Etika v zdravstvu 2016

400 let – visokošolski študij

Univerza v Ljubljani: 1920

1. predavanje filozofije: Maribor

UNIVERZA – vesoljnost, univerzalnost

Universitas – skupnost à univerzalni pojem/koncept

Nastanek univerze v 11 – 12. Stoletju, samostanske lekarne

Od Grkov izhaja univerzalnost pojmov

 

POJEM ETIKA (ETHOS)

Ø  Pomeni navado, običaj, stil življenja.

Ø  Pomeni naravnanost na dobro.

Ø  Postala je temeljna filozofska veda, naravnana k razlikovanju med dobrim in slabim.

Ø  Je temeljna filozoska veda, naravnana na dobro.

MORALA (MOS, MORIS)

Ø  Mravi/morala (star slovenski izraz)

Ø  V praski je postala aplikativna veda temeljne etike v družbo.

Ø  Morala = aplikativna veda

 

DEONTOLOGIJA (DEONTON)

Ø  Dolžnostna etika.

Ø  Veda o poklicni dolžnosti ali poklicna etika.

Ø  Aplikativnost temeljnih norm v poklicno etiko.

 

Temeljna etika mora biti minimalistična.

Morala in etika = RELATIVIZEM (nič ni absolutnega)

Fundamentalizem (vse je temeljno, ni razlike med temeljnim in aplikativnim.

 

RAZLIKA MED ETIKO, MORALO IN DEONTOLOGIJO!

Etika = poklicna in profesionalna

Morala = aplikativna

Deontologija = poklicna etika

METODE

I.            POMOŽNE

a)      Etnografska (narodopisna metoda), opisuje kakšne so navade

b)      Sociološka (sociološke raziskave) ß korekcija!

c)      Zgodovinska (mi smo pod vplivom neke ideologije, ideologije napredka/progresizma) npr: ameriški znanstveniki ukradejo raziskave Nemcem. Ustaviti se mora v imenu vrednote ETIKE!

 

II.            PRAVE

a)      Ontološka; onton; logija: veda o BITI, o bivanju, življenju.

Bistvo = ČLOVEK, v polnosti biti               biti – jo – čudež življenja

Kaj – stvo

TRI NAČELA

A.    Človek, postani kar si

B.     Biti, živeti, pusti biti (živeti v polnosti), aktivno omogočiti biti

C.     Prehod od ontičnosti v ontološkost, ontičnost

 

BITI – ONTOloškost à biti, veda, znanost, zavest

ONTOLOŠKOSTà zavest o življenju, brezglavo življenje

ONTIČNOSTà individualno razmišljanje

 

b)     Femenološka

A.                    Konkretnost

B.                     K stvari (človeku)

C.                     Korelacija

Relacija – razmerje, odnos; ko – so / soodnos

Korelacija: sorazmerje

Redukcija na bistvo (eidos) ajdos – da povem bistvo

Fenomenologija: veda o pojavu, zavest o pojavu človeka.

 

PRAVA ETIČNA METODOLOGIJA SE ZANIMA ZA KONKRETNEGA ČLOVEKA IN NE ZA IDEALNEGA!
Ideologija: če vso resničnost razlagamo preko ene same ideje.

 

Psihologija: znanost o duši, duhovnem življenju. Vsaka znanost se lahko sprevrže v ideologijo, ko razglasi nek ekskluzivizem.

Ideologija napredka = progresizem

 

OSEBA

 

Po 2. Svetovni vojni Nurnberški proces postane pravni pojem.

I.            STARI GRKI: opredelijo osebo na 4 vloge: prosopon (lat. Persona)

1        MASKA (v gledališču): tu so igrali samo moški. Teater je bil sakralen prostor, maska je moškega identificirala v vlogi

2        VLOGA v teatru.

3        NOSITELJ VLOGE

4        PERSONA CIVITA (državna oseba).

 

II.             GRŠKI OČETJE/PATRI: 3. Stoletje, to so bili krščanski misleci. Biblija: 1. Kultura – judovstvo (stara zaveza) – pojem izvoljenosti, 2. Kultura: grška.

 

III.            SODOBNI PERSONALISTI: so nastopili proti Dekartesu.

Anti-kartezianizem: proti Dekartesu

Dekart je učil, da ima človek dve substanci. Vsaka telesna substanca je omejena.

1        RES COGITAN – misleča stvar

2        RES EXTENSA – razprostirajoča stvar} ENOVITA SUBSTANCA

 

I.            PROSOPON: začela veljati za tiste, ki igrajo vloge v družbi nasploh.

A PROSOPON – tisti, ki v družbi nima vloge.

V nekem totalitarnem režimu spoštujemo samo tisto vlogo, ki jo človek igra. Problem, če dostojanstvo neke osebe zreduciramo na vlogo –  POZITIVNO / NEGATIVNO!

II.            3. Stoletje: judje uvedli monogamijo (vsak Jud ima lahko samo eno ženo). Izvoljeno ljudstvo! Vsaka oseba je izvoljena, zato ločitev NI dovoljena, izvoljenost ostane.

Zaveza / aliansa – unilateralno, drži lahko tudi z ene strani.

Sub – stanca (inteligentna in svobodna)

Hypo – staza: pod – stat

Grška filozofija: Ni potrebno igrati neke vloge, vendar stojim na lastnem temelju, utemeljitev prihaja od mene samega in ne potrebujem nikakršne vloge!
5. stoletje: Boecius (Boecis) je dodal relacijo oziroma odnos.

Aksidentalije – nesreče; relacija ni bila bistvena.

Relacija ali odnos? Pripadnost z drugo hipostazo / osebo.

 

III.            1. Načelo: ENOVITA SUBSTANCA: na človeka začnejo gledati holistično / celovito. Gledajo telo in dušo posameznika, kar je zelo pomembno.

IV.            2. Načelo: posameznik je PSIHOFIZIČNA SUBSTANCA.

1        Posameznik + relacija = OSEBA

2        Psihofizično relacijsko bitje = OSEBA

V.            3. Načelo: ODNOSI: oseba je substanca v vseh odnosih.

1        Odnos = DRUŽINSKI (oseba živi z nami v družinskem odnosu)

2        Odnos = SKUPNOST (krajevna, verska, etična)

3        Odnos = KULTURA / NAROD

VI.            4. Načelo: ISKANJE : liberalni individualizem

1.      Liberalizem je sprožil

2.      Individualizem:

a.       Rase (nacizem)

b.      Stanu (fašizem)

c.       Razreda (narkcizem)

3.      Skupnostna / komunitarna družba (Sovjestska zveza)

VII.            5. Načelo: Prehod iz nacionalne države v skupnost držav (separacija od Jugoslavije do samostojnosti posameznih držav)

VPRAŠANJE PROSOPON – MASKA – OSEBA PO DR. NIETSCHE

 

1.      OSEBA KOT MNOŠTVO

a)      Mask, vlog à vsaka beseda = MASKA, ki lahko odkrije ali zakrije

b)      Vsaka globoka duša potrebuje MASKO

c)      Nietzsce pravi, da je MOLK beseda ali maska

2.      KOMPLEKSNOST ČLOVEŠKE OSEBE / VEČPLASTNOST

a)      Za vsako masko se skriva druga maska.

b)      Življenje je tisto, ki se udejanji in igramo po njem čimveč vlog ( večplastnost, večdimenzionalnost)

3.      ISKANJE IDENTITETE

a)      Nietzce nam pove, da je osebnost kompleksa in ne moremo igrati samo ene vloge, igramo več vlog, katere si izberemo sami.

SKLEP: SAMOURESNIČITEV OSEBE / AVTOKREACIJA

 

SAMOURESNIČITEV: vsako vlogo igramo na svoj način, pokažemo svoj »jazz«. Kreirati moramo sebe, svojo vlogo moramo nenehno izpopolnjevati.

 

GRŠKA ETIKA

Sokrat, Platon, Aristotel

SOKRAT                UVOD: resnica à MISEL à BESEDA

1.      SOCRATES  nasprotnik Sofistom

a.       Resnica obstaja

b.      Resnico iščemo (metodični dom)

c.       Pot do resnice

i.      Babiška (mejevtična) metoda: (človek sam pride do resnice, ugotovitve)

ii.      Ironična metoda: »Vi ste svetovni fenomen, ker toliko spijete!« IRONIJA!

SKLEP: RESNICA JE DOBRO!

Nasprotniki Sofistom (šarlatanom), kateri so zelo nevarni. Sofisti so menili, da resnice NI.

Resnico moramo MISLITI, ta povezava = ETIČNA.

RESNICA à etična misel à etičnost (beseda)

 

Logos (beseda) à misel

Vsak človek je ZOONLOGIKON (živo bitje), ki misli in govori.

Zdravja NI brez čustvenega izkustva. Simptomi niso resnica, mi moramo sami priti do resnice!

 

PLATON

1.      DIA-LOGI: dramatično besedilo à etične zahteve so sad dialoga

a.       Pravičnost je znotraj telesa, duše, duha in se odvija znotraj dialogov/pogovorov.

b.      Dialogi/medosebni odnosi: vzpostavimo harmonijo v sporazumevanju z drugimi.

c.       KO RAZLAGAMO PLATONA, RAZLAGAMO SVOJ POGLED NA SVET!

d.      Kaj je modro? Znanje o sebi ne moremo doseči na intelektualen način, samo na medosebnem odnosu.

e.       Dia – preko (od ene točke do druge)

f.       Poučuje ustno preko dialoga. Vsa zahodna misel je razlaga Platona.

2.      MITI:

a.       Votlina: absolutne resnice NE VIDIMO.

i.      Votlinaà lepota, harmonija, lepota življenja v skladu s seboj in drugimi

b.      Zmaj (7 glavi zmaj)

i.      Če se bojujem zoper glavami, ne bom nikogar premagal. 7 glavi zmaj v obliki človeških organov. Treba jih je nahranit, pomirit, da so mirni in da živijo v skladu z nami samimi in v skladu z kozmosom.

ii.      Harmonija in lepota vodita k resnici in dobremu!

3.      DRŽAVA = POLITEJA (»nomoi«) MESTO

a.       Človek živi v harmoniji s seboj. To mesto je v sozvočju s kozmosom. Lepa simfonija / sozvočje.

b.      Arhitektura naj bi odsevala kozmos (kako se svetloba skozi okna v cerkvi sreča na skupni točki)

c.       Platon piše še v rimah.

4.      ZAKONI: Platon napiše novo knjigo »NOMOI« in ustvari nove zakone. Miselno doseže zrelost. Platon pravi, da modreci ustvarijo :

a.      Zakonodajno oblast: najbolj modri naj pišejo zakone

b.      Izvršilno/vladajočo oblast: najbolj sposobni

c.       Sodno oblast: najbolj pošteni

 

DANES: Te oblasti so med seboj povezane. Danes izvršilna oblast deluje na podlagi zakonov. Poslanci niso samostojni, saj morajo upoštevati zakone.

Danes zakonodajna oblast izbira sodno oblast. Poštenost pri Platonu je bilo INTELEKTUALNO POŠTENJE. Temelj pravičnosti: to je resnica, to je dobro.

 

SKLEP: VEČNOST PLATONA! = PRAVIČNOST=RESNICA = DOBRO
KAKŠNA JE LEPOTA PO PLATONU?

Da moramo biti v harmoniji in v skladu s samim seboj. Harmonija = ravnovesje.

Moda= v neskladju z harmonijo.

 

TRIJE STANOVI

a)      AGRIKULTURNIKI (obrtniki, kmetje, rokodelci) danes gospodarstveniki

b)      VOJAŠKI, danes organi pregona

c)      MODRECI / FILOZOFI (danes intelektualci)

a.       So najbližje idejam, resnici. Modrec je moral biti pred tem agrikulturnik in vojak, da je prišel do modrosti.

b.      Med temi modreci izberemo 10 filozofov, ki naj vodijo državo (imajo oblast v svojih rokah).

c.       STOPNJEVANJE: strastiàemocijeàrazumàumàduhovna čista ljubezen

 

Platon je izoblikoval javno-šolski sistem. Platon govori o tem, kako naj vzgajamo otroke, spodbuja nas k pripovedovanju zgodb, mitov, da v njih vzpodbudimo etičnost.

Starši otroke učijo, vzgajajo, vzpostavljajo red in odgovornost, da skrbijo za svoje zdravje. Učimo jih spretnosti, veščin, da vzpostavijo harmonijo med dušo in telesom (šport).

 

ARISTOTEL / ARISTOTELES

1.      SISTEMI ARISTOTLAà zoonlogikon (animal rationale) živo bitje

a.       Aristotel je znal sistematizirat. Znotraj prijateljstva je resnica.

b.      Logikon ni samo pameten, ampak tudi GOVOREČ.

c.       Možnost – dejanskost

2.      CILJNA ETIKA / TELEOLOŠKA ETIKA

a.       Telos = CILJ, ciljna etika, nauk o cilju

b.      Cilj = DOBRO (je govoriti, misliti, priti do resnice) à SREČNOST!

c.       Cilj (ciljna etika) Aristotla je SREČNOST!

3.      VRLINE NA POTI SREČNOSTI:

Temelj po ARISTOTLU: ŠTIRI GLAVNE KREPOSTI:

1.      PRAVIČNOST: temeljna krepost

2.      RAZUMNOST: prava mera

3.      POGUMNOST

4.      ZMERNOST: prava mera

Te štiri vrline morajo biti skupaj v ravnovesju.

PRIJATELJSTVO JE TAKRAT, kadar imamo vse štiri vrline skupaj.

 

4.      VAJA V VRLINAH

a.       Metoda srednje poti

b.      Optimalne sredine med dvema skrajnostima.

c.       Vsaka stvar ima svojo mejo.

d.      »Vsaka vrlina se lahko spridi, sprevrže.«

e.       Ravnovesje NI optimalna sredina, zato ga moramo vzdrževat.

f.       Cilj mora biti VEDNO DOBRO!

g.      Pri tem je pomembna vaja, da pridemo do izkušenj.

h.      Ena vrlina vsebuje prejšnje vrline.

i.        Najvišja krepost je SREČNOST.

 

5.      DRUŽBENA ETIKA:

a.       Loon – logitas – govoreče bitje

b.      Zoon ; politicon – družbena osebnost

c.       Medosebno prijateljstvo združimo v POLIS

1.Harmonična / zdrava družba: vse v največjem ravnovesju

2.Ureditev, ki je uravnotežena:

a.       Problem, če je družba monarhija (kralj), če ima en človek vse oblasti v svojih rokah, lahko vodi v TIRANIJO

b.      Demokracija: nekdo, ki ima večjo odgovornost, kar lahko vodi v ANARHIJO (Poljska). Čiste demokracije ni, vedno je nekdo bolj odgovoren kot drugi.

c.       Zmerna aristokracija à OLIGARHIJA

d.      Aristotel pravi: prihodnost družbe bo pravična, če bo vladala zmerna demokracija (srednji razred).

3.POLIS – srednje velika družba

a.       Primerjava s srednje veliko bolnico

b.      Tujci morajo biti v polisu, črpati moramo ideje od drugod, tuji strokovnjaki so dobrodošli.

4.LUKA/PRISTANIŠČE: stik s svetom, ne sme biti zaprto.

a.       že v Antiki postavili temelj javnega zdravstva.

b.      Peter Veliki – slavni učenec Aristotla.

c.       Aleksandrijke – dojilje in vzgojiteljice.

6.      ZDRAVSTVENA ETIKA V LUČI ARISTOTLA

a.       PO Aristotlu je potrebno ločiti moralne in intelektualne vrline. Te vrline postanejo povezane, vodijo nas do nekega spoznanja.

b.      V zdravstvu: ni dovolj da pacienta samo informiram, ampak da skupaj ugotovimo, da je cilj sreča, vrlina zdravja pa vodi k srečnosti.

 

[wp_ad_camp_1]

Cilj Aristotlove etike?

Človek …. = CILJ à DOBRO à SREČNOST

MORALNE VRLINE so srednja pot na poti k cilju
Nasprotja:

Velikodušnost / razsipnost / škrtost

Ugodje = hedonistična etika

Uporabnost = utilitaristična etika

Prijateljstvo = vrlina

 

Morala je pomenila duševno zdravje, duševno ravnovesje.

Človekove MORALNE vrline à SREČNOST  / DOBRO

Človekove INTELEKTUALNE vrline à RESNICA

 

TRI STOPNJE PRIJATELJSTVA

1.      IZ KORISTI (prodajalka v trgovini, ki strankam prodaja oblačila à zaslužek!)

a.       Korektno prijateljstvo poslovnežev (poslovna korektnost) npr: nekdo prodaja telefon, in pove, da malo počakajte z nakupom, saj kmalu pride v prodajo nov telefon, ki je boljši in po nižji ceni) à pošten prodajalec

2.      LJUBEZEN: FANT / DEKLE:

a.       ljubezen iz ugodja. Problem pri Aristotlu je, da vidi pri odnosu fant/ dekle le ljubezen iz ugodja in nič več kot to.

3.      NAJVIŠJE PRIJATELJSTVO:

a.       Prijateljstvo samo prijateljstvo iz čiste velikodušnosti.

b.      Aristotel je iz tega prijateljstva IZKLJUČIL ŽENSKE, zaradi čustev, saj jih po mnenju Aristotla ne znamo uravnotežit.

Poklic zdravstvenega osebja se pokriva z vsemi stopnjami prijateljstva:

1.      Denar à zaslužek

2.      Ugodje à s tem ko ugajamo pacientu, na nek način ugajamo tudi sebi. Pacient se nam smili, do njega čutimo neko dolžnost, kar vodi v

3.      Najvišje prijateljstvo: čista velikodušnost MS do pacienta. Na nek način je to dolžnost, s tem ko se trudimo, ugajamo pacientom.

a.       Paliativna dolžnost: čista darežljivost, prisotnost neke osebe, ki drugemu stoji ob strani /človek človeku/

 

STOIKI (STOA)

Stoiki, za Aleksandrom Velikim, 1. Stoletje pred našim štetjem.

Stoa – veža, hodnik v antični Grčiji

 

1.      VPLIV GNOZE IN PERZIJSKEGA DUALIZMA

a.       Gnostično = spoznanje

b.      Gnoza je učila, da imam nek način meditacija, s katero pridem do vsebine.

c.       Gnoza = POT   metoda = VSEBINA

d.      Gnosticizem obstaja pri alternativni medicini (npr. zdravo prehranjevanje preprečuje raka)

e.       DIAGNOZA = vsebinska, z vsebino lahko pozdraviš bolezen

f.       METODA – z njo prideš do zdravja (metoda zdravega dihanja).

g.      Zdravje je ravnovesje med dušo in telesom.

h.      Gnoza je spoznanje, tehnika, da pridem do sreče.

i.        Stoiki so obravnavali perzijski dualizem, gre za dvojnost dobrega in slabega.

j.        Dobro = duh                        slabo = materia ali telo

k.      STOICIZEM (anesteziologi pri narkozi); narkotiki povzročijo odsotnost čutnega živčevja

l.        Preko meditacije, duhovne  discipline, sebe opazujem od zunaj.

m.    Stoične meditacije: neobčutljivost za bolečino in neobčutljivost za vse.

n.      ČE PO NIČEMER NE HREPENIM, ŽELIM, NE TRPIM!

o.      Stoik samo ugotavlja od zunaj, objektivno! Ideal brez čustev. S pacientom ne smemo trpeti absolutne empatije.

p.      Opazovanje od zunaj, stoičnost (zdrava meja). UNIFORMA = distanca pri medosebnem odnosu.

q.      Stoiki NE ČUSTVUJEJO.

2.      DUŠA SVETA

a.       Neka misel o svetu, s katerim se moramo združit. Stoiki so zanikali spolne odnose!

b.      Tudi spolni odnos mora biti uravnan.

c.       Kršanstvo je nastalo iz judovstva.

d.      Stoični nauk se danes uveljavlja preko budizma.

e.       DIETE – duhovnosti, ki se mešajo s stoicizmom.

3.      ETIČNI IDEAL

a.       Kadar sem na višku svobode, se iz čiste duhovne darežljivosti sklanjam k pomoči drugim.

b.      Nekateri so delali samomor zaradi:

i.      Čiste svobode, da sem brez telesa

ii.      Ko sem na višku duha, sem na višku čiste dobrote, čiste darežljivosti.

 

ARISTOTEL IN SREDNJI VEK

 

1.      AVGUŠTIN je bil srednjeveški Platon, rojen v Tuniziji. Bil je pravnik, ki je vso antično kulturo ponesel v srednji vek.

1        Kulturna središča (katedrale, šole), kjer so imeli rokopise o zdravilstvu.

2        Hildelgarda, zdraviliščarka, ki je iz rastlin izdelovala sirupe in tekočine za zdravljenje bolezni.

2.      UNIVERZE, nastale v 11. Stoletju, in pomenijo skupnost ter vesoljnost. Srednjeveška univerza se je delila na 3 UNIVERZE:

1        KRŠANSKA: TOMAŽ AKVINSKI (krščanski Aristotel)= imela dve fakulteti:

i.      Filozofska fakulteta je bila avtonomna (avtonomija razuma)

ii.      Avtonomija razuma: naravni moralni zakon (uma)

iii.      Teološka

2        MUSLIMANSKA (teološka) AVEROS à  usmerjena v zdravilstvo, zato je bila močnejša od ostalih dveh fakultet

i.      Njihova teologija je KORAN

3        JUDOVSKA (teološka) MAIMONID à zdravilstvo

i.      Zdravilstvo poimenujejo tudi kot ranocelništvo

ii.      Njihova teologija je DISKUSIJA

iii.      Iz judovstva izhaja veliko znanstvenikov (pametni je tisti, ki pove ravno obratno). Komentirajo Biblijo.

3.      RAZSVETLJENSTVO IN HUMANIZEM izšlo iz nauka Akvinca.

1        Razsvetljenstvo pomeni preporod Antike.

ARISTOTEL je pisal čisto znanost.

PLATON je pisal čisto prozo (poezijo).
IMANUEL KANT

 

V 11. Stoletju pisal svojo etiko na način, ko jezik še ni bil izoblikovan. Da razvijemo jezik potrebujemo 200 let, da lahko s tem razlagamo Artistotla. Jezik mora biti pojmovni – Grški.

 

UVOD: življenje: 18. Stoletje

Kant je variiral med 3 in 7 dekleti. Pri 60 letih je pričel pisati kritike (tri izdane, ena izmed njih je Kritika čistega uma).

Etika mora biti univezalna! ZAKON ZA VSE LJUDI – UNIVERZALNOST ZAKONA.
1.      UNIVERZALNOST ZAKONA: 3 stopnje znanja:

a.       Praktični um à svobodna volja, ki vodi v razmišljanje

b.      Razum   + 10 kategorij

c.       Čutne zaznave: prostor + čas

i.      Čutne zaznave nas spodbudijo k čutnemu zaznavanju. Najprej moramo čutiti.

ii.      Razum je tisti, ki logično sklepa.

iii.      Prelomnica med razumom in praktičnim umom.

iv.      ČISTI UM, ki nima čutnega izkustva = ETIČNI UM, za katerega ni potrebno imeti čutnega izkustva.

v.      Čutne zaznave ne vključujejo uma.

vi.      Etični um se razvije že pri osmih letih.

vii.      Etični um mora biti univerzalen zakon.

 

Kako bi Kant definiral etični imperativ?

Definiraj tako, da bo moralni zakon za vse enak (za vse ljudi).

Kako se glasi Kantov moralni zakon?

Delati dobro. Univerzalen zakon, enak za vse ljudi.
2.      MORALNI ZAKON ima 3 načela:

a.       UNIVERZALEN (za vse ljudi)

b.      AVTONOMEN (jaz sem zakon, vest mi pravi, da je tako) ta zakon je v meni

c.       HUMAN (človeški, človekoljuben): oseba = CILJ in NE SREDSTVO

3.      KATEGORIČNI IMPERATIV (VELELNIK)

a.       Je neizprosen, brezpogojni velelnik.

4.      TRI POSTULATE

a.       Svobodna volja (brez katere ni zakona)

b.      Neskončnost človeka (človek je zmožen preseči samega sebe)

c.       Obstoj najvišje dobrega (moramo predpostavljat najvišje dobro)

i.      Postulat pomeni, da nekaj predpostavljam.

ii.      Najvišje dobro so živa bitja.

 

KRITIKA KANTOVEGA ZAKONA:
1.      DIALOŠKO RAZMIŠLJANJE/UM: očitamo mu osamljenost subjekta

2.      ŠE TRADICIJA: ne samo formalnost zakona

3.      MOTIVACIJA: vzvišenost zakona, pohvala drugega)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja