- Argumentiraj zakaj je zdravstvena nega moralno etična disciplina?
ZN je etična disciplina,ker je povezana s stalnim presojanjem o dobrem, pravilnem in koristnem. Temelji na etični vrednosti skrbi in pomoči sočloveku. Usmerja jo Kodeks etike. Izvajalec ZN je v svoji vlogi profesionalen in etični subjekt.
- Naštej 6 modelov morale, ki so pomembni za zdravstveno nego.
Individualizem in kolektivizem, racionalni paternalizem, liberalizem, eudajmonizem, utilitarizem.
- Na kratko opredeli paternalizem in liberalizem in navedi primer v zdravstvu.
Paternalizem, v katerem nekdo z dobrim namenom penaša vrednote, ki jih posreduje na drugega, ki jih potrebuje. Te vrednote so ljubezen, spoštovanje, pogum itd. Liberalizem izpostavlja kot vrednoto človekovo svobodo in pravico, da odloča kaj se bo z njim zgodilo.
- Na kratko opredeli egoizem ali altroizem v zdravstvu.
Altruizem izhaja iz krščanske morale in etike. Poudarja nesebičnost, ljubezen do bližnjega in upošteva korist drugih. Je nasprotje egoizma. V odnosu medicinska sestra-pacient, pomeni egoizem gledanje na pacientove potrebe izključno iz vidika zdravstvenega delavca, česar seveda ne moremo opredeliti kot želen model obnašanja.
- Naštej in na kratko opiši stopnje moralnega presojanja po Kolbergu.
Teorija ima 3 stadije, vsak stadij ima po dve stopnji. Ugotovil je, da v različnih kulturah razvoj poteka v enakem zaporedju stadijev. Med kulturami je bila različna vsebina utemljitev in delež oseb, ki dosežejo posamezni stadij. Razvoj gre vedno po stadijih navzgor in po en korak na enkrat. Vsaka prejšna stopnja je pogoj za naslednjo. Razvoj se lahko ustavi kjerkoli.
- Naštej in na kratko opiši primarna etična načela.
Načelo spoštovanja avtonomije posameznika; avtonomija vključuje dva koncepta, eno je sposobnost samostojnega delovanja in drugo je pristojnost samo-nadzora. Načelo dobronamernosti; pravi, da mora delovanje izvajalcev zdr. nege in oskrbe temeljiti na odločitvah v korist pacienta. Načelo ne škodovati ali neškodljivosti; usmerja MS v delo, ki izključuje tiste dejavnike, ki bi pacientu lahko povzročili neugodne posledice. Načelo pravičnosti; pomeni, da ni diskriminacije pri razporejanju sredstev, pripomočkov in časa izvajalcev zdr. nege glede na spol, raso, veroizpoved, družbeni status ali starost.
- Opiši konflitke med etičnimi načeli in navedi kakšen primer iz zdravstva.
Dobronamernost – avtonomija Neškodljivost – avtonimija Pravičnost – avtonomija odklanja terapijo Spoštovanje življenja – avtonomija
- Opiši načelo avtonomije in navedi kršitve v zdravstvu.
Avtonomija je eno od načel Kodeksa etike v zdr. negi in oskrbi Slovenije, ki pravi, da izvajalci zdr. nege in oskrbe spoštujejo pravico pacienta do izbire in odločanja. Najpomembnejša metoda, ki podpira spoštovanje avtonomije pacienta, je informiran pristanek. Da pacient lahko da svoj pristanek mora razumeti situacijo, moramo se prepričati, da ne deluje pod prisilo in da ni zaveden ali dezinformiran.
- Opiši načelo dobronamernosti in navedi kršitve v zdravstvu.
Dobronamernost pravi, da mora MS svoje delo opravljati vestno in pravilno. Vsako dejanje MS mora imeti dober namen za drugega. Vodilo pri delu so pacientove potrebe. Narekuje MS posebno odgovornost za zaščito pacientov, delovanje v skladu z njihovimi interesi ter ugotavljanje, kako jim najbolje pomagati. Znotraj tega načela je dolžnost MS, da deluje preventivno, skrbi za krepitev zdravja, deluje zdravstveno vzgojno in promovira zdrav način življenja.
- Opredeli pojme: problem in dilema in opiši eno etično dilemo.
Problem ima potencialno rešitev. Dilema nima rešitve. Obstaja samo izbira med dvbema enako težkima, slabima ali nemogočima možnostima. Večina etičnih dilem nastane ob začetku ali koncu življenja.
- Katere so najpogostejše etične dileme v zdravstvu?
Etične dileme na začetku življenja; splav, okvare in bolezni zarodkov. Etične dileme ob koncu življenja; pravica do smrti, vnaprej izražena pacientova volja, navodilo ”ne oživljati”, evtanazija, samomor s pomočjo, omejitev ali opustitev zdravljenja, nesmiselnost zdravljenja.
- Katere so najpogostejše etične teorije v zdravstvu?
Najpogosteje prisotne etične teorije v zdravstvu; deontološka etika, teleološke teorije, etika vrlin, etika skrbi.
- Opiši osnovne predpostavke biomedicinske etike, opredeli njen namen za ZN.
V slovenskem prostoru se biomedicinska etika naslanja predvsem na deontologijo – na dolžnosti (zdr. delavca). V Jugoslaviji, smo imeli skupen Kodeks etike zdr. delavcev, ki je temeljil na deontološkem principu. Za zdr. nego je veliko bolj primerna etika skrbi in etika vrlin. Kant poudarja svobodo posameznika in njegovo dolžnost do drugih.
- Opiši teorijo etike vrlin, opredeli njen namen za ZN.
Etika vrlin je skupno ime za različna filozofska stališča, po katerih je glavni cilj človekovega delovanja na tej osnovi. Opredeljuje pozitivne značajske lastnosti strokovnjakov in ne toliko načel. Pomembno je kakšna mora biti oseba po značaju. Vprašanja o pravilnem in nepravilnem se zlivajo z vprašanji o motivih. Če imamo vrline, ne moremo delati drugega kot dobro. Posameznik z vrlinami intuitivno zaznava kaj je prav oz. plemenito v različnih situacijah in v skladu s tem ravna.
- Opiši teorijo etike skrbi, opredeli njen namen za ZN.
Skrb ne more biti načelna in zahteva povezovanje z pacinetom. V skrbi se zaporedoma odvijajo štiri aktivnosti, skrbeti za, prevzeti skrb, posredovati skrb in prejemanje skrbi. Etična drža zahteva, da je oseba, ki nudi skrb zmožna in pripravljena pomagati na holističen način. Sočutno razumevanje je blizu brezpogojnemu sprejemanju. Pozornost pomeni ugotavljanje in priznavanje potreb drugega. Prilagodljivost zahteva vse vpletene. Odzivnost izhaja iz pozornosti, razumevanja in razmerja.
- Opiši profesionalno podobo in etično držo izvajalca ZN ter načela in kršitve.
Etična drža v ZN; pomembno vlogo ima posameznikov sistem vrednost, njegove čustvene potrebe, spomin in ”dober občutek”. Etična drža pomeni, da ima oseba čas, je zmožna in pripravljena pomagti na holističen način. Sočutno razumevanje je blizu brezpogojnemu pozitivnemu spoštovanju drugega. Pozoren odnost je razmerje med strokovnjakom in pacientom. Prilagodljivost zadeva vse vpletene. Odzivnost pomeni, da smo slišali in se odzvati.
Kršitve načel; obravnava častno razsodišče Zbornice – Zveze na podlagi pisne prijave. Dvostopenjski organ. Pravilnik o organizaciji in delovanju častnega razsodišča. Najpogostejše kršitve pritožbe so neustrezna komunikacija, kršitev dostojanstva in avtonomije ali domnevno nestrokovno ravnanje.
Načelo 1; dejavniki, kot so rasa, narodnost, vera, socialni položaj, spol ali politično prepričanje ne smejo vplivati na odnos do pacienta. Pacienta je treba obravnavati individualno ter celostno. Upoštevati je potrebno njegove ne le fizične, ampak tudi psihične, socialne in duhovne potrebe ter spoštovati njegovo kulturo ter osebna prepičanja.
Načelo 2; izvajalci ZN in oskrbe so zagovorniki pacienta in njegovih pravic. Pacientu posredujejo informacije o njegovih pravicah in dolžnostih. Informirano soglasje pacienta je pogoj za odločitev ter izvedbo predvidenega programa ZN in oskrbe. Za pridobitev soglasja pacienta nikoli ne uporabljamo statusne moči, prisile ali zavajanja.
Načelo 3; izvajalci ZN in oskrbe svojo dejavnost izvajajo na način, ki vključuje pacienta kot enkratno, neponovljivo osebnost z vsemi njegovimi posebnostmi. Upoštevajo in spoštujejo pravico pacienta do zasebnosti in intimnosti. Spoštujejo življenje in delujejo v smeri lajšanja bolečin in trpljenja pacienta. Umirajočemu pacientu omogočajo kakovostno ZN in oskrbo upoštevajoč načela paliativne oskrbe. S pacientom vzdržujejo razumevajoč ter sočuten medčloveški odnos.
Načelo 4; izvajalci ZN in oskrbe imajo dolžnost in odgovornost, da lastno strokovno znanje izpopolnjujejo ter dopolnjujejo. Pri opravljanju svojega poklica so v okviru svoje izobrazbe in strokovne usposobljenosti za svoje delo odgovorni pred pacientom, svojo vestjo, predpostavljenimi, delovno organizacijo ter širšo družbo. Ne izvajajo postopkov, za katere nimajo ustreznih poklicnih kompetenc, znanj, usposobljenosti ali opreme. Ne smejo odkloniti nujne medicinske pomoči, ustrezne njihovi stokovni usposobljenosti. Odzvati se morajo na delo v izjemnih razmerah, zavedajuč se svoje moralne in pravne odgovornosti.
Načelo 5; delovanje mora temeljiti na odločitvah, ki pacientu krepijo, ohranjajo in obnavljajo zdravje ter lajšajo bolečino in trpljenje. Ne glede na okoliščine ne smejo zlorabiti medsebojnega zaupanja s pacientom. Pacienta ščitijo pred nestrokovnim, neetičnim ali samosvojim ravnanjem svojih sodelavcev. Prepoznavajo, preprečujejo in zmanjšujejo vse vrste nasilja nad pacienti v kakršni koli obliki. V skladu z zakonodajo informirajo ter psihosocialno podpirajo paciente v kakršni koli obliki.
Načelo 6; izvajalci ZN in oskrbe so dolžni varovati poklicno skrivnost. Za poklicno skrivnost šteje vse, kar izvajalci pri opravljenju svojega poklica izvedo o pacientu, o njegovih osebnih, družinskih, socialnih in drugih razmerah ter vse informacije v zvezi z ZN, ugotavljanjem bolezni, zdravljenjem in rehabilitacijo. Poklicne molčečnosti izvajalce lahko razreši pacient sam. Poklicno skrivnost so dolžni varovati tudi po prenehanju opravljanja poklica.
Načelo 7; sodelujejo le pri tistih kliničnih raziskavah ali eksperimentalnem zdravljenju, ki je odobreno s strani etične komisije oz. organa, ki preverja etično ustreznost raziskovalnega projekta oz. zdravljenja. V primeru, da prevzamemo vlogo vodje raziskave pri načrtovanju, izvedbi in dokumentiranju natančno vpoštevamo vse deklaracije, dokumente ter smernice, ki se nanašajo na etične vidike konkretne raziskave.
Načelo 8; v negovalnem in zdr. timu izvajalci ZN in oskrbe aktivno sodelujejo pri identifikaciji in reševanju konkretnih etičnih dilem in sprejemanju etičnih odločitev. Lastno strokovno znanje v dobro pacientov nesebično delijo s svojimi sodelavci. Cenijo sveže teoretično znanje ter predloge vseh, tudi mlajših sodelavcev ter v spoštljivem dialogu iščejo najboljše poti profesionalnega delovanja. Skrbijo za dobre medsebojne odnose v delovnem okolju in si aktivno prizadevajo za nenasilno in zdravo delovno okolje. Ob pojavu nasilja in konfliktov na delovnih mestih so odgovorni za njihovo reševanje v skladu s strokovnimi smernicami. Ne delamo razlik med sodelavci glede na raso, narodnost, veroizpoved itd. Zagotavljajo, da je pri opravljanju praktičnega dela ob pacientu strokovno, varno in etično. Posebno pozornost namenijo dijakom, študentom in pripravnikom, širijo svoje znanje ter so jim vzgled na njihovi prihodnji profesionalni poti.
Načelo 9; podpirajo zdrav življenjski slog posameznikov, skupin in lokalnih skupnosti, skrbijo za varno in zdravo okolje in v okviru svojih kompetenc delujejo zdravstveno vzgojno. Imajo pravijo in dolžnost, da si preko svojih strokovnih in drugih organizacij prizadevajo za prepoznavnost in ugled ZN in oskrbe v družbi, ustrezne delovne razmere, primerno plačilo za delo ter pravno zaščito pri opravljanju dejavnosti.
Načelo 10; izjavalci ZN in oskrbe s svojim etičnim in moralnim ravnanjem dvigujejo lastni ugled, ugled poklica in lastnih stanovskih organizacij. Delujejo v skladu z vrednotami, poslanstvom in strategijo stroke ter lastnih stanovkih organizacij. Skrbijo za ugled in prepoznavnost stanovskih organizacij tako v delovnem okolju kot v družbi. Stanovska združenja podpirajo in razvijajo izobraževanje o strokovnih, etičnih. Pravnih vidikih ZN in oskrbe, ki naj bodo dostopna vsem izvajalcem ZN ter širši zainteresirani javnosti.
- Naštej osnovne pacientove pravice.
- Pravica do dostopa do zdravstvene oskrbe in zagotavljanja preventivnih storitev
- Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi
- Pravica do proste izbire zdravnika in izvajalca zdravstvenih storitev
- Pravica do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe
- Pravica do spoštovanja pacientovega časa
- Pravica do obveščenosti in sodelovanja
- Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju
- Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje
- Pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja
- Pravica do drugega mnenja
- Pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo
- Pravica do varstva zasebnosti in varstva osebnih podatkov
- Pravica do obravnave kršitev pacientovih pravic
- Pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic
- Opiši pacientovo pravico do enakopravnega dostopa in obravnave ter navedi primer kršitve.
Pacient ima pravico do enake obravnave pri zdravstveni oskrbi ne glede na spol, narodnost, raso ali etično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino.
- Opiši pacientovo pravico do izražanja pacientove volje.
Pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18let starosti, lahko določi osebo, ki bo v primeru in za čas njegove nesposobnosti odločanja o sebi odločala o njegovi zdravstveni oskrbi in drugih pravicah iz tega zakona.
- Opiši pacientovo pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja.
Pacient ima pravico, da se brez odlašanja ukrene vse potrebno za odpravo ali največjo možno ublažitev bolečin in drugega trpljenja, povezanega z njegovo boleznijo.
- Opiši pacientovo pravico do drugega mnenja.
Pacient ima pravico kadarkoli pridobiti drugo mnenje. Pacient ima v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe pri zdravljenju na sekundarni in terciarni ravni pravico v razumnem času pridobiti drugo mnenje.
- Opiši pacientovo pravico do obveščanja in sodelovanja.
Pacient ima pravico, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z njim govorijo ali drugače komunicirajo v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti na območjih lokalnih skupnosti, kjer je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oz. madžarski jezik.
- Opiši pacientovo pravico do spoštovanja pacientovega časa.
Pacient ima pravico, da se njegov čas spoštuje. Izvajalec zdravstvenih storitev nujno medicinsko pomoč opravi takoj.
- Opiši pacientovo pravico do varovanja zasebnosti in osebnih podatkov.
Izvajalci zdravstvenih storitev morajo pri vsakodnevni zdravstveni oskrbi spoštovati pacientovo zasebnost, zlasti njegova moralna, kulturna, verska, filozofska in druga osebna prepričanja, ob upoštevanju medicinske doktrine.
- Naštej in opiši razsežnosti človekovega dostojanjstva in razlago podpri z konkretnimi primeri.
- Telesna razsežnost (izraža lastnino svojega telesa in odločanje o njem) : nespoštovanje je poseganje v telo brez soglasja, nespoštovanje bolečine.
- Duševna oz. osebnostna razsežnost
- Duhovna razsežnost ( nanaša se na pravico človeka do lastnih misli, idej, prepričanj, vrednot, verovanj ali vere in do izražanja le tega ter do spoštovanja te pravice)
- Družbena razsežnost (nanaša se na splošne pravice posemeznike/državljana in na ukrepe družbe pri zagotavljanju enakosti, enakovrednosti, enakih možnosti obravnave in spoštovanja v določenih okoliščinah) : huda oblika nespoštovanja je stigmatizacija posameznika – spolna, verska, rasna, narodnostna.
- Eksistencialna razsežnost (je izraz družbenih vlog posameznika. Človek izgubi svoje dostojanstvo kadar ni več samozadosten, avtonomen v svoji vlogi ali jo izgubi – izguba zaposlitve, položaj, družbenega okolja) : dostojanstvo v delu, umiranju, smrti.
- Na kakšen način v zdravstveni negi skrbimo za spoštovanje človekovega dostojanstva? Navedi vsaj en primer dobre prakse ali kršitve.
Za MS je spoštovanje človekovega dostojanstva moralni imperativ. Ohranjanje dostojanstva bolnika varuje in ohranja dostojanstvo MS. Pomemben je korekten odnos: miren, dober, vzoren, spoštljiv, skrben.
- Kaj ogroža človekovo dostojanstvo?
Negativne posledice, ki izhajajo iz nespoštovanja bolnikovega dostojanstva so: občutek posmehovanja ali norčevanja, občutek zadrege, občutek sramu, občutek neumnosti, občutek degradiranja in očiten ali prikrit distres.
- Zakaj je spoštovanje človekovega dostojanstva pomembno v zdravstveni negi?
Pacientovo dostojanstvo ohranja: zagotavljanje zasebnosti, ustrezna komunikacija, uporaba izbranega imena, omogočanje pacientu, da ima nadzor nad situacijo, omogočanje samostojnega odločanja, upoštevanje pristojnosti, z izražanjem skrbi.
- Na kaj moramo biti pozorni pri dotiku v zdravstveni negi?
Ne preveč močno in ne preveč nežno ter časovno primerno. Opazujemo neverbalno komunikacijo in smo pozorni na znake neugodja in bolečine. Zagotovimo zasebnost. Zasebnost med dotikom: razkrijemo samo koliko je nujno potrebo, zapremo vrata, če potrebujemo pomoč razložimo zakaj, izogibamo se pasivnemu nadzoru ali supervizije, če kdo nadzoruje naj se vključi v delo.