prsni in trebušni votlini pa vagus tvori samo parasimpatično nitje, ki je senzorično in motorično. V prsni votlini oskrbuje sluznico, žleze in gladko mišičje dihal, požiralnik ter srčno mišico. V  trebušni votlini pa oživčuje želodec, tanko črevo, 2/3 debelega črevesa, jetra, trebušno slinavko, vranico, ledvici in nadledvični žlezi.

N. ACCESORIUS – AKCESORNI ŽIVEC

Somatski motorični živec, ki oživčuje m. sternocleidomastoideus in m. trapezius.

N. HYPOGLOSSUS – JEZIČNI ŽIVEC

Somatski motorični živec, ki oživčuje zunanje in notranje mišice jezika.

14. SKOZI KATERE ANATOMSKE DELE OČESA POTUJE SVETLOBA

Svetlobni dražljaj potuje skozi sistem leč in se zbere v rumeni pegi mrežnice. Sistem, ki omogoča pravilen dostop svetlobe do mrežnice imenujemo DIOPTRIČNI APARAT ZRKLA. Sestavljajo ga: roženica – CORNEA, očesna leča – LENS, prekatna tekočina in steklovina.

Roženica je prozorna, brezžilna in bogato senzorično oživčena zunanja plast zrkla.

Očesna leča ima trdo jedro in mehko skorjo. Odeva jo kapsula. Je bikonveksna in elastična in lahko pod vplivom ciliarne mišice spremeni svojo debelino. Med zadašnjo stranjo  roženice in sprednjo stranjo leče ter šarenice je sprednji očesni prekat, med zadašnjo stranjo šarenice, lečo in steklovino pa je zadašnji očesni prekat. V prekatih je očesna tekočina, ki se izloča iz žil ciliarnika ter se resorbira v venske sinuse. Steklovina je sestavljena iz vlaken in tekočine ter izpolnjuje notranjost zrkla.

15. OPIŠITE POTEK KRVI V VELIKEM KRVNEM OBTOKU

Z ogljikovim dioksidom bogata kri iz telesa priteče po veni cavi inferior in veni cavi superior v desni preddvor. Ko se ta napolni, potisne kri skozi trikuspidalno zaklopko v desni prekat. Desni prekat požene kri skozi pljučno zaklopko v pljučne arterije, ki vodijo v pljuča. Kri potem teče skozi alveolne kapilare, ki obdajajo alveole, absorbira kisik in odda ogljikov dioksid. Zdaj oksigenirana kri steče po pljučnih venah v levi preddvor. Ko se levi preddvor napolni, potisne s kisikom bogato kri v levi prekat skozi mitralno zaklopko. Levi prekat požene kri skozi aortno zaklopko v aorto, največjo arterijo v telesu. Po njej oksigenirana kri preskrbuje vse telo, razen pljuč.

16. OPIŠITE POTEK KRVI V CELOTNEM KRVNEM OBTOKU

Venozna kri iz venskega sistema v telesu vstopa po veni cavi inferior in veni cavi superior v desni preddvor. Od tu skozi trikuspidalno zaklopko teče v desni prekat. Po pljučnem deblu vstopa kri v pljučni obtok in se od tam, obogatena s kisikom, vrača v levi preddvor po pljučnih venah. Skozi mitralno zaklopko teče v levi prekat. Od tam pa po aorti v arterielni krvni obtok, in po arterijah naprej po telesu.

17. OPIŠITE RAZLIKE MED POSAMEZNIMI VRETENCI

Vratna vretenca ( vertebrae cervicales ) imajo stransko odprtino za živce in žile (foramen transverzum)

V1 – atlas
– nima telesa
– ima dva loka ( arcus anterior et posterior )
– ima dva stranska masivna dela ( massae laterales )
– ima sklepni ploskvi ( fovea articularis superior et inferior ), za stik z zatilnico in okretačem

V2 – axis
– ima zob ( dens ), ki je po izvoru telo atlasa.

V7 –  vertebra prominens
– ima dolg trn
– ima ozko stransko odprtino ( foramen transferzum )

Prsna vretenca ( vertebrae thoracicae )
– imajo ob straneh sklepne površine za sklep z glavico rebra ( fovea costalis superior et inferior) – fasete ali sklepne ploskve
– T1 ima eno faseto in pol
– T2 – T9 imajo po dve polovici fasete
– T10 ima eno polovico
– T11 in T12 imajo po eno faseto
– T1 – T10 imajo sklepno površino na stranskih odrastkih za stik z grčico rebra
– Trni ( procesus spinosus ) so dolgi in obrnjeni navzdol

Ledvena vretenca ( vertebrae lumbales )
– imajo velika telesa
– imajo dolge stranske odrastke ( processus costarius )
– trni ( procesus spinosus ) imajo obliko pravokotne pokončne plošče

L5
– telo klinaste oblike
– z bazo križnice tvori kot ( promotorium ), ki je značilen za pokončno držo človeka

Križnica ( vertebrae sacrales )
– zraščenih pet vretenc
– na vsaki strani obsežna sklepna ploskev ( facies auricularis ), za stik s kolčnico
– križnična reža ( hiatus sacralis ), kjer se odpira hrbtenični kanal
– križnične line, kjer izstopajo sakralni živci ( foramna sacralia )

18. OPIŠITE KOSTNO SESTAVO MEDENICE

Medenica ( pelvis ) je sestavljena iz dveh kolčnic ( os coxae ), ki sta spredaj zraščeni s sramno zrastjo ( simphysis pubica ) in križnica ( os sacrum ), ki je vstavljena med njiju.
Kolčnico sestravljajo tri kosti:
– črevnica ( os ilii )
– sednica ( os ischii )
– dimeljnica oz. sramnica ( os pubis )

Medenična votlina je razdeljena s črto – LINEA TERMINALIS, na dva dela: velika medenica – PELVIS MAJOR in  malo medenico – PELVIS MINOR.

19. OPIŠITE TOPOGRAFSKI POLOŽAJ LIČNICE

Tvori koščeni most med obraznim in možganskim delom lobanje. Ima obliko trikotnika, ki se z enim vogalom stika z zgornjo čeljustnico ( processus maxillaris ), z drugim s čelnico ( processus frontalis  ), tretji vogal pa je razpotegnjen v processus temporalis, ki sestavlja z ustreznim odsekom senčnice lični mostiček – arcus zygomaticus.

20. OPIŠITE KOSTNO SESTAVO STOPALA

Kost stopala delimo na:
7 nartnic ( ossa tarsi )
– 5 medialna vrsta : skočnica ( talus ), čolnič ( os naviculare ) in klini ( ossa cuneiformia, so 3 –  mediale, intermediale, laterale )
– 2 lateralna vrsta: petnica ( os calcaneum ) in kocka ( os cuboideum )
5 stopalnic ( ossa metatarsi, imajo basis, corpus, caput )
• prstnice ( ossa digitorum pedis ) – palec dve, ostali prsti po tri členke

21. OPIŠITE KOSTNO SESTAVO ROKE

Kost roke delimo na: ( od palčeve proti mezinčevi strani )
8 zapestnic ( osssa carpi )
– 4 proksimalna vrsta: čolnič ( os naviculare ), lunica ( os lunatum ), trivogelnica ( os triquetrum ), grašek ( os pisiforme )
4 distalna vrsta: velika mnogovogelnica ( os trapezium ), mala mnogovogelnica ( os trapezoideum ), glavatica ( os capitatum ), kaveljnica ( os hamatum )

5 dlančnic ( ossa metacarpi ), imajo bazo – basis, ki leži proximalno, telo – corpus in glavo – caput, ki leži distalno.
prstnice ( ossa digitorium ) – palec dve, ostali prsti po tri členke

22. OPIŠITE TOPOGRAFSKI POLOŽAJ DIAFRAGME IN PREHODE V NJEJ

Diafragma je glavna dihalna mišica, s svojo lego ločuje prsni koš od trebušne votline. Ima obliko odprtega dežnika, vbočena je proti prsnemu košu. Centralno je mišica vezivna, od nje potekajo mišični snopi. V vezivnem delu je odprtina, skozi katero prehajata spodnja vena cava in desni frenični živec. Prepona ima tri dele: reberni del, ki je naraščen na rebra; prsnični del, ki je naraščen na ksifoid prsnice; ledveni del, ki ga sestavljajo trije snopi in se naraščajo na ledveni del hrbtenice. Medialna kraka ledvenega dela se križata in tvorita osmico. Skozi zgornji del osmice prehajajo požiralnik, vagusa in levi frenični živec (nervus phrenicus sinister), skozi spodnji del pa aorta in prsni mezgovod (ductus thoracicus). Na zgornji površini prepone ležijo pljuča in srce, pod spodnjo pa jetra, želodec in vranica. Med intermediarnim in medialnim krakom prestopajo prepono v.azygos oziroma v.hemiazygos ter nn.splanchnici.

23. SESTAVA, FUNKCIJA IN OŽIVČENJE ŠTIRIGLAVE STEGENSKE MIŠICE

M. QUADRICEPS FEMORIS je zgrajena iz 4. mišic: M.RECTUS FEMORIS, M.VASTUS MEDIALIS, M.VASTUS LATERALIS, M.VASTUS INTERMEDIUS.

M.rectus femoris je edina dvosklepa mišica. Vastusi izvirajo iz debla stegnenice in se s kito m.rectus femoris združijo v kito, v katero je vraščena pogačica. Kita poteka prek kolenskega sklepa ter se pripenja na golenico. M.quadriceps femoris je edina iztezalka kolenskega sklepa. Štiriglavo stegenjsko mišico oživčuje n.femoralis, ki izhaja iz ledvenega pleteža – plexus lumbalis.

24. OPIŠITE SRČNE ZAKLOPKE

Med preddvoroma in prekatoma sta odprtini, ki ju zapirata zaklopki – VALVA ATRIOVENTRICULARIS DEX. ET SIN. Zaklopki preprečujeta retrogradni tok krvi iz prekata v preddvor. Vsaka zaklopka je zgrajena iz loputk, desna ima tri in je zato TRIKUSPIDALNA ZAKLOPKA ( med desnim atrijem in desnim preddvorom ), leva ima dve in je zato BIKUSPIDALNA ali MITRALNA ZAKLOPKA ( med levim atrijem in levim preddvorom ). Žilni zaklopki ali SEMILUNARNI VALVULI imata po tri žepke in ločita desni prekat od pljučnega dela ( pulmonalna zaklopka ) in levi prekat od ascendentne aorte ( aortna zaklopka ).

25. OPIŠITE RAZLIKE DIMELJSKEGA KANALA PRI MOŠKEM IN ŽENSKI ( CANALIS INGVINALIS )

Aponevroza zunanje poševne trebušne mišice je razpeta med sprednjim zgornjim črevničnim trnom in simfizo in tvori dimeljsko vez ( ingvinalni ligament – ligamentum inguinale ), skupaj z notranjo poševno trebušno mišico in stegenjsko fascijo. Ta vez je vezivni navzgor obrnjen žleb. Nad tem žlebom leži dimeljski kanal – CANALIS INGUINALIS, ki ima dve odprtini. Zunanji dimeljski obroček leži medialno in bliže površini telesa, notranji dimeljski obroček pa leži 2cm dorzolateralno in globlje od prvega. Skozi dimeljski kanal poteka pri moškem SEMENSKO POVESMO – FUNICULUS SPERMATICUS, pri ženski pa OKROGLA VEZ – LIGAMENTUM TERES UTERI.

26. SKOZI KATERE ANATOMSKE DELE POTUJE ZVOČNI VAL DO POLŽA

Zvok se ujame v uhelj ( auricula ), ki je del zunanjega ušesa ( auris externa ).Potuje po esasto zavitem zunanjem sluhovodu ( meatus acusticus externus ) do bobniča ( membrana tympani ), ki loči zunanji sluhovod od srednjega ušesa, skozi bobničevo votlino ( cavum tympani ) do treh slušnih koščic v srednjem ušesu ( auris media ), kladivca ( malleus ), nakovalca ( incus ) in stremenca ( stapes ), ki prevajajo zvočne valove iz bobniča v notranje uho ( auris interna ), ki je zgrajeno iz koščenega in kožnatega labirinta. Polž se nahaja na kožnatem delu. Na bazalni membrani kožnatega polža ležijo receptorji za sluh – Cortijev organ.

27. OPIŠITE STRUKTURE PARAMETRIJEV

Parametrium imenujemo vse strukture ob maternici:
– perimetrium
– žile
– mezgovnice
– živci

Perimetrium je zunanja serozna plast maternice, je visceralni list potrebušnice, ki prehaja od sečnega mehurja na sprednjo stran maternice, pri tem pa odeva samo svod in telo. Zadaj se potrebušnica spušča do nožnice, zavije navzgor na sprednjo stran danke in tvori globoko vdolbino – excavatio rectouterina ali DOUGLASOV PROSTOR. S stranskih robov prehaja perimetrium na stransko medenično steno kot široka maternična vez – ligamentum latum uteri. V tej široki duplikaturi potrebušnice potekajo žile, živci in mezgovnice k maternici, jajčniku in jajcevodu. V bezgavke ob zunanji in notranji iliakalni  arteriji priteka mezga iz maternice. Arteria iliaca communis je največja parna veja abdominalne aorte in se ob sakroilikalnem sklepu deli v zunanjo in notranjo ilikalno arterijo. Notranja črevnična arterija – a.iliaca interna prehranjuje organe v mali medenici in medenično dno. V veno iliaco communis, pa se izliva venozna kri iz medenice in spolnih žlez. Križnični ( sakralni ) parasimpaticus oživčuje organe v medenici, tudi spolovila.

28. OPIŠITE LIGAMENTARNI APARAT ŽENSKIH SPOLOVIL

– lig. latum uteri – je duplikatura potrebušnice, ki poteka iz stranskih robov maternice do lateralne stene male medenice. Nanjo je pritrjen tudi jajčnik.
– lig. ovarii proprium – veže maternični pol jajčnika na tubarni kot maternice.
– lig. suspensorium ovarii – veže tubarni pol jajčnika na lateralno steno male medenice
– lig. teres uteri – je vezivni snop, ki poteka iz tubarnega kota maternice skozi dimeljski kanal, se prirašča na nadsramje in drži maternico v antefleksiji.
– lig. sacrouterinum – vezi, ki vežejo maternico s križnico
– lig. rectouterinum – vezi, ki vežejo maternico z danko
– lig. vesicouterinum – vezi, ki vežejo maternico s sečnim mehurjem

29. OPIŠITE ANATOMSKO POT SPERMIJEV

Semenčice, ki nosijo moške gene, nastajajo v modih – testisih in se shranjujejo v obmodku, ki leži skupaj z testisom v modniku – scrotumu. Malo pred ejakulacijo se v semenovod – ductus deferens, združijo s semensko tekočino, ki nastaja v semenjaku – vesicula seminalis. Tako nastane seme, ki se izbrizga skozi nabrekel spolni ud – penis.

30. OPIŠITE EKSTENZORJE NA PODLAHTI

Ekstenzorji podlahti izhajajo iz lateralnega dela epicondila nadlahtnice, so na zadašnji strani podlahti. To so:
– dolga in kratka koželjnična iztezalka (m. extensor carpi radialis brevis et longus), ki se pripenjata na palčevo stran hrbtišča roke in sta ekstenzorja in abduktorja  zapestnega sklepa
– podlahtnična iztezalka roke (m. extensor carpi ulnaris), ki se pripenja na mezinčevo stran hrbtne strani roke in je ekstenzor in ulnarni abduktor zapestnega sklepa.
– iztezalka prstov (m. extensor digitorum), ki se pripenja na prstnice in je ekstenzor prstov in posredno zapestnega sklepa.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja