Etika v zdravstvu in zdravstveni negi

ETIKA

Etika se je razvila iz razlag naravstvenih pojavov v verstvih davnih civilizacij in v pravnopolitičnih ureditvah. Etika kot filozofska disciplina pa se je pojavila z nastankom filozofije v Grčiji. Za njenega začetnika bi lahko imeli Sokrata in Platona, avtor prvega celovitega etičnega sistema pa je Aristotel. Glavni predstavnik etike v novem veku pa je Kant.

Tschudin: Etika v ZN- teorije etike

  • Normativna etika: formulira in pojasnjuje moralna načela.
  • Deskriptivna etika: vključuje proučevanje in opisovanje morale za ljudi, kulturo in družbo, določa temelno snov normativni etiki.
  • Teleologija: dejanja se presojajo glede na cilje oz. izide; npr. UTILITARIZEM
  • Utilitarizem: je filozofski nazor, po katerem je osnova in merilo človekovega delovanja in moralnega vrednostenja korist. Razvil ga je kot etično teorijo Jeremy Bentham.
  • Deontologija: teorija pravic in dolžnosti; KANT(predstavnik etike v novem veku).
  • Immanuel Kant: predstavnik etike v novem veku, eden izmed najvplivnejših modernih filozofov. Velja za začetnika t. i. nemške klasične filozofije (znane tudi pod imenom »nemški idealizem«).
  • Načelo vrednosti življenja: vsako življenje je vredno, zato moramo poskrbeti, da rešimo vsako življenje in ga neprestano rešujemo, vsakega na enak način.
  • Načelo dobrega in pravilnega: ravnati moramo kar se le da oziroma vedno dobro in pravilno, da je le najboljše za pacienta in nas same.
  • Načelo pravičnosti in poštenosti: z vsemi pacienti postopamo enako in jim nudimo enako pomoč in sredstva.
  • Načelo resnicoljubnosti in odkritosti: dolžnost govoriti resnico in biti odkriti s pacienti.
  • Načelo individualne svobode: vsak posameznik ima svojo svobodo, svobodo do lastnega razmišljanja, mnenja, obravnave…”svobodno odločanje posameznika”

  • Splav-vaše stališče; argumentirajte: Nosečnost se lahko prekine na zahtevo nosečnice do 10 tedna nosečnosti, kasneje odloča komisija. Prekinitev nosečnosti se opravi ne glede na starost nosečnice, tudi na zahtevo mladoletnice brez soglasja staršev. 2.Argument skupine ZA splav: pravica ženske do odločanja o lastnem telesu (pri tem zanemarjajo pravice zarodka)  3.Argument skupine PROTI splavu: •splav je umor, umor je prepovedan, splav je prepovedan •svetost zarodka (tudi če je ogroženo materino življenje ali kvaliteta življenja) •Hipokratova prisega: absolutna prepoved odvzema življenja ali brezpogojno varovanje življenja. Medicinske sestre morajo pokazati posebno vrsto razumevanja za okoliščine, ki so žensko pripeljale do takšne odločitve. Medicinske sestre imajo pravico odkloniti aktivno sodelovanje pri splavu, vendar so zaposlene na ginekoloških oddelkih dolžne skrbeti za ženske pred in po posegu. To jim omogoča načelo »ugovora vesti« v Kodeksu medicinskih sester in babic.
  • Evtanazija-vaše stališče; argumentirajte: lepa, dostojna smrt), tudi “dobra smrt”, lahko v različnih okoliščinah pomeni: ~ visoko etično dejanje, ~ tragično pomoto ali ~ hudodelstvo

Tschudin: Etika v ZN- sprejemanje etičnih odločitev

  • Koraki sprejemanja etičnih odločitev:

-1.korak: Kaj se dogaja? (ocena)

-2.korak: Kaj bi se zgodilo če? (načrtovanje)

-3.korak: Kaj je primeren odgovor? (izvajanje)

-4.korak: Kaj se je zgodilo? (vrednotenje)

Med resnico in negotovostjo

Kaj pravi o sporočanju informacij Zakon o Pacientovih pravicah:

  • člen(način sporazumevanja)
    Pacient ima pravico, da zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci z njim govorijo ali drugače komunicirajo v slovenskem jeziku ali v jeziku narodne skupnosti na območjih lokalnih skupnosti, kjer je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanski oziroma madžarski jezik.

 

  • člen (obveščenost pacienta in pojasnilna dolžnost)(1) Pacient ima pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o:
    – svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,
    – cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, – možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve,– morebitnih drugih možnostih zdravljenja,– postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. (2) Pojasnila iz prejšnjega odstavka mora zdravnik,odgovoren za zdravljenje, pojasniti pacientu v neposrednem stiku, obzirno, na pacientu razumljiv način oziroma skladno z individualnimi sposobnostmi sprejemanja informacij, v celoti in pravočasno. Za operativni ali drug medicinski poseg, povezan z večjim tveganjem ali večjo obremenitvijo, pacientu da razumljiva ustna in pisna pojasnila zdravnik, ki bo opravil medicinski poseg, če to ni možno, pa drug zdravnik, ki je usposobljen za tak medicinski poseg. (3) Pacient ima pravico do sprotnega in podrobnega obveščanja o poteku zdravljenja ter po koncu medicinskega posega oziroma zdravljenja pravico do obveščenosti o rezultatu zdravljenja oziroma morebitnih zapletih. (4) Pacient, ki ni sposoben odločanja o sebi, uresničuje pravice po tem členu v skladu z zmožnostmi, ki jih dopušča njegova sposobnost razumevanja.

 

  • člen (sodelovanje pacienta) Pacient ima pravico, da po pridobitvi pojasnil iz prejšnjega člena dejavno sodeluje pri izbiri načina zdravljenja.

 

  • člen(izjeme od pravice do obveščenosti pacienta) (1) Pacientu se sme le izjemoma zamolčati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, če zdravnik glede na okoliščine oceni, da bi mu takšno obvestilo povzročilo resno zdravstveno škodo, razen kadar pacient, ki je sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstveno korist, izrecno zahteva, da je o svojem zdravstvenem stanju popolnoma obveščen. Razloge za zamolčanje podatkov se ločeno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji. (2) Zdravnik mora spoštovati pacientovo zahtevo, da se mu podatki o njegovem zdravstvenem stanju ne sporočijo, razen če bi drugim grozila resna zdravstvena škoda. Zahtevo pacienta se ločeno dokumentira v zdravstveni dokumentaciji.

 

  • Člen (seznanitev pacienta o tem, kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju)(1) Pacient ima pravico vedeti, kdo ga zdravi in kdo sodeluje pri njegovem zdravljenju. (2) V ordinaciji, ambulanti ali na drugem mestu, kjer se opravlja zdravstvena oskrba, je v čakalnici ali na drugem vidnem mestu objavljeno osebno ime in strokovni ter morebitni znanstveni naziv zdravstvenega delavca oziroma zdravstvenega sodelavca ter njegova časovna dostopnost. (3) Zdravstveni delavec oziroma zdravstveni sodelavec, ki ima neposreden stik s pacientom, ima na vidnem mestu oznako z navedbo osebnega imena in strokovnega ter morebitnega znanstvenega naziva ter se pacientu osebno predstavi. (4) V prostorih iz drugega odstavka tega člena mora biti na vidnem mestu objavljen naziv pravne ali fizične osebe, s katero ima izvajalec zdravstvenih storitev sklenjeno pogodbo za izvajanje laboratorijskih in drugih storitev.

 

  • člen(splošne informacije in informacije ob odpustu) (1) Izvajalci zdravstvenih storitev morajo pacientu na njemu razumljiv način pojasniti organizacijske vidike zdravljenja. Pacienta morajo seznaniti tudi s posebnostmi dostopa do storitev, kot so čakalne dobe, čakalni časi in čakalni seznami ter plačljivostjo storitev iz programa obveznega zdravstvenega zavarovanja. (2) Pri vsakem izvajalcu zdravstvenih storitev morajo biti pacientu na voljo pisne informacije o vsebini tega zakona in splošne informacije o izvajalcu in zdravstvenih storitvah, ki jih nudi. Ob sprejemu v stacionarno oskrbo mora biti pacient seznanjen s hišnim redom, ureditvijo nastanitve in bivanja.(3) Ob odpustu iz bolnišnice ali drugega zavoda ima pacient pravico do pisnega poročila o diagnozi, zdravljenju in zdravstveni negi ter do navodil za nadaljnje zdravljenje in ravnanje do prvega obiska pri osebnem zdravniku, vključno s potrebnimi zdravili ali medicinskimi pripomočki.

 

  • člen(seznanitev s stroški) (1) Če zdravstveno storitev pacient delno ali v celoti plača sam, mu izvajalec zdravstvenih storitev predhodno predloži pisno informacijo o predvidenih stroških zdravstvenih storitev. Po opravljeni zdravstveni storitvi pacient prejme račun za opravljene zdravstvene storitve ter uporabljena zdravila in medicinske pripomočke.
    (2) Če pacient zdravstvene storitve ne plača sam, ga izvajalec zdravstvenih storitev po opravljeni zdravstveni storitvi seznani z obračunom, specificiranim po posameznih zdravstvenih storitvah, uporabljenih zdravilih in medicinskih pripomočkih. (3) Na zahtevo pacienta je izvajalec zdravstvenih storitev dolžan pacientu račun obrazložiti.

 

  • Komu lahko zdravnik poda informacije o zdravstvenem stanju pacienta: informacije lahko zdravnik poda zdravstvenem timu, negovalnemu timu in tistim osebam, ki jim pacinet dovoli.

 

  • Ali poznate kak protokol, ki ga ima zdravnik v oporo pri sporočanju neugodnih informacij pacientu? Kratek opis: McMaster, SPIKES (preverimo dokumentacijo, pogovor z Zdr. timom, rezerviramo si dovolj časa, zagotovimo prostor in zasebnost, preverimo če pacient že ve kaj o svojem stanju, vodijo naj nas pacientovi odzivi, če se ne želi pogovoriti, mu ponudimo možnost drugega srečanja, dajemo mu mo možnost odločanja, »WORING SHOT«, omogočamo, da zavrne informacijo, če želi, razložimo izvide, poslušamo pacienta, omogočimo izražanje čustev, podamo načrt za naprej, ponudimo svojo podporo, pomoč, nato se še enkrat pogovorimo z zdr. timom, zabeležimo pogovor v dokumentacijo, pisno obvestimo lečečega zdravnika.

 

  • Kdo sporoča pacientu informacije o diagnozi in prognozi: sporočanje medicinskih diagnoz in prognoz je naloga zdravnikov, MS pa lahko, skladno s svojo omejeno vlogo pomembno doprinese k humani obravnavi pacientov tudi na tem področju.

 

  • Sporočanje slabe novice: pravica “vedeti”: pacient ima pravico vedeti kaj se z njim dogaja, če le želi, da se mu to pove.

 

  • Sporočanje slabe novice: pravica “ne vedeti”: pacient ima pravico, da pa o svojem stanju tudi ne želi vedeti.

 

  • Ali zdravnik lahko zamolči pacinetu informacije o njegovem zdarvstvenem stanju: pacientu se sme le izjemoma zamolčati podatke o njegovem zdravstvenem stanju, če zdarvnik oceni, da bi mo to škodovalo, razen, ko je pacient sposoben odločanja v svojo najboljšo zdravstevno korist i izrecno zahteva, da je o svojem stanju obveščen. Razloge za zamolčitev pa se dokumetira ločeno v zdarvstevni dokumentaciji.

 

  • Kdo je eden glavnih teoretikov SMISLA? Kaj on pravi o smislu v času starosti in bolezni?

Glavni teoretik je Frankl. “O o smislu ob bolezni ins tarosti pravi, da je tudi takrat možno oblikovati ssmiselno življenje. Prav ob takšni situaciji, ko je ne moremo spremeniti smo primorani, da se spremenimo, dozorimo, rastemo prek samih sebe, tako ima življenje smisel do zadnjega našega diha.”

  • Pacienti in strah: prevečkrat zdarvstveni delavci spregledajo stiske s katerimi se soočajo pacienti. Zato naj bi se zdravsteni delavci zazrli pacientom v oči in se pogovorili s pacienti in jih pomirili, saj iz območje strahu vodi v upanje.
  • Pacienti in upanje:nihanje med upom in obupom sodi med odločilne dejavnike vsega človeškega življenja. Pri upanje ne gre samo za čustvo, ampak presega tisto kar je dano, s koraki v prihodnost-v nekaj še nenastalega. Upanje bomo našli v širšem pogledu na dogajanje in prek iskanja smisla. Upanje “umre” zadnje.
  • Pacienti in smisel: težko je najti smisel življenja, navaja se, da bolni trpijo zaradi izgube smisla in nadzora nad živlenjem.

 

Etični vidiki sodelovanja v zdravstvu

  • Konformizem: Primer: Černobilska nesreča; “lokalna skupina vzdrževalcev je domnevala, da ekipa iz Moskve ve kaj dela in da ima stvari pod nadzorom, čeprav so vedeli, da števci jasno kažejo nevarne stopnje sevanja”. Posledice konformornega vedenja, bolniki občutijo na lastni koži.
  • Konformizem in etika: označujemo prilaganje osebe določeni skupini, družbeni situaciji, kulturi, družbi. Pogosto s ene zavedamo, kako je konformno vedenje pomembno za (ne)uspeh situacije. Vzrok, za konformnost pa bi naj bil, da se ljudje nočejo razlikovati od večine in ravnajo kot drugi.
  • Poslušnost in etika: izvajanje nekega dejanja pod ukazom, ki ga izda oseba z avtoriteto. Poslušnost pa je etično sporna drža! zato je tako pomembno, da se sodelavci na področju ZN bolj zavedajo poslušnosti in si upajo dvomiti in spraševati, da niso le slepi izvrševalci navodil, amapk jih vrednotijo s strokovnega in etičnega vidika.
  • “Brezbrižni opazovalci” v zdravstvu in etika: ni zaželeno, da bi MS povedale svoje mnenje se velikokrat zgodi, da postanemo “nemi opazovalci”, ne posežemo v dogajanje, čeprav bi bilo v korist bolnika in ustanove.
  • Ali MS lahko reče “NE”? Komentirajte s stališča etike: da MS lahko reče “NE”, ker če ni prepirčana v svoje znaje in sposobnosti je bolje reči “NE”, da ne bo zaradi tega naskral pacient.
  • Ali MS lahko reče “NE RAZUMEM”? Kometirajte s stališča etike: lahko reče seveda tudi “NE RAZUMEM”, saj kako bi se počutili, kjer si osebje ne upa reči “NE RAZUMEM”, ssaj ne razumeti, a izvesti poseg, predstvalja veliko tveganje.

Odgovornost v ZN

  • Strokovna odgovornost: pomeni, da lahko dejanje ali odločitev strokovno zagovarjamo. Vsi bi si morali biti enaki, MS, vso zdravstveno osebje in bolniki. MS mora prepoznati svoje meje in kompetentnosti in se lotiti le tistih postopkov in sprejeti odgovornost za tiste, ki so jim komeptentne.
  • Etična odgovornost: biti odgovoren je resnično etično dejanje, zavedati se kaj se dogaja, biti pripravljen ukvarjati se stem vprašanjem, delati, da dosežemo izboljšanje stanja v družbi.
  • Vrednote v ZN: vrednostno opredeljen standard, kakovost posameznika ali socialne skupine. So pomembne smernice vedenja, ki težijo k temi, da bodo človeku v pomoč pri stavareh, ki mo pomenijo nekaj v življenju.
  • Odgovornost svojim sodelavcem: odgovorni smo, da vzdržujemo dobro komunikacijo, in sodelovanje s sodelavci. “Timsko delo”!
  • Ogovornost samemu sebi: odgovorni smo za svoje počutje ne delovnem mestu, za odnose, ki jih spostavimo z bolniki, s sodelavci, za svoje vloge in (ne)dejavnosti v zdarvstvenem timu, za svoja dejanja, za svoje telo in za svoj osebnostni razvoj.
  • Odgovornost svoji vesti: odgovorni smo, da ravnamo po svoji vesti in da ne sprejemamo odločitev, ki niso v skaldu z našo vestjo.
  • Ali poznate koga, ki vam pomeni vzgled etične odgovornosti? (moje razmišljanje)

Ustvarjanje etičnega okolja

  • Vodila, za etično odločanje:- kako bi sprejeli odločitev, če bi bili odločevalec nekdo drug, mene pa bi zadele posledice te odločitev? – ali bi se tako odločili, če bi posledice odločitve zadele meni najbližje? – ali bi se tako odločili, če bi vedeli, da bo odločitev jutri znana v javnosti?
  • Odločanje v ZN: praktikom, ki delajo samo to, kar se jim reče, ali to, kar so se nekoč naučili, ne moremo reči profesionalci. Znožni se moramo odločati in biti za odločitve odgovorni. Pogovsto smo MS omejeno s hierarhijo, in ne mormeo sprejemati neodvisnih odločitev. Č epa bi jo imele, bi bilo boljše storjeno delo v ZN, kako pa če jim naročite kaj naj počnejo. In tudi če ne storimo ničesar, je to odločitev!
  • Nemi opazovalci -s stališča etike do pacientov: Ne smemo biti samo opazovalci, moramo zaznati kaj se dogaja s pacientom in ustrezno ukrepati oz. izvesti intervencijo. Ne smemo se »skrivati«, ali zaradi strahu ali neznanja, pacient mora biti oskrbljen po najboljših možnih standardih in praksi.
  • Nemi opazovalci – s stališča etike do sodelavcev: če se npr. nekdo zmoti, nas ne sme biti strah popraviti sodelavca, tudi nadrejenega, saj če bo toliko pravičen bo priznal svojo napako, in po drugi strani bi bil lahko vesel, da smo mu mogoče celo rešili službo, ker ni naredil narobe.
  • Odkrito komuniciranje v zdravstvenem timu -s stališča etike do pacienta: pacientu se mora povedati vse resnične podatke, in stanja, bolezni, ki se pojavljajo pri posamezniku, ne smemo zamolčati, če tega le ne želi pacient sam.
  • Odkrito komuniciranje v zdravstvenem timu -s stališča etike do sodelavcev: timsko delo, je tisto kar veže ZN, in tudi med sodelavci mora biti komunikacija, če ne ni zmožno opravljati poklica po najboljših merilih za pacienta in nas same. Zato je tudi komunikacija prvenstvenega pomena za ZN.

Kodeks etike MS in ZT Slovenije

  • Opredelite izraz “pacient”: po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije (SZO): oseba, ki zdrava ali bolna vstopa v sistem zdravstvenega varstva.
  • Ms spoštuje pravico pacienta do izbire in odločanja: MS je zagovornica pacienta in jegovih pravic, poda informacije na podlagi resnice, razumljivo in obzirno, ob soglasju je komaj možno, da obravnavamo pacienta, in sprejemamo odločitve o predvidenem zdravljenju, ima pravico zavrniti ali sprejeti ZN in intervencije, ne sme pa za privolitve uporabljati fizične moči; prisiliti pacienta v sodelovanje, mora pa tudi spoštovati in ga napotiti k strokovnjaku, ko želi pomoč zunaj ZN.
  • POKLICNA SKRIVNOST: šteje vse, kar MS pri opravljanju svojega poklica izve o pacientu ter o njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah, pa tudi vse informacije v zvezi z ZN, ugotavljanjem bolezni, zdravljenjem, spremljanjem zdravstvenega stanja in rehabilitacijo. MS je dolžna varovati poklicno skrivnost pred družinskimi člani pacientaali zanj pomembnimi drugimi, če se je pacient tako odločil. Enako velja tudi po njegovi smrti. Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko medicinsko sestro razreši pacientsam ali sodišče, za mladoletne osebe in osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. MS je pristojna dajati podatke o zdravstvenem stanju in počutju pacienta z vidika ZN in oskrbe.

Dolžnost zdravstvenega zavoda je, da vzpostavi tak način vodenja dokumentacije in informacijskega sistema, ki zagotavljata zaupnost pacientovih podatkov.                                                                           Omejitve:MS se moralno ni dolžna držati poklicne molčečnosti če bi bila zaradi pomanjkanja informacij ogrožena varnost pacienta, družine ali skupnosti. Če se MS sooča z nujnostjo razkriti podatke, naj bodo informirani le tisti, ki bodo po njeni presoji preprečili škodljive posledice neinformiranja.

  • DOSTOJANSTVO PACIENTA: MS mora izvajati svojo dejavnost na način, ki vključuje pacienta kot enkratno, neponovljivo osebnost z vsemi njegovimi posebnostmi. MS upošteva ter spoštuje pravico pacienta do zasebnosti, še posebej, kadar gre za njegovo intimnost, upanje, strah, trpljenje ter bolečino. MS umirajočemu pacientu omogoča kakovostno zdravstveno nego in oskrbo, razumevajočodnos, lajšanje trpljenja, upanje, izpoved verskega prepričanja, občutek varnosti ter mirno in dostojanstveno smrt. MS posveča posebno pozornost in pomočsvojcem umirajočega ali umrlega in zanj pomembnim drugim.
  • KOMPETENTNA ZN: MS je pri opravljanju svojega poklica v okviru svoje strokovne usposobljenosti samostojna in neodvisna ter za svoje delo odgovorna pred svojo vestjo, pacientom in družbo. Pristojnost MS je, da odloča, načrtuje, izvaja in nadzira zdravstveno nego. V procesu zdravstvene nege je odgovornamedicinski sestri – vodji negovalnega tima. MS ima dolžnost in odgovornost, da svoje strokovno znanje nenehno izpopolnjuje. Pridobljeno strokovno znanje je MS dolžna posredovati vsem članom negovalnega tima. Medicinska sestra si prizadeva za razvoj in napredek stroke zdravstvene nege. Aktivno vodi znanstvenoraziskovalno delo za področje zdravstvene nege insodeluje pri njem ter v praksi uporablja izsledke raziskav. MS je soodgovorna v skrbi za zdravje in življenje ljudi, zato je dolžna delovati zdravstvenovzgojno. MS ne sme odkloniti nujne medicinske pomoči, ustrezne njeni strokovni usposobljenosti, ne glede na to, ali je za to pomoč izrecno zaprošena. MS ne izvaja postopkov, za katere nima ustreznih znanj in izkušenj. MS se mora odzvati na delo v izjemnih razmerah, zavedajočse moralne in človeške odgovornosti.
  • Omejitve: MS ne sme zlorabiti medsebojnega zaupanja s pacientom ali možnosti prilastitve njegove lastnine. MS odkloni darilo, uslugo, gostoljubnost in komercialni interes, če jih je mogoče razlagati kot prizadevanje, da bi z nedopustnim vplivom dosegla kakršno koli ugodnost zase ali za pacienta.
  • ODKLONITEV IZVEDBE POSTOPKA ali POSEGA: MS lahko odkloni izvedbo postopka ali posega, če sodi, da ni v skladu z njeno vestjo ali mednarodnimi pravili medicinske etike
  • UGOVOR VESTI:  MS lahko odpove postopek, inetevencijo, če ta ni v skaldu z njeno vestjo. MS mora o svojem ugovoru vesti obvestiti zdravstveni zavod. Ne sme pa odpovedati PP in NMP!
  • MS in Sodelavci: Sodelovanje med medicinskimi sestrami in drugimi zdravstvenimi delavci in sodelavci naj temelji na partnerskem odnosu in spoštovanju posameznika. Stanovska pripadnost in poklicna dolžnost zavezujeta medicinsko sestro, da ne odreče pomoči drugi medicinski sestri, če jo ta zaprosi. Medicinska sestra upošteva strokovne in življenjske izkušnje starejših medicinskih sester. Medicinska sestra mlajšim sodelavcem omogoča strokovni, osebnostni in karierni razvoj. Medicinska sestra namenja posebno skrbin pozornost študentom in dijakom zdravstvenih in drugih šol ter pripravnikom. Medicinska sestra skrbi za dobre medebojne odnose v delovnem okolju. Medicinska sestra o nestrokovnem ali neetičnem ravnanju poroča odgovornim osebam ali organom Zbornice – Zveze. Medicinska sestra si prizadeva za prijazno in nenasilno delovno okolje in upošteva stanovsko solidarnost. Medicinska sestra deluje in ravna v skladu z dokumentom »Podoba medicinske sestre«.
  • MS in Družba: Medicinska sestra skupaj z drugimi zdravstvenimi delavci in ostalimi državljani sodeluje pri načrtovanju in izvajanju programov zdravstvenega varstva. Medicinska sestra je pobudnica aktivnosti, ki so v širšem družbenem interesu, in jih podpira.Medicinska sestra ima pravico in dolžnost, da si preko svojih strokovnih in drugih organizacij prizadeva za prepoznavnost in ugled zdravstvene nege v družbi, ustrezne delovne razmere, primerno plačilo za delo ter pravno zaščito opravljanja dejavnosti. Medicinska sestra skrbi za varno in zdravo okolje. Medicinska sestra podpira zdrav življenjski slog posameznikov, skupin in lokalne skupnosti.
  • MS in Poklicne organizacije: Poklicna združenja medicinskih sester aktivno podpirajo in razvijajo izobraževanje o etičnih vidikih zdravstvene nege, ki naj bo dostopno vsem medicinskim sestram. Medicinska sestra s svojim etičnim in moralnim ravnanjem dviguje ugled poklica in poklicnih organizacij v družbi.

Zakon o pacientovih pravicah

  • Pravica do enakopravnega dostopa in obravnave pri zdravstveni oskrbi: 2pravica v z. O p.p. 7 člen(prepoved diskriminacije) in 8 člen (varstvo otrok in drugih ogroženih skupin)
  • Pravica do verske-duhovne oskrbe: VERSKA DUHOVNA OSKRBA V BOLNIŠNICAH (Zakon o verski svobodi (Ur. l. RS, št. 14/07) v členu določa, da imajo osebe v bolnišnicah ali socialnovarstvenih zavodih, ki opravljajo institucionalno varstvo (oskrbovanci), pravico do redne individualne ali kolektivne verske duhovne oskrbe, kar za bolnišnice in druge izvajalce zdravstvenih storitev natančneje ureja Pravilnik o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in pri drugih izvajalcih zdravstvenih storitev (Ur. l. RS, št. 100/08).) V okviru svojega delovnega področja si Urad prizadeva za uresničevanje načela enakega obravnavanja ter v okviru svojih pristojnosti ustvarja pogoje za enako obravnavanje oseb ne glede na versko prepričanje z ozaveščenjem in spremljanjem položaja na tem področju. V skladu s tem je Urad pripravil seznam kontaktnih oseb za versko duhovno oskrbo v bolnišnicah. Objavljeni so podatki kontaktnih oseb tistih cerkva in drugih verskih skupnosti, ki so Uradu posredovale podatke in katerih posamezne osebe so se z objavo na spletni strani Urada strinjale.

Človekove pravice v zvezi z biomedicino: Ovidska konvencija in Dodatni protokoli

  • Korist in skrb za človeka morajo prevladovati nad izklučno koristijo družbe ali znanosti: 2. člen pri splošnih določbah pri konvenciji o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino; pomen človeškega bitja!
  • Privolitev pred zdravstvenim posegom:
  • Varstvo oseb, ki niso sposobne privolitve v zdravstvene posege:
  • Varstvo oseb z duševnimi motnjami: Spoštovanje človekove osebnosti ter njegove duševne in telesne nedotakljivosti zahteva jasno zakonsko določitev primerov, ki dovoljujejo zdravstveni poseg tudi brez privolitve prizadete osebe. Privolitev po pojasnilu vključuje pojasnilno dolžnost zdravnika. Ni zgolj pravica bolnika, pač pa tudi in predvsem zaveza zdravnika, da sme zdravstveni poseg opraviti šele, ko je bolnik o njem poučen in je vanj prostovoljno privolil. Pri tem je treba ozko razlagati okoliščine, ko je izvajanje pravice do prostovoljne privolitve po pojasnilu omejeno, saj gre za poseg v pravico do samoodločbe na področju človekove osebnosti in njegovih pravic, vključno s pravico do svobodnega odločanja o samem sebi. Pravica do lastnega odločanja (avtonomije) se posamezniku lahko odvzame ali omeji samo, če je to v njegovem največjem interesu.
  • Pravica do obveščenosti: (20.člen ZPacP) Pacient ima pravico, da je zaradi uresničevanja pravice do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravice do sodelovanja v procesu zdravljenja obveščen o: svojem zdravstvenem stanju in verjetnem razvoju ter posledicah bolezni ali poškodbe,cilju, vrsti, načinu izvedbe, verjetnosti uspeha ter pričakovanih koristih in izidu predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja,možnih tveganjih, stranskih učinkih, negativnih posledicah in drugih neprijetnostih predlaganega medicinskega posega oziroma predlaganega zdravljenja, vključno s posledicami njegove opustitve,morebitnih drugih možnostih zdravljenja,postopkih in načinih zdravljenja, ki v Republiki Sloveniji niso dosegljivi ali niso pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
  • Varstvo oseb, na katerih se opravljajo raziskave: -informirana privolitev, -informacije pred privolitvijo,-stranpoti raziskovanja na človeku: Priča smo velikemu napredku v razvoju celostne obravnave bolnika, kar pa privede tudi do etičnih dilem. 2. Pravna osnova za raziskovanje v zdravstveni negi je: •Zakon o zdravstvenem varstvu (obravnava tudi moralno – etična vprašanja raziskovalnega dela) •Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije 3. Bolnikom, ki sodelujejo v raziskavah, morajo biti zagotovljeni naslednji pogoji: •prostovoljno sodelovanje •informiranost o namenu raziskave •pri mladoletnih osebah morajo strinjanje izraziti tudi starši •med raziskavo bolniki ne smejo doživljati stresov •kadarkoli lahko odstopijo od sodelovanja v raziskavi •vsi podatki morajo biti anonimni
  • Zapostavljanje posameznika na podlagi njegove genetske dediščine: ker se sklicujejo na to, da je človeški genom skupen vsem človeškim bitjem, kar jih medsebojno povezuje, drobne razlike pa pripomorejo, da ima vsako človeško bitje lastno individualnost;ker poudarjajo posebno vez, ki obstaja med člani iste družine;ob upoštevanju, da lahko napredek v medicini pripomore k reševanju življenj in izboljšanju kakovosti življenja;ob priznavanju koristi genetike, posebej še genetskega testiranja, na področju zdravstva;glede na to, da so genetske storitve na področju zdravstva sestavni del javne zdravstvene ponudbe, in ob opozarjanju na pomen ustreznih ukrepov, ki jih je treba sprejeti ob upoštevanju zdravstvenih potreb in razpoložljivih virov, da se zagotovi enakopraven dostop do genetskih storitev ustrezne kakovosti;ker se zavedajo tudi pomislekov glede možne nepravilne uporabe genetskega testiranja, še posebej pa s tem pridobljenih informacij;ker ponovno potrjujejo temeljno načelo spoštovanja človeškega dostojanstva in prepoved vseh oblik diskriminacije, zlasti še tistih, ki temeljijo na genetskih značilnostih;ob upoštevanju državnih in mednarodnih strokovnih standardov na področju genetskih storitev ter preteklega dela Odbora ministrov in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope na tem področju;odločene, da sprejmejo take ukrepe, kot so potrebni za zaščito človeškega dostojanstva ter temeljnih pravic in svoboščin posameznika v zvezi z genetskim testiranjem za zdravstvene namene,
  • Odvzem organov in tkiv pri umrlih osebah: Deli telesa umrle osebe se lahko odvzamejo zaradi presaditve drugi osebi, potem ko je po medicinskih kriterijih in na predpisan način z gotovostjo ugotovljena smrt dajalca. Možgansko smrt ugotovi komisija za ugotavljanje smrti. Odločitev članov komisije mora biti samostojna in soglasna. O ugotovitvi smrti se sestavi zapisnik, ki ga morajo podpisati vsi člani komisije. Člani komisije za ugotavljanje smrti ne smejo biti zdravniki, ki bodo sodelovali pri odvzemu ali presaditvi ali so kakorkoli zainteresirani za presaditev ali z njo povezani. Pri osebi, ki je umrla po dokončni zaustavitvi srca, se ugotovi smrt po običajnem postopku. Zdravnik ugotovi smrt, ne sme sodelovati pri odvzemu ali presaditvi. Pravilnik o podrobnih medicinskih merilih, načinu in postopku ugotavljanja možganske smrti ter sestavi komisije za ugotavljanje smrti iz drugega odstavka tega člena ter pravilnik o ugotavljanju smrti po dokončni zaustavitvi srca iz prejšnjega odstavka, izda minister.
  • 13. člen Deli človeškega telesa umrle osebe se smejo odvzeti zaradi presaditve, če je darovalec pred smrtjo v to privolil in je njegova pisna privolitev uradno evidentirana.
    Pisna privolitev iz prejšnjega odstavka se opravi pred pooblaščeno osebo organa ali organizacije, ki ima pooblastilo za aktivnosti na področju pridobivanja darovalcev delov človeškega telesa zaradi presaditve. S privolitvijo darovalca se lahko njegova pisna privolitev uradno evidentira tudi na kartici zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi pisne privolitve iz prvega in drugega odstavka tega člena, se lahko darovalcu ob smrti odvzame del človeškega telesa po predhodnem obvestilu najbližjih svojcev darovalca. Z navodilom, ki ga izda minister, se določijo organi oziroma organizacije iz drugega odstavka tega člena in predpišejo postopki za pisno privolitev darovalca, načini evidentiranja pisne privolitve, postopki varovanja tajnosti podatkov o darovalcu in postopek preklica dane privolitve darovalca.
  • 14. člen Umrli osebi je mogoče odvzeti del človeškega telesa zaradi presaditve tudi, če je imetnik posebne izkaznice darovalca, ki jo izda Rdeči križ Slovenije ali druga organizacija, ki jo za to pooblasti minister .Na podlagi izkaznice darovalca iz prejšnjega odstavka je mogoče imetniku ob smrti odvzeti del človeškega telesa zaradi presaditve, če so s predlogom za odvzem seznanjeni najbližji svojci umrlega, razen če po seznanitvi odvzemu izrecno nasprotujejo .Z navodilom, ki ga izda minister, se predpiše obrazec izkaznice darovalca, organi in organizacije, ki izdajajo izkaznice ter postopek, ki na podlagi izkaznice darovalca omogoča odvzem dela človeškega telesa umrle osebe zaradi presaditve.
  • 15. člen Deli telesa umrle osebe, ki je državljan Republike Slovenije oziroma ima v Republiki Sloveniji stalno prebivališče, se smejo odvzeti zaradi presaditve tudi v primeru, kadar oseba v to ni izrecno privolila, če odvzema ni izrecno prepovedala, razen če iz drugih okoliščin izhaja, da bi temu nasprotovala. Če si podatki o stališču umrle osebe do dajalstva nasprotujejo, odvzema ni mogoče opraviti. Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se odvzem delov telesa umrle osebe ne opravi, če oseba, ki je bila umrlemu blizu, odvzemu nasprotuje. Če so take osebe dosegljive, je eno od njih treba obvestiti o nameravanem odvzemu in o njihovi pravici, da ga zavrnejo. Tej osebi je treba dati razumen čas, da se odloči. Deli telesa umrle osebe, ki ni državljan Republike Slovenije oziroma, ki v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča, se smejo odvzeti zaradi presaditve, kadar v to izrecno privoli oseba, ki je bila umrlemu blizu. Osebe, ki so umrlemu blizu so: zakonec ali izven zakonski partner, polnoletni otroci, starši ter bratje in sestre in osebe, za katere se da iz splošnih okoliščin sklepati, da so bile umrlemu blizu.
  • 16. člen Deli telesa mrtvega splavljenega zarodka se smejo odvzeti za presaditev pod pogojem, da je ženska, ki je zarodek nosila, v to privolila, po tem, ko je dobila izčrpna pojasnila o namenu nameravanega posega. Tkiva zarodka se smejo odvzeti in uporabiti z odobritvijo Medicinsko-etične komisije pri Ministrstvu za zdravstvo in če za to obstajajo posebni razlogi. Zdravnik, ki opravi prekinitev nosečnosti, ne sme sodelovati pri odvzemu ali presaditvi in ne sme biti povezan s temi postopki ali kakorkoli zainteresiran zanje. Zaradi nameravanega odvzema ni dopustno spreminjati odločitve, postopkov, časa in drugih okoliščin prekinitve nosečnosti.
  • 17. člen Deli telesa umrle mladoletne osebe, ki ni pridobila popolne poslovne sposobnosti, in polnoletne osebe, ki ji je s sklepom sodišča odvzeta poslovna sposobnost, se smejo odvzeti zaradi presaditve, samo če v to privoli njen zakoniti zastopnik. Privolitev zakonitega zastopnika ni potrebna, če je oseba iz prejšnjega odstavka, starejša od petnajst let za časa življenja privolila v odvzem, če je bila sposobna razumeti pomen svoje izjave.
  • 18. člen Če iz okoliščin, ki so povzročile smrt, izhaja, da bo zahtevana sodna obdukcija, se odvzem lahko opravi samo z dovoljenjem pristojnega preiskovalnega sodnika.
  • Biomedicinsko raziskovanje: –pomen odbora za etiko (9. členNeodvisna presoja odbora za etiko; 1. Vsak raziskovalni projekt se predloži v neodvisno presojo svoje etične sprejemljivosti odboru za etiko. Taki projekti se predložijo v neodvisno presojo v vsaki državi, v kateri
    naj bi potekala katera koli raziskovalna dejavnost. 2. Namen multidisciplinirane presoje etične sprejemljivosti raziskovalnega projekta je varovati dostojanstvo, pravice, varnost in dobro počutje udeležencev raziskave. Ovrednotenje etične sprejemljivosti temelji na ustreznem strokovnem znanju in izkušnjah ter primerno izraža strokovne in laične poglede. 3. Odbor za etiko pripravi mnenje, v katerem navede razloge za sprejetje svojega sklepa.
    10. členNeodvisnost odbora za etiko; 1. Pogodbenice tega protokola sprejmejo ukrepe, s
    katerimi zagotovijo neodvisnost odbora za etiko. Na ta organ ne smejo vplivati neupravičene zunanje okoliščine. 2. Člani odbora za etiko navedejo vse okoliščine, ki bi lahko privedle do neskladja interesov. Če pride do njih, vpleteni ne smejo sodelovati pri tej presoji.
    11. člen Informacije za odbor za etiko1. Vse informacije, ki so potrebne za ovrednotenje etične sprejemljivosti raziskovalnega projekta, se v pisni obliki predložijo odboru za etiko. 2. Še posebej se navedejo podatki po točkah iz dodatka k temu protokolu, če so pomembni za raziskovalni projekt. Dodatek lahko z dvetretjinsko večino oddanih glasov spremeni odbor, ustanovljen z 32. členom konvencije.                                                                                                              12. člen Neprimeren vpliv Odbor za etiko mora biti prepričan, da se na osebe, ki
    sodelujejo pri raziskavi, ne bo neprimerno vplivalo, vključno s finančnimi spodbudami. V zvezi s tem se mora posebna pozornost nameniti ranljivim ali odvisnim osebam.

 

-informacije za udeležitev raziskav (13. členInformacije za udeležence raziskave1. Osebam, zaprošenim za sodelovanje pri raziskovalnem projektu, se dajo ustrezne informacije v razumljivi obliki. Te informacije morajo biti dokumentirane.
2. Informacije vključujejo namen, celovit načrt, mogoča tveganja in koristi raziskovalnega projekta ter mnenje odbora za etiko. Preden so osebe zaprošene, da privolijo v sodelovanje pri raziskovalnem projektu, so glede na naravo in namen raziskave obveščene
predvsem o: i. naravi, obsegu in trajanju postopkov, zlasti o podrobnostih glede morebitnih obremenitev, ki jih povzroča raziskovalni projekt; ii. razpoložljivih preventivnih, diagnostičnih in
terapevtskih postopkih; iii. ukrepih za odzivanje na neželene dogodke ali zaskrbljenost udeležencev raziskave; iv. ukrepih za zagotavljanje spoštovanja zasebnosti in zaupnosti osebnih podatkov; v. ureditvah glede dostopa do informacij, ki izhajajo iz raziskave in so pomembne za udeleženca, ter do celovitih izsledkov raziskave;vi. možnostih za pravično nadomestilo ob škodi;vii. vseh predvidenih mogočih nadaljnjih uporabah izsledkov raziskave, podatkov ali biološkega materiala, vključno s komercialno uporabo; viii. virih financiranja raziskovalnega projekta.3. Poleg tega so osebe, zaprošene za sodelovanje pri raziskovalnem projektu, seznanjene s pravicami in jamstvi, ki jih predpisuje zakon za njihovo varstvo, posebno z njihovo pravico, da lahko zavrnejo privolitev ali jo kadar koli prekličejo, ne da bi bile kakor koli diskriminirane, zlasti glede pravice do zdravstvenega varstva.)                                                     

privolitev (14. člen – Privolitev 1. Ob upoštevanju določb V. poglavja in 19. člena se na osebi ne sme opravljati nobena raziskava brez pojasnjene, prostovoljne, izrecne, posebne in dokumentirane privolitve te osebe. Tako privolitev lahko oseba prostovoljno prekliče v kateri koli fazi raziskave. 2. Zavrnitev privolitve ali njen preklic za sodelovanje pri raziskavi ne sme povzročiti nobene oblike diskriminacije te osebe, zlasti glede pravice do zdravstvenega varstva.3. Ob dvomu o tem, ali je oseba sposobna dati prostovoljno privolitev ali ne, se predvidijo načini preverjanja, ali je oseba za to sposobna ali ne.)
                                        

 -varstvo oseb, ki niso sposobne privoliti (15. člen – Varstvo oseb, ki niso sposobne privoliti v raziskavo 1. Na osebi, ki ni sposobna privoliti v raziskavo, se sme raziskava opravljati le, če so izpolnjeni vsi posebni pogoji: i. od izsledkov raziskave je mogoče pričakovati resnično in neposredno korist za zdravje take osebe;ii. primerljivo uspešne raziskave ni mogoče opraviti na osebah, ki so sposobne privoliti vanjo;iii. oseba, ki sodeluje pri raziskavi, je seznanjena s svojimi pravicami in jamstvi, ki jih predpisuje zakon za njeno varstvo, razen če ni sposobna sprejeti takih informacij;iv. pravni zastopnik ali zavod, oseba ali organ, kakor je določeno z zakonom, je dal potrebno dovoljenje posebej v ta namen in v pisni obliki ter potem ko je prejel informacije na podlagi.

  1. člena ter ob upoštevanju predhodno izraženih želja ali pripomb osebe. Odrasla oseba, ki ni sposobna privoliti v raziskavo čim bolj sodeluje pri postopku pridobitve dovoljenja. Mnenje mladoletne osebe se upošteva kot odločilni dejavnik sorazmerno z njeno starostjo in stopnjo zrelosti; v. oseba ne nasprotuje.2. Izjemoma in pod varovalnimi pogoji, ki jih predpisuje zakon, se lahko dovoli raziskava, od izsledkov katere ni mogoče pričakovati neposredne koristi za zdravje
    osebe, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v točki ii, iii, iv in v prvega odstavka tega člena, in ti dodatni pogoji: i. cilj raziskave je s precej boljšim znanstvenim razumevanjem stanja, bolezni ali motnje
    posameznika prispevati h končnim izsledkom, ki bodo lahko koristili osebi ali drugim osebam
    enake starostne skupine ali osebam, ki imajo enako bolezen ali motnjo ali so v enakem stanju;ii. raziskava pomeni le najmanjše tveganje in najmanjšo obremenitev za osebo, pri čemer se morebitne dodatne koristi raziskave ne smejo uporabiti kot opravičilo za večjo stopnjo tveganja ali obremenitve.
    3. Nasprotovanje sodelovanju, zavrnitev izdaje dovoljenja ali preklic dovoljenja za sodelovanje pri raziskavi ne sme povzročiti nobene oblike diskriminacije osebe, zlasti glede pravice do zdravstvenega varstva.)
  • Zlato pravilo: “Ne stori drugim tega, kar nočeš, da bi drugi storili tebi.”
  • “Primum non nocere”:”Prvič, ne škodi”; latinska beseda, je eden glavnih naukov.
  • Etične norme v zvezi s transplantacijo organov: v zvezi z uporabo biologije in medicine;

ob upoštevanju, da napredek medicinske znanosti, zlasti na področju presajanja organov in tkiv, prispeva k reševanju življenj ali bistveno boljšemu življenju;ob upoštevanju, da je presaditev organov in tkiv uveljavljen del zdravstvenih storitev, ki so na voljo prebivalstvu; ob upoštevanju, da je zaradi pomanjkanja organov in tkiv treba sprejeti primerne ukrepe, s katerimi bi povečali darovanje organov in tkiv, predvsem s seznanjanjem javnosti s pomembnostjo presajanja organov in tkiv in s spodbujanjem evropskega sodelovanja na tem področju; tudi ob upoštevanju etičnih, psiholoških in socialno-kulturnih vprašanj, povezanih s presajanjem organov in tkiv; ob upoštevanju, da bi neustrezna uporaba presajanja organov in tkiv lahko privedla do dejanj, ki bi ogrozila človekovo življenje, blaginjo ali dostojanstvo; ob upoštevanju, da bi presajanje organov in tkiv

moralo potekati v razmerah, v katerih so zavarovane pravice in svoboščine darovalcev, možnih darovalcev in prejemnikov organov in tkiv in da morajo ustanove pomagati pri zagotavljanju takih razmer; zavedajoč se, da je ob pospeševanju presajanja organov in tkiv v korist bolnikov v Evropi treba zaščititi pravice in svoboščine posameznika in preprečiti trgovanje z deli človeškega telesa pri pridobivanju, izmenjavi in dodeljevanju organov in tkiv; ob upoštevanju predhodnega dela Odbora ministrov in Parlamentarne skupščine Sveta Evrope na tem področju; odločene, da v zvezi s presajanjem organov in tkiv sprejmejo ukrepe, potrebne za zaščito človeškega dostojanstva ter temeljnih pravic in svoboščin posameznika.

 

  • Hipokratova prisega: je prisega zdravnikov, ki jo izrečejo ob koncu izobraževanja. Hipokratova prisega je eno najbolj znanih grških medicinskih besedil. Z njo zdravnik pri bogovih zdravja priseže, da bo branil številne etične standarde svojega poklica. Prisega je osnova vsem današnjim etičnim listinam, namenjenim zdravstvenemu osebju. Listina nam podaja zgled idealnega zdravnika. Govori o spoštovanju učitelja, o zdravnikovi molčečnosti, pa tudi o tem,da je treba pomagati vsem, ne glede na položaj v družbi. Izraža odklonilen odnos do evtanazije in splava. Izraža načelo dobronamernosti. Kasneje postane problematičen paternalistični odnos zdravnika do bolnika: bolniki se mu morajo prepustiti, ga ubogati.

Prisežem na Apolona Zdravnika in Asklepija in Higiejo in Panakejo in na vse bogove in boginje ter jih kličem za priče:

da bom to prisego in to pogodbo izpolnjeval po zmožnosti in presodnosti:

  • da bom moža, ki me je izučil v zdravniški vedi, spoštoval kakor lastne starše in da bom delil z njim svoj preužitek ter mu pomagal, če bo v stiski;
  • da bom njegove sinove cenil kakor rodne brate in jih naučil svoje umetnosti, če bodo želeli pridobiti si jo, in to brez plačila in pismene pogodbe;
  • da bom strokovna navodila in predavanja in sploh vso učno snov preoddajal samo svojim sinovom, sinovom svojega učitelja in učencem, ki so po pogodbi zavezani in zapriseženi na zdravniški zakon, drugemu pa nikomur;
  • da bom dietična načela po svoji vesti in vednosti uporabljal v prid bolnikov ter odvračal od njih vse, kar bi jim utegnilo biti škodljivo in nevarno;
  • da ne bom nikoli nikomur – tudi ko bi me prosil – zapisal smrtne droge ali ga z nasvetom napeljeval na tako misel; prav tako ne bom nobeni ženski dal pripomočka za uničenje telesnega ploda;
  • dal bom svoje življenje in vedo svojo varoval vseskozi neomadeževano in pošteno;
  • da ne bom rezal ljudi, ki trpe za kamni, marveč da jih bom prepuščal delovnim možem, ki jim je ta stvar poklicno opravilo;
  • da bom v sleherno hišo, kamor me bodo klicali, stopil samo zaradi koristi bolnikov ter da se bom vzdrževal vsake zavestne in pogubne krivice, posebno pa spolnega občevanja z ženskami in moškimi osebami, svobodnimi in sužnji;
  • da bom molčal o vsem, kar bom pri izvrševanju prakse ali tudi izven nje videl ali slišal o življenju in vedenju ljudi in česar ne gre obešati na veliki zvon, ker sem mnenja, da je take reči treba ohraniti zase kot (poklicno) skrivnost. Če bom torej to prisego vestno izpolnjeval in je ne bom prelomil, naj mi bo dana sreča in blagoslov v življenju in poklicu, da me bodo vsi ljudje imeli zmeraj v čislih, če pa jo bom prekršil in postal krivoprisežnik, naj me zadene nasprotno!
  • Maimonidova zdravniška molitev: Moses Maimonides (12.stoletje), judovski zdravnik infilozof. To je molitev, da bi postal dober zdravnik. Še vedno je aktualna njegova želja »ne daj, da me prevzame misel, da zmorem vse.« Lažna zavest, da nekdo zmore vse, lahko daje občutek neomejene oblasti, kar je nevarno. Spodbuja širjenje znanja in posvetovanje z drugimi zdravniki (danes funkcija zdravniškega konzilija).
  • Prisega za izprašane babice: Je izšla leta 1788 v sklopu Babiškega učbenika. Prisega govori o pokorščini babice zdravniku, poklicni molčečnosti, o enaki pomoči vsem ženskam, tudi revnim, prizadevnem opravljanju poklica.
  • Etika skrbi: Je zelo pomembna v ZN. Medicina se ukvarja predvsem z zdravljenjem bolnika, ZN pa v osnovi in samostojni vlogi skrbi za bolnika, za njegovo počutje in življenjske funkcije.
  • Trontelj: “Naša moralna dolžnost, da se učimo iz Zgodovine!”: Naša dolžnost je, da ne pozabljamo zgodovine, ampak se učimo iz nje. Saj nam da lahko dosti vedeti. Spominjati se moramo lepe in slabe zgodovine. Ker je zgodovina pripeljala nas do sem kjer smo zdaj.
  • Komisija za medicinsko etiko RS: se nahaja na Zaloški cesti 7na inštitutu za klinično nevrofiziologijo, njen predstavnik je dr. Jože Trontelj; pri ocenjevanju in spremljanju kliničnih raziskav upošteva pravila dobre klinične prakse (ICH/GCP) in vse zadevne zakonske predpise, ki veljajo v Republiki Sloveniji.
  • dr. Jože Trontelj: doktor medicine in doktor znanosti, višji zdravstveni svetnik, redni profesor nevrologije, predsednik Komisije za medicinsko etiko RS. Je član več uglednih mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj, med njimi Mednarodnega združenja za raziskave bolečine, Mednarodne federacije za klinično nevrofiziologijo, Ameriškega združenja za elektrodiagnostično medicino in Evropske akademije znanosti in umetnosti (v nekaterih je tudi funkcionar), ter član uredniških odborov 2 domačih in 2 tujih strokovnih oz. znanstvenih revij, član odbora Sveta Evrope za smernice v bioetiki; v tem odboru je član komisije za biomedicinske raziskave na ljudeh. Sodeloval je pri izdelavi temeljnega evropskega dokumenta o bioetiki, Konvencije o varovanju človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine. Prispeval je k etičnim vidikom nekaterih novih slovenskih zakonov, zlasti zakona o presajanju organov zaradi zdravljenja, zakona o zdravljenju neplodnosti in oploditvi z biomedicinsko pomočjo in zakona o genski tehnologiji, pa tudi pravilnika o kliničnem preizkušanju zdravil.
  • Verena Tschudin: aktivna na področju etike v ZN že 30 let, objavila in urejala večje število knjig na to temo. Ustanovila mednarodno revijo »Nursing etics« v letu 1993 in ostala njen urednik do začetka leta 2009. Kot direktorica Mednarodnega centra za etiko zdravstvene nege (ICNE) na Filozofski fakulteti, je sodelovala pri poučevanju študentov na raznih tečajih, delala na raziskovalnih projektih s kolegi; organizirala konference in govore na številnih mednarodnih srečanjih.
  • Za katera etična področja se boste v svojem profesionalnem delovanju še posebej zavzemali?:(moje razmišljanje)
  • Katerim etičnim področjem menite, da bi morali v slovenskem prostoru nameniti več pozornosti?: (moje razmišljanje)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja