Spletna stran 1. generacije izrednih študentov zdravstvene nege Jesenice ::.Portal za aktivni študij na daljavo.::

1. Kaj je morala?

Je latinskega izvora in pomeni mos, moris, moralis (običaj, navada), v širšem pomenu kot odnos do lepega, pravilnega.

Beseda morala pomeni:

- vse, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi kot posledica pojmovanja dobrega ali slabega; lahko se nanaša na nazor, nosilca ali na kakšno področje delovanja, življenja;

- priznavanje, izpopolnjevanje tega, kar vrednoti, usmerja medsebojne odnose ljudi glede na kaj;

- načelo, stališče;

- psihično pripravljenost, zavzetost koga za izvršitev določenega dejanja, dosego določenega cilja.

Biti moralen pogosto pomeni, da človek živi v izraziti skladnosti z osebnimi in verskimi načeli. (Etika v ZN)

2. Ali je morala trajna, nesprejemljiva? Odgovor utemeljite!

Morala ni nekaj trajnega, nesprejemljivega, čeprav ima osrednje mesto v človeški družbi. Je odraz časa ter družbe, družbenih ureditev in kultur. Zato so vodila in načela posameznih moral različna in se tudi zgodovinsko spreminjajo.

3. Kaj so moralni modeli in kakšna je njihova vloga?

Pod moralnim modelom (etična smer) razumemo način gledanja na vrednote. Morala se časovno in družbeno spreminja, določeni modeli morale pa obstajajo časovno neomejeno in bolj ali manj vplivajo na različna področja človekovega delovanja. Zasledimo lahko, da obstaja v zdravstvu od 8 do 14 tradicionalnih in sodobnih modelov morale, ki vplivajo na odločanje. Vsak model izraža temeljne moralne vrednote, ki vplivajo tudi na vidike odločanja o dobrem in pravilnem v zdravstveni negi.

Modeli se nanašajo ali na posameznika kot uporabnika storitev zdravstvenega varstva oz. zdravstvene nege ali na izvajalce – zdravstvene delavce. Modeli se med seboj delno prekrivajo, včasih pa so si celo v nasprotju. Za razumevanje etike zagotovo ne moremo uporabiti samo enega modela.

Individualizem in kolektivizem – sta dva nasprotujoča si modela.

4. Ali lahko za razumevanje etike uporabimo en moralni model?

Za razumevanje etike zagotovo ne moremo uporabiti samo enega modela. Modeli se med seboj delno prekrivajo, včasih pa so si celo v nasprotju (npr.: individualizem in kolektivizem).

5. Kaj je individualizem, kot moralni model?

Individualizem je nazor, ki zelo poudarja interese posameznika, ne oziraje se na skupnost, družbo. Poudarja osebno svobodo, iniciativo, samozaupanje in samouresničevanje. Po načelih individualizma je človek svoboden pri svojem odločanju (zase in o sebi).

6. Po katerem modelu je človek svoboden pri svojem odločanju?

Po načelih individualizma je človek svoboden pri svojem odločanju (zase in o sebi).

7. Kateri model nasprotuje individualizmu in kaj je zanj značilno?

Kolektivizem poudarja pomembnost družbe pred posameznikom in podrejanje posameznika družbenim interesom. Vendar iz njega za področje zdravstva izhaja kot vrednota enakost, enakopravnost.

Individualizem in kolektivizem – sta dva nasprotujoča si modela.

8. Kaj je racionalni paternalizem?

Paternalizem – v svoji osnovi izraža pravico avtoritativnosti posameznika, skupine ali družbe nad drugim posameznikom, ki je to pokroviteljstvo dolžan spremljati. V zdravstvu se pozitivno odraža racionalni paternalizem, ki ne pomeni duhovne prevlade nad posameznikom in njegovo dolžnost podrejanja, ampak

medsebojni zaščitniški odnos, v katerem nekdo z dobrim namenom, torej moralno, prenaša vrednote, ki jih poseduje, na drugega, ki jih potrebuje. Te vrednote so

ljubezen, modrost, znanje, dobro počutje, pogum, spoštovanje, samoobvladovanje,..

9. Kateri dve izpostavlja libertarianizem?

Libertarianizem – izpostavlja kot vrednoti človekovo svobodo in pravico, da odloča, kaj se bo z njim in v njem dogajalo.

10. Ali obstaja agapizem, kot moralni model? Kaj prikazuje?

Agapizem – katerega začetnik je Tomaž Akvinski, prikazuje človeško življenje kot (božji) dar, zato je sveto in nedotakljivo in ga nihče nikomur nima pravice odvzeti. To pomeni, da ima reševanje ali vzdrževanje življenja prednost pred smrtjo.

11. Kaj je nasprotje egoizma? Kaj poudarja ta moralni model?

Egoizem= posameznika vodi predvsem ljubezen do sebe. Ljubezen do samega sebe je naravna, kar moramo upoštevati v odnosu pacient – medicinska sestra. V

obratnem odnosu (medicinska sestra – pacient) pa pomeni egoizem gledanje na paciente izključno iz vidika koristi zdravstvenega delavca, česar seveda ne moremo opredeliti kot želen model obnašanja.  Altruizem – izhaja iz krščanske morale in etike. Poudarja nesebičnost, ljubezen do bližnjega in upoštevanje koristi drugih. Altruizem je nasprotje egoizma.

12. Na kateri najvišji vrednoti je zasnovan eudajmonizem, kot etika?

Eudajmonizem – je etika, osnovana na osebni sreči kot najvišji vrednoti. Po njej je zdravstveni delavec prek drugih vrednot – prijateljstva, velikodušnosti, radodarnosti, privrženosti, zaupnosti in s samorealizacijo doživlja svojo osebno srečo. Že Aristotel je trdil, da človek svojo srečo doživlja v dejanjih.

13. Navedite dve ideji stoicizma.

Stoicizem – se kaže kot samopremagovanje, samoodpovedovanje in mirno prenašanje usode. Iz stoicizma izhajajo ideje o vztrajnosti, potrpežljivosti, samoodrekanju in samozanikanju zdravstvenega delavca v odnosu do interesov pacienta.

14. Kaj je utilitarizem?

Utilitarizem – predvsem klasični, pomeni poudarjanje koristi v človekovem delovanju. Korist in razlog predstavljata cilj delovanja in samo koristna dejanja so dobra, pravilna. Utilitarizem ima pomembno mesto v teoloških teorijah etike.

15. Kaj je relativizem?

Relativizem – je nazor, po katerem so vsa spoznanja, resnice, vrednote relativne. Nobena vrednota ni absolutno veljavna. Opredelitev pravilnega ali nepravilnega odločanja je pogojena s stališčem posameznika, s stališčem družbe ali kulture in z vidika situacije. Zato vsaka situacija, dilema, … zahteva specifično analizo in obravnavo.

16. Kaj opredeljuje teleologija?

Na posledicah osnovana etika ali teleologija – opredeljuje dobro – slabo ali pravilno – nepravilno, glede na posledice dejanj. Dobro je tisto dejanje, ki ima ugodne posledice in napačno tisto, ki ima slabe posledice. Teleologija ima prav tako pomembno vlogo v biomedicinski etiki.

Teleologija (grško: logika cilja, veda o ciljih).

Ta teorija je bila npr. uporabljena, ko so dokazali, da je možno vzeti vzorce za preiskavo na HIV, ko se jemlje kri za katerokoli preiskavo, ter se tako ugotovi razširjenost okužbe med celotno populacijo. Cilj statistične verodostojnosti opravičuje smisel jemanja krvi v ta namen brez posameznikovega privoljenja ali vednosti. (Etika v ZN).

17. Enakost in poštenost poudarja…

Na pravičnosti osnovana etika – poudarja enakost, poštenost in nepristranost v odnosu do drugih.

18. Kaj poudarja na pravicah osnovana etika?

Na pravicah osnovana etika – poudarja pravico posameznika pri samoodločanju.

19. Kateri model je najbolj značilen za zdravstveno nego?

Na skrbi (za druge) osnovana etika je najmlajša in najbolj specifična za zdravstveno nego, saj temelji na skrbi kot osnovni vrednoti v zdravstveni negi.

20. Kaj je etika?

Etika je filozofska disciplina, ki si prizadeva opredeliti naravo in pomen zahtev različnih moral. Etika ali nauk o dobrem, pravilnem, je ena od glavnih vej filozofije in predstavlja filozofsko raziskovanje morale. Začetek etike kot filozofske discipline nekateri pripisujejo grškemu filozofu Sokratu, drugi pa Aristotelu. Etika slednjega je veliko bolj natančna, analitična in določena njegova načela se pojavljajo tudi v sodobni etiki. Po Aristotelu je etika del politike, ker je človek vezan na skupnost.

Beseda etika izhaja iz grške besede ethos, kar pomeni značaj, dostojanstvo. Etika pomeni jasnost, poštenost, odgovornost ali prevzemanje stališč za ali proti določenim javnim razpravam. Nedvomno je etika postala pomemben način življenja v postmoderni družbi, ki ne priznava nobenih nespremenljivih omejitev (etika v ZN).

21. Kaj je cilj etike?

Cilj etike je prevladovanje razuma nad čuti in moralno delovanje ima prednosti pred utilitarizmom ( poudarjanje koristi v človekovem delovanju).

22. Navedite vrste vrlin in primer za vsako!

Za Aristotela je najvišje človekovo dobro eudajmonija ali srečnost, da pa je srečnost možno uresničiti, mora človek imeti v svoji duši nekatere vrline, ki zadevajo njegov um in voljo. Te vrline so lahko dianoetične (razumske, miselne) kot um, znanje, modrost, veščina, … ali pa etične (značajske, moralne) kot pogum, radodarnost, plemenitost, dostojnost, prijateljstvo in pravičnost.

Pravičnost predstavlja Aristotelu najvišjo etično vrlino.

23. Kateri etični vrlini je Aristotel pripisoval največjo vrednost?

Pravičnost predstavlja Aristotelu najvišjo etično vrlino.

24. Kako lahko opredelimo filozofijo?

Slovar slovenskega knjižnega jezika filozofijo opredeljuje kot:

- vedo, ki preučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem;

- sistem teoretičnih načel kakega znanstvenega ali umetniškega področja;

- sposobnost premišljanja, razglabljanja o splošnih življenjskih vprašanjih

Filozofija ali znanost mišljenja se je razvila iz mitskega odnosa do sveta najprej pri vzhodnih kulturah – Kitajcih in Indijcih in nato pri Grkih, ki so ustvarili temelje celotne evropske filozofije. Ime filozofija je nastalo v antiki; philos pomeni drag, ljub ali prijatelj in sophia modrost. V skupnem prevodu pomeni filozofija ljubezen- ljubezen do modrosti ali ljubezen do resnice.

25. Naštejte glavne veje filozofije v današnjem času.

Estetika (filozofija umetnosti, lepega)

Etika (preučevanje dobrega in preučevanje pravilnega ravnanja)

Logika preučuje načela pravilnega mišljenja in oblike

Metafizika obravnava načela stvarnosti sklepanja

Politična filozofija obravnava človeške odnose na osnovi avtoritete in suverenosti

Socialna filozofija proučuje probleme iz ekonomike, antropologije, sociologije in socialne psihologije

26. Navedite, kako se medicinske sestre odločajo o pravilnem in nepravilnem.

Odločanje je predvsem intuitativno – medicinske sestre delajo tako, kot so prepričane, da je dobro in pravilno (Allmark, Rose in Parker, več v Šmitek). Intuicije izhajajo iz predhodnega izobraževanja o morali, iz religioznih prepričanj in iz prejšnjih, z moralo povezanih izkušenj in nudijo tistemu, ki odloča, občutek za pravilno ali napačno v povezavi z določeno izjavo ali dejanjem. Intuicije se lahko izrazijo besedno kot neka primarna stališča, ki nakazujejo pravilnost našemu začetnemu razmišljanju.

Naslednja stopnja moralnega odločanja je kritično mišljenje, kjer se MS na primer vprašajo, kako bi se same počutile v vlogi drugega oz. pacienta. Rezultat kritičnega mišljenja so specifična moralna načela, ki veljajo za specifično situacijo.

27. Kaj pravi zlato pravilo v etiki?

Zlato pravilo – ki določa, da moramo obravnavati drugega tako, kot bi želeli, biti obravnavani sami. Medicinske sestre pri svojem delu izvajajo nenehno presojo, ki se nanaša na zdravje in dobro počutje posameznika, družine in ostalih skupin prebivalstva. Na to presojo bistveno vplivajo njene etične (moralne) kakovosti in sistem vrednot.

28. Kaj je Vest?

Vest lahko imenujemo tudi “moralna zavest”. Vest je človekova “sposobnost, zavoljo katere umna bitja zaznavajo ali spoznavajo dobro in zlo, kar jim omogoča, da svoja dejanja ocenjujejo in usmerjajo in sama sebe presojajo” – (več v Stres, 1999). Osnovna vsebina vesti je zavest, da ni vseeno, kako človek živi, ampak mora delati dobro, slabega pa se izogibati. To je prvo načelo moralnosti, zaradi tega morala sploh obstaja. Temeljna vsebina človekove vesti je torej zavest, da ni vseeno, kako ravnam. To je najosnovnejša stopnja moralne zavesti.

Lalande (gl. Stres, 1999) opredeljuje vest ali moralno vest kot “lastnost, ki jo ima človekov duh, da izreka samodejno in neposredno normativne sodbe o moralni

vrednosti nekaterih določenih posameznih dejanj. Ko se zavest nanaša na prihodnja storilčeva dejanja, dobi obliko nekakšnega “glasu”, ki ukazuje ali pa prepoveduje; ko pa se nanaša na pretekla dejanja, se izraža v čustvu veselja (zadovoljstva) ali bolečine (nezadovoljstva).

29. Kaj od nas zahteva vest?

Vest od nas zahteva, da presojamo, ali je določeno dejanje moralno dobro ali ne, ali je prav, da ga naredimo ali ne.

30. Kateri dve vrsti vesti razlikujejo moralni teoretiki?

Ker lahko svoja dejanja moralno ocenimo, preden jih naredimo, ali potem, ko so storjena, moralni teoretiki razlikujejo dve vrsti vesti:

a) Vest, ki gre pred dejanjem(conscientia antedens) in

b) Vest, ki dejanju sledi (conscientia consequens).

Prva naša dejanja usmerja, druga pa naša dejanja odobrava ali graja. Občutek “pekoče” vesti in notranjega nemira zavoljo moralnih prestopkov je še posebej močno

občutje in značilna moralna izkušnja, sodi pa v območje vesti, ki dejanju sledi.