DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PREPREČEVANJE RAKA
Zbolevnost in umrljivost je mogoče zmanjšati na 3 področjih:
Primarna preventiva: To je prepr. zbolevanje za ca, obsega odkrivanje nevarnostnih dejavnikov bolezni in zmanjšanje izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero. Zato si prizadeva po eni strani z vzgojo in izobraževanjem , po drugi strani pa z zakonodajo.
Sekundarna: pomen čim prejšnje odkrivanje raka, temelji na spoznanju, da je zdravljenje uspešnejše, če ga odkrijemo na začetni stopnji. Pomembno, da ljudje poznajo začetne znake raka in gredo čim prej k dr. Pri odkrivanju nekaterih vrst raka uporabimo screening teste (rtg dojk, mamografija).
Terciarna: kakovostno specifično in paliativno zdravljenje prispeva k zmanjšanju umrljivosti za rakom oz kakovostnejšemu življenju z rakom. Nove metode zdravljenja so izboljšale uspešnost zdravljenja in zmanj. stranske vplive zdravljenja.
POMEMBNEJŠI DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA:
Kajenje: povzroča pljučni rak, rak požiralnika, grla, ustne votline in je vzročno povezano z učinki tobaka. Rak sečnega mehurja, ledvic, trebušne slinavke so tudi povezane s kajenjem, prav tako pa je škodljivo tudi pasivno kajenje. Pri primarni preventivi rakov, povezanih z kajenjem je pomembno, da ljudje ne začnejo kaditi in opuščajo kajenje.
Čezmerno pitje alkoholnih pijač: povečuje nevarnost raka v zg dihalih in prebavilih. Relativno tveganje teh vrst raka je 100x večja kot pri nepivcih alkoh pijač. Povezano je tudi s primarnim jetrnim rakom kot kažejo novejše raziskave, pa tudi za ca dojk. Za M primerno 2-3 enote dnevno, Ž 1-2 enote dnevno alko pijač- manj zaradi nevarnosti ca dojk.
Prehrana: sadje in zelenjava( surova, sveža rumena, zelena zelenjava) varujeta pred ca na prebavilih in dihalih, zelenjava( ca dojk, maternici, prostati). Vlaknine iz sadja in zelenjave zmanj ca na debelem črevesju- nase vežejo strupene in karcinogene snovi. Hrana z preveč M lahko povzroči ca na debelem črevesju, prostati, treb slinavki, škodljive so nasičene M kisline in holesterol. Preventiva: pojesti vsaj 400g sadja in zelenjave dnevno, bel kruh zamenjat z črnim, vzdrževanje idealne TT, uporabljat olivno olje, meso predvsem perutnino, kunce, riba in redna telesna dejavnost.
Reproduktivni dejavniki in način spolnega življenja: povezujejo jih z ca na spolnih organih. Za ca dojk zbolevajo Ž, ki so imele mlade menarho in menopavzo po 50l, tiste ki niso nikoli rodile oz po 30l. Prvi porod v poznejših letih zvečuje nevarnost ca mat vratu in jajčnikih. Pri nastanku ca mat vratu ima pomembno vlogo okužba z nekaterimi papiloma virusi, ki se prenašajo s spolnimi odnosi. Pogosteje zbolevajo Ž, ki prične spolno življenje mlade ter pogosto menjajo partnerje.
Poklicni raki: nastanejo zaradi izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih. Rakotvorni so: azbest, benzen, berilij, niklove spojine, ionizirajoče in UV sevanje. Preventiva: delavci morajo vedeti s kakšnimi snovmi imajo opraviti na delovnem mestu in natančno upoštevati navodila o varnosti pri delu. Onesnaženost okolja: preučujejo povezanost onesnaženega zraka s pljučnim rakom. V primarni preventivi si je treba prizadevati za čim manjše onesnaževanje zraka in pitne vode in nadzirati njuno kakovost ob upoštevanju priporočenih standardov.
Zdravila: citostatike povezujejo z nastankom raka. Oralni hormonski kontraceptivi pa zmanjšujejo nevarnost zbolevanje za rakom na jajčnikih in endometriju.
Ionizirajoče sevanje: vpliv IS je odvisen od vrste sevanja, občutljivosti posameznih organov na sevanje, starosti, spola. Kratkoživi potomci radona v bivalnih prostorih lahko vplivajo na zbolevanje ca pljuč. Kajenje povečuje nevarnost radona. Previsokim konc v bivalnih prostorih se je mogoče izogniti z upoštevanjem vseh predpisov za gradnjo hiš in rednim prezračevanjem. Ne gre pa zanemariti prepogoste, zlasti nepotrebne Rtg diagnostike.
UV sevanje: vpliva na nastanek kožnega raka in raka na ustnici. Čezmerno sončenje povezujejo s pogostejšim zbolevanjem za malignim melanomom. Preventiva: sončenje ne med 11-15, uporaba krem, pri delu na prostem zaščitna obleka, pokrivalo. Elektromagnetna polja nizkih frekvenc:
V zvezi z rakom proučujejo tudi delovanje elektromagnetnih polj nizkih frekvenc, ki nastajajo v okolici tokovodnikov, transformatorjev in električnih naprav. Zaenkrat glede tega še ni dovolj podatkov o večji ogroženosti z rakom.
Za vse oblike sevanja pri primarni preventivi velja, da se jih je treba izogniti v čim večji možni meri.
Biološki dejavniki: povezujejo virusni hep B z jetrnim rakom, nekatere tipe virusov papiloma z rakom mat vratu, humani T-limfotropni virus naj bi povzročal nekatere oblike levkemije. Izmed parazitov vpliva na nastanek raka sečnega mehurja shistosomiaza, jetrna metljavost, pa na raka žolčevodov. Primarna preventiva: pri jetrnem raku v zvezi z hep B, priporočajo cepljenje.
EVROPSKI KODEKS PROTI RAKU:
vsebuje nasvete za prim in sek preventivo raka. Ob upoštevanju nasvetov bi zmanjšali zbolevnost in umrljivost.
Prvih šest nasvetov je namenjenih preprečevanju zbolevanja za rakom in so združeni pod geslom: nekaterim rakom se lahko izognete in izboljšate svoje zdravstveno stanje, če začnete živeti bolj zdravo. Zadnji štirje nasveti spodbujajo čim zgodnejše odkritje raka in so združeni pod geslom: čim prejšnje odkritje rakov poveča uspešnost zdravljenja.
- ne kadite, kadilci čim prej odnehat, ne kaditi v navzočnosti drugih, tisti ki ne kadite, ne poskušajte tobaka.
- omejite pitje alkoholnih pijač-vina, piva in žganih pijač.
- upoštevate nasvete zdrave prehrane, zato povečajte vsakodnevno porabo zelenjave in svežega sadja. Pogosto jejte žita, ki imajo veliko vlaknin.
- povečajte tel dejavnost, pazite na svojo TT in jejte čim manj mesnih živil.
- izogibajte se čezmernemu sončenju in pazite da vas in otrok sonce ne opeče.
- natančno spoštujte predpise, ki so namenjeni preprečevanju izpostavljenosti znanim karcinogenom. Upoštevaje vsa zdravstvena in varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko povzročila raka.
- obiščite dr, če opazite bulo ali ranico, ki se ne zaceli, materini znamenje, ki je spremenilo obliko, velikost ali barvo, ali če opazite neobičajno krvavitev.
- obiščite dr, če nas nadlegujejo dolgotrajne težave npr. trdovraten kašelj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojasnjeno hujšanje.
- Ž redno hodite na odvzem brisa mat vratu. Udeležujte se organiziranih presejalnih programov za raka mat vratu.
- Ž redno si pregledujte dojki. Če ste starejši od 50 let, pojdite vsaki 2 leti na pregled in rtg slikanje dojk, če ste mlajše, se o tem pregledu posvetujte s svojim dr.
OSNOVNA NAČELA KLINIČNE ONKOLOGIJE
Diagnoza: dg rak mora biti potrjena histološko ali citološko. Zdravljenje ca je agresivno in ni dopustno brez potrjene dg. Tudi pri eni sami rakavi bolezni lahko natančno histološka dg odloča o različnih načinih zdravljenja. Svoj pomen ima tudi kot napovedni dejavnik za določeno rakavo bolezen, to pa je izredno pomembno za B in svojce.
Določitev stadija bolezni: nam da podatek o razširjenosti bolezni. Večinoma rakave bolezni razvrščamo po klasifikaciji TNM ki velja za karcinome, ginekološke pa po klasifikaciji FIGO. Poleg kliničnega pregleda upoštevamo določitvi stadijev malignih bolezni še slikovne preiskavne metode, endoskopske preiskave, pri nekaterih tumorjih pa na podlagi OP izvida. Pri FIGO klasif stadij raka mat telesa določamo po krg posegu.
Ocena B splošnega stanja: je vedno bolj pomembna, pomaga pri odločitvah o načinu zdravljenja, prav tako pa si z njo pomagamo pri oceni odziva na zdravljenje, ko nimamo drugih kazalnikov. B splošno počutje ocenjujemo po klasifikaciji WHO od 0-4.
Zdravljenje: o načinu zdravljenja se odločamo po potrditvi bolezni in stadiju
Radikalno- kurativno zdravljenje: namen je popolnoma odstranitev maligne bolezni. Rad.zdr. ni usmerjeno samo na primarni tumor,temveč upošteva, da je rak sistemska bolezen ter poskuša vplivati na vsa mesta lokalne prizadetosti ter na oddaljene metastaze. Radikalno krg. zdravljenje je najbolj ustrezno za večino lokaliziranih solidarnih tumorjev, če sumimo na metastaze, nadaljujemo zdravljenje s kemoterapijo. Radikalna radioterapija uporabljamo pri lokaliziranem neoperabilnem tumorju. Uporablja se tudi kot alternativno zdravljenje v primerjavi s krg., njegov namen pa je zmanjšati invalidnost. Pri nekaterih diseminarnih tumorjih je sistemsko zdravljenje edini način radikalnega zdravljenja, čeprav je dopolnjeno z radioterapijo ali krg. zdravljenjem.
Paliativno zdravljenje: namen je zmanjšanje bol znakov in simptomov, ki jih povzroča tumor. B skrbno opazujemo. Če v krajšem času ni opaznega izboljšanja ali se pojavijo spremljajoči toksični znaki zaradi obsevanja ali kemoterapije, zdravljenje prekinemo.
Simptomatsko zdravljenje: je način vplivanja na simptome, ki jih povzroča rak. Samo zdravljenje pa ni usmerjeno neposredno na tumor, tipičen primer je zdravljenje bolečine.
Adjuvantno( dopolnilno) zdravljenje: se uporablja pri zdravljenju s citostatikiali hormoni. Po lokalnem zdravljenju B nadaljuje s kemoth alo hormonsko(možne metastaze). Če bi bilo adjutivno zdravljenje uspešno, bi se to pokazalo v opazno povečanem 5-10 letnemu preživetju ali podaljšanem času do ponovne bolezni. Stranski učinki zdravljenja: sterilnost mladih B, možnost povzročene sek maligne bolezni.
Namen pred OP obsevanja je: odstraniti subklinična žarišča zunaj meja krg posega, zmanjšati št tumorskih implantantov, zmanjšati incidenco oddaljenih metastaz z nižanjem vitalnosti malignih celic v op področju, pri nekaterih mejno operabilnih tumorjih z zmanjšanjem tumorja doseči možnost krg. posega.
Namen po OP obsevanja je: zdravljenje znanega tumorja, ki ga ni bilo mogoče odstraniti v celoti, zmanjšati št ponovitve tumorja v op področju z uničenjem zaostalih žarišč.
Ocena uspešnosti zdravljenja: označiti moramo vsako spremembo v splošnem stanju B in simptomih, ter opraviti objektivne meritve tumorja. Ločimo 4 kategorije: popolna remisija, delna remisija, o napredovanju bol govorimo, kadar se pojavikatera koli nova tumorska lezija ter stabilna bolezen- spremembe so manjše kot prej opisane. Dokumentacije: v dok mora biti natančno opisan postopek zdravljenja. Velikokrat manjka končni del ki govori o B po končanem zdravljenju in negi. B se zdravijo v različnih ustanovah, zato je potrebna dobra dok, navedeni morajo biti podatki o toksičnosti posameznih načinov zdravljenja, vsebovati mora tudi B privolitev v različne posege.
Spremljanje B po končanem zdravljenju: B ki niso bili obravnavani v študiji, spremlja njihov osebni dr. Veliko B zavrača kontrolne preglede zaradi strahu. Zdravstvene institucije pa ne morejo v nedogled vedno kontrolirati vseh zdravljenih B.
SISTEMSKO ZDRAVLJENJE RAKA
Obsega hormonsko zdravljenje, zdravljenje s citostatiki ter imunsko zdravljenje. Načini sistemskega zdravljenja: pred OP sistemsko zdravljenje, dopolnilno sistemsko zdravljenje, zdravljenje bolezni.
Predoperativno zdravljenje: uporabimo v primerih, ko je tumor preobsežen za takojšno radikalno krg. odstranitev in želimo z njim tumor zmanjšati in narediti operabilen( npr rak dojke, želodca). Predop zdravljenje uporabljamo tudi občasno pri operabilnih, na sistemsko zdravljenje zelo občutljivih vrstah raka kot so rak dojk, sečnega mehurja- namen je zmanjšati tumor in B omogočiti čim manjši krg poseg in boljšo kvaliteto življenja. Če se ob sistemskem zdravljenju tumor ne manjša ali celo raste,uporabiti radikalno krg. zdravljenje. Predop zdravljenje omogoča zanesljivo in takojšne preverjanje učinkovitosti uporabljenega sistemskega zdravljenja.
Dopolnilno sistemsko zdravljenje: ga izvedemo pri radikalni krg. odstranitvi prvotnega tumorja. Namen tovrstnega zdravljenja je delovati na sicer nevidne mikro zasevke in tako povečati možnost ozdravitve. Učinkovita pri tistih vrstah raka ki so občutljive na sist zdravljenje( priporočamo pri B s operabilnim rakom dojk in črevesa, rakom jajčnikov.)
Zdravljenje napredujoče bolezni: je kombinacija sist zdra, obsevanje in kirurške odstranitve posameznih tumorskih mas, ki B povzročajo težave. S komb sist zdrav in obsevanja je mogoče nekatere rake, ki so lokalno napredovali, učinkovito zazdraviti ali ozdraviti( rak glave, vratu, mat vratu).Sist zdrav je glavni in edini način zdrav napredujoče metastatske bolezni, zdravimo lahko nekatere rakave bolezni, tudi v stadiju, ko je bolezen že napredovala ozdravimo pri velikih B. Pri B z drugimi vrstami raka v stadiju ko je bol že napredovala pa omogoča daljše- krajše obdobje zazdravitve.
VREDNOTENJE VARNOSTI IN UČINKOVITOSTI SISTEMSKEGA ZDRAVLJENJA:varnost in učinkovitost posameznega zdravila pri sist zdrav raka in pri vsaki novi kombinaciji zdravil, morata biti preverjeni v okviru skrbno načrtovanih in nadzorovanih kliničnih raziskav. Zdravila za sist zdrav raka, zlasti citostatiki, so zdravila z zelo ozkim terapevtskim oknom. Premajhen odmerek zdravila je neučinkovit, nekoliko prevelik pa lahko ima življenjske ogrožujoče stranske učinke. Sist zdrav je za B težko, velikokrat ga spremljajo neželjeni stranski pojavi- moramo učinkovitost zdrav skrbno spremljati in ovrednotiti v primeru neučinkovitosti prekiniti zdravljenje. Po vrednostni lestvici vrednotimo stranske pojave sist zdra raka od 0-4 stopnje. Kadar pride do hudih stranskih pojavov, je treba premisliti o nadaljnjem zdravljenju.
CITOSTATSKO ZDRAVLJENJE: je najučinkovitejši način sist zdrav raka. Citostatiki okvarjajo celice v različnih fazah celičnega ciklusa in prizadene predvsem deleče se celice. Citostatiki niso selektivni in okvarjajo tudi normalne, zlasti hitro deleče se celice, kot so KMC, epitelijske celice sluznic. Citostatsko zdravljenje ponavadi poteka v ciklusih. Zaradi okvare normalnih, zlasti hitro delečih se celic, neprekinjeno zdravljenje povzroči prehude stranske pojave, v premorih med ciklusi si normalne celice opomorejo, žal pa si opomorejo in začno rasti trdovratne celice, zato si prizadevamo čim krajše presledke med zdravljenjem pri nižjih odmerkih, pa lahko poteka neprekinjeno. Ob sočasnem obsevanju moramo znižati odmerke citostatikov, lahko pride do vnetja sluznic v obsevanem področju. Citostatike apliciramo parenteralno, povzročajo številne stranske učinke, ki jih lahko z ustrezno nego in podpornim zdravljenjem omilimo ali v celoti preprečimo.(antiemetiki).
HORMONSKO ZDRAVLJENJE: uporabljamo pri zdravljenju hormonsko odvisnih vrst raka( rak dojke, prostate),. Pri teh rakih hormonsko zdravljenje v kombinaciji z radikalnim lokalnim zdravljenjem zveča možnosti ozdravitve ter zazdravitve pri večini B, pri katerih je bolezen že napredovala. Verjetnost odgovora na hormonsko zdrav raka dojk zelo dobro napoveduje navzočnost hormonskih receptorjev v tkivu tumorja. Več kot polovica pomenopavzalnih bolnic z rakom dojk ima v tumorju navzoče hormonske receptorje in organizem se odzove na hormonsko zdravljenje. Poznamo različne načine hormonskega zdravljenja od kastracije do antiestrogenov. Vsem je skupno znižanje vsebnosti spolnih hormonov v krvi oz blokada receptorjev, prek katerih spolni hormoni delujejo. Neželjeni učinki pri Ž, se kaže kot naval vročine, potenje, pri M- impotenca.
IMUNSKO ZDRAVLJENJE: obstajajo različni obetavni načini imunskega zdravljenja raka, ki so še v fazi raziskav. Imunoterapijo s citokini, interferoni in interlevkini uporabljamo le pri nekaterih B s tistimi vrstami raka, ki so za citostatsko zdravljenje neobčutljivi, kot so rak ledvic in maligni melanon. Uspehi so skromni.
ZN B KI PREJEMA CITOSTATSKO TERAPIJO
MS deluje na 3 področjih: preventivi in kurativi stranskih učinkov sistemskega zdravljenja, ter pripravi in aplikaciji zdravil. Stranski učinki citostatikov in vloga Ms: toksičnost citostatikov se kaže z stranskimi učinki: okvare sluznic, slabost, bruhanje, neješčnost, zaprtje, anemija, alergične reakcije.
Stranski učinki citostatikov glede na čas pojavljanja: takojšni (alergična reakcija, srčna aritmija), zgodnji prvih 24ur (slabost, bruhanje), intermediarni (3-10 dni po aplikaciji- anoreksija, zaprtje, spremembe na koži), pozni (hiperpigmentacija kože, spremembe na nohtih). Pomembna je vloga ms ki B sproti informira, poučuje, mu pomaga pri izvajanju preventivnih ukrepov.
Ms mora poznati: vrste citostatikov, stranske učinke, standardizirane načrte Zn glede na stranske učinke citostatikov, fiz in psih pripravo B na citostatsko zdravljenje, varno ravnovesje s citostatiki in z odpadki, ki pri tem nastanejo, priprava B na odhod domov.
Pomen informiranja B pri sistemski terapiji: Ms mora B informirati v zvezi z preventivnimi ukrepi za preprečevanje- omilitev stranskih učinkov, ki jo povzroča sistemsko zdravljenje, B spodbujati pri izvajanju preventivnih ukrepov in ocenjevati njihovo učinkovitost. Informacije podajamo razumljivo. Pred pričetkom zdravljenja damo B infor, ki obsegajo predvideno št aplikacij citostatikov, kje in kako bo dobival zdravilo, pričakovani stranski učinki zdravljenja.
ZN GLEDE NAJPOGOSTEJŠE STRANSKE UČINKE CITOSTATIKOV:
Okvara ustne sluznice- stomatitis: kaže se ko vnetna reakcija ustne sluznice in intraoralnega mehkega tkiva na citotoksične učinke kemoterapije. Lahko preide v boleče razjede, hemoragije in sek infekcije. Ločimo 4 stopnje stomatitisa, 4 je najtežja oblika. Delo ms poteka v smislu preventive in na tem področju ms samostojno načrtuje in izvaja ZN.
Dejavniki tveganja: starost, vrsta in odmerek citostatikov, nevropenija, steroidi, neustrezna ustne higiena, neurejeno zobovje, alkohol, kajenje.
Na začetku zdravljenja ms oceni stanje ustne sluznice, glede na neg anamnezo opredeli dejavnike tveganja za B, oceni B navade in pripravi načrt ZN po stadijih stomatitisa. B si mora bolj intenzivno čistiti ustno votlino( po vsakem obroku z mehko ščetko, otroško pasto, v 3,4 stadiju ne ščetke- krvavitev), pomembno stalno vlaženje z žajbljevim, kamiličnim čajem, deluje protivnetno. Ko se pojavi stomatitis pa z fiz raztopino- pospešuje granulacijo. B damo navodila za uporabo zobne nitke in zobne prhe. B naj uporablja zaščitno kremo za ustnice in antiseptične tablete za za usta in žrelo. Poučimo ga o pomenu tekočine in ustrezne prehrane. Ms 1x dan oceni stanje ustne votline in načrtovati ZN.
Vnetje sluznice požiralnika- ezofagitis: pojavi se sočasno z vnetjem ustne sluznice. Ms mora posvetiti posebno pozornost zgodnjim znakom vnetja, ker zaradi anatomske lege požiralnika ti niso klinično vidni. Pozorna mora biti na bolečine pri požiranju, občutek kepe v požiralniku in pri požiranju. Ob prvih znakih ezofagitisa po nar dr apliciramo lokalni antimikotik. ZN je usmerjena v preventivo, ob prisotnosti vnetja se posvetimo vzdrževanju optimalnega prehranskega statusa, prep. sek infekcij- glivičnih.
Poškodbe sluznice želodca in črevesja- gastroenterokolitis: najpogosteje se kaže z drisko, potencialni problemi, ki jih moramo upoštevati: dehidracija, abd bolečina, omejitve pri gibanju, izguba TT, odklanjanje hrane, tekočine. Aktivnosti ZN so usmerjene v učenje B o pomembnosti tekočine v času driske, nadzor nad TB, zaužito hrano, preprečevanje vnetja perianalnega predela, spremljanje kožnega turgorja. Potrebna je visoko kalorična dieta, v več manjših obrokih, aplikacija predpisanih zdravil, B omogočiti počitek.
Slabost in bruhanje: Glede na čas ločimo akutno, subakutno in pozno slabost ali bruhanje.
Vzporedni dejavniki ki vplivajo so: starost, spol(mladi, Ž), uživanje alkohola(pri alkoholikih je tveganje nižji), neg prejšne izkušnje, strah, zaskrbljenost. B grozi pomanjkanje tekočine, izguba TT, aspiracije, oslabelost- vse to upoštevamo pri načrtu ZN.
Pred začetkom zdravljenja z citostatiki, je pomembna psih priprava B.
Aktivnosti ms: ureditev B ožjo okolico, prilagoditi prehrano glede na B stanje( hrana po želji), omejiti fiz sposobnosti v času siljenja na bruhanje- bruhanja, aplik antiemetične th po na dr, zagotovitev tekočine za pitje, vodenje TB, opazovanje izbruhane mase, kontrola VF, preprečiti aspiracijo- pravilen položaj B.
Pomembna je priprava B in svojcev na bivanje v domači oskrbe: učenje pravilnega položaja po hranjenju in pri bruhanju, jemanje antiemetikov ob predpisanih urah in prep stranskih učinkov, učenje sprostitvenih tehnik, o pomembnosti zadostne prehrane, tekočine.
Zavora v delovanju kostnega mozga- mielosupresija: citostatiki prizadenejo tudi E, L, T, posledice so nevtropenije, trombocitopenije, anemije.
Nevarnosti ki grozijo B so: znižanje odpornosti- možni infekti, spontane krvavitve pri padcu T, anemije zaradi zmanjšane celotne mase E- kaže se z vrtoglavico, utrujenost, bledica.
Aktivnosti ZN pri levkopeniji: B poučimo o pomembnosti izvajanja naslednjih ukrepov: prhanje 2x dnevno, poostrena higiena rok, uporaba elek brivnika, uživanje tekočin do 3000l, izogibanje potencialnim virom okužbe, izvajanje dihalnih vaj, počitek. Izvajamo aseptično metodo dela, izogibamo se invazivnim posegom. V primeru hude nevtropenije- izolacija B( temp 3x dnevno, odvzem kužnin, dieta, opazovanje).
Aktivnosti ZN pri trombocitopeniji: B opozorimo, naj se izogiba poškodbam, pozoren naj bo na prve znake manjših krvavitev in takoj obišče dr. Opazujemo, ali je prišlo pri B do spontanih krvavitev. Poostrena ustna hig, hig telesa, dihalne vaje, B naj ne izpihuje močno skozi nos, naj uživa blaga odvajala, da se izogne potiskanju. V domači oskrbi ne aspirina. Izogibamo se vbodam v veno, mišico, kateterizaciji, klizmi. Pozorni na menstrualno krvavitev. B dobi protilaktično transfuzijo T, da zmanjša možnost nastanka spontanih krvavitev.
Aktivnosti ZN pri anemiji: B poučimo o vzrokih za nastanek anemije in ga seznanimo o preven ukrepih za prep zapletov pri anemiji. Pomembno da omogočimo počitek, odsvetujemo čezmerno fiz aktivnost. Opazuje ali so se pri B pojavili simptomi anemije. B razložimo postopek prejemanja transfuzije, ki je najpogostejši način zdravljenja.
Lokalne in sistemske spremembe na koži:
Najpogostejše sistemske bolezni so: izpadanje dlak, las, spremebe na nohtih, preobčutljivost na svetlobo pri izpostavljenih predelih kože, koprivnica, srbenje, izpuščaji.
Najpogostejše lokalne spremembe na koži: vnetje vene, obarvanost vene, pekoča bolečina, lokalna koprivnica.
Standardiziran načrt ZN zajema informiranje B z možnimi spremembami na koži pri njegovi shemi zdravljenja. Poleg tega B svetujemo: naj uporablja blag šampon in mlačno vodo, blage detergente pri pranju perila, deodorant brez alkohola- ne na mesto aplikacije citostatikov, ohlapna oblačila, uporaba zaščitnega klobuka. Odsvetujemo: praskanje kože, uporaba grelnih teles ali ledu, plavanje v bazenu- morju v času kožne reakcije.
Posebno pozornost moramo posvetiti:
ALOPECIJA ali izpadanje las, dlak, obrvi. Je stranski učinek citostatikov, ki je najbolj viden za okolico, ki negat učinkuje na samopodobo B. Pojavi se 2-6 tednov po začetku th. Ločimo 4 stopnje, ki je odvisna od vrste citostatikov, ki jih B prejme, doze, kombinacije zdravljenja. Ukrepe za preprečevanje predpiše dr( danes uporabljamo kapo, s pomočjo katere izvajamo hipotermijo lasišča največ 50-60min. B omogočimo nakup lasulje- recept, uporaba blagih šamponov.
EKSTRAVAZACIJA: je razlitje citostatika v podkožje ali v kožo na mestu ali v okolici vboda. Prve znake opazi B, na mestu vboda občuti bolečino in napetost, nato opazimo rdečino, oteklino, inf teče počasneje. Ukrepi ms ob pojavu ekstravazacije: takojšna prekinitev aplikacije, aspiracija citostatika iz iv kanile in podkožja, aplikacija iv antidota po standardu in odstranitev iv kanile, sterilno pokrivanje vbodnega mesta, namestitev obkladkov, roka naj bo dvignjena in miruje. Da bi preprečili ekstravazacijo mora biti ms ki aplicira citostatike strokovno usposobljena in izkušena. Upoštevati standard nastavitev iv kanile, pred aplikacijo preveriti prehodnost vene s fiz raztopino in po končani aplikaciji.
Nevropatije: se kažejo kot odrevenelost in mravljinčenje v okončinah, neusklajenost gibov, utrujenost. Lahko se kažejo kot polenitev peristaltike, ki lahko vodi v zaprtje. B seznanimo z možnostjo nastanka, ga spodbujamo k pitju in uživanju balastne hrane.
Učinek na organe: nefrotoksičnost se kaže z neposredno okvaro glomerulov in tubulov ledvic ali posredno okvaro z metaboliti, ki nastanejo zaradi hitrega razpada tumorskih celic ob citostatski th. MS pouči B o znakih nefrotoksičnosti: pekoče uriniranje, hematurija, bol v križu, pov temp, slabost, driska. Pomembno da B zaužije dovolj tekočine. MS vodi TB, nadzira alkalnost urina. Citostatiki iz skupine AB lahko povz motnje srčnega ritma.
Zvišana tel temperatura: pomembno da B povemo kdaj se bo pojavila pov tel temp, da mu zagotovimo dovolj tekočine in po dr naročiluantipiretike.
Učinek na spolne žleze: lahko je začasen ali stalen. Odvisen od starosti, vrste obolenja. Pri M lahko v času zdravljenja postanejo sterilni. V tem primeru B dajo spermo v zamrznitev in si po končanem zdravljenju ustvarijo družino. Pri Ž simptomi menopavze. Oba partnerja je treba poučiti o spolnosti. Menzes je lahko nereden- potrebna zaščita.
NEKAJ OSNOVNIH INFORMACIJ O ZAŠČITI PRED SEVANJEM:
zaščita pred sevanjem:namen, ob uporabi ustreznih sredstev in ukrepov osebja pri delu z viri sevanja prejme čim manjše doze žarkovja. Pri vsakem delu z viri sevanja moramo upoštevati
3 načela zaščite: čim krajši čas obsevanja, tem manjša bo prejeta doza žarkovja, čim večja je oddaljenost od vira sevanja, tem manjša je njegova inteziteta(virov sevanja ne prijemamo z golo roko ampak uporabljamo ustrezna prijemala in manipulacije), čim debelejši in gostejši je zaščitni zaslon, tem manjši inteziteti žarkovja bomo izpostavljeni. Zato pri delu z viri sevanja uporabljamo zaščitne zaslone in osebna zaščitna sredstva.
Zaščita pred nevronskim žarkovjem: ukrepi- zaviranje hitrih nevronov v plasteh parafina, vode, absorbcija počasnih nevronov v plasteh kadmija ali bora, absorbcija žarkovja gama, ki nastane ob jedrski reakciji.
Zaščita pri delu z odprtimi viri sevanja: ukrepi- uporaba osnovnih načel zaščite pred sevanji, organizacijski zaščitni ukrepi, uporaba osebnih zaščitnih sredstev, spoštovanje pravil OH, radiološka in medicinska kontrola, vzgoja in pouk osebja.
B z vstavljenimi radioizotopi kot vir sevanja: zaprte radioizotope po končanem obsevanju odstranimo in spravimo v trezor- B ne seva več. Če pa ima odprt radioizotop, pa seva še nekaj ur, dni, tednov odvisno od dg- th posega. Po dg posegu sme B zapustiti H ker so aplicirane doze relativno majhne. Po terapevtskem posegu mora zaradi velike doze radioizotopa ostati na posebnem oddelku. Oddelek zapusti, ko rezidualna aktivnost pade na predpisano vrednost. Ob odhodu v domačo nego izročimo B pismena navodila o najnujnejših ukrepih.
ZDRAVLJENJE KRONIČNE BOLEČINE PRI B. Z RAKOM
Fiziologija bolečine pri raku: pogosto je vzrok bolečine vraščanje tumorja v kosti, živce in votle organe. Redko posledica kirurškega, obsevalnega ali sistemskega zdravljenja. Ločimo somatsko, visceralno, nevropatsko bolečino.
Simptomi kronične bolečine: depresija, strah, motnje spanja, hranjenja.
Merilci jakosti bolečin: uporabljamo VAS skalo, številčno lestvico, kjer B oceni svojo bolečino od 0-10. Blago bol 1-3 zdravimo z neopioidnimi analgetiki, srednje 4-7 uporabljamo srednje močne opioide v kombinaciji z neopioidi, močno bol isto zdravimo.
Cilji zdravljenja bolečine: spanje brez bolečin, počitek čez dan brez bolečin, gibanje in opravljanje vsakdanjih aktivnosti brez bolečin- težko dosežemo.
Poti vnosa za zdravljenje bolečine: per os, , sc, iv.
Titracija opioidnih analgetikov: odmerek opioidov titiramo glede na jakost bolečine. Ms po nar dr titrira odmerek morfina. Spremlja jakost bol in stranske učinke, velikost odmerka in intervale dajanja zdravil po nar dr.
Stranski učinki zdravljenja z opioidi: so pogoste: slabost, zaspanost, zaprtje, depresija dihanja- redko.
Nefarmakološko lajšanje bolečine: relaksacijske tehnike zmanjšajo strah, mišično napetost, fizikalne metode( gretje, hlajenje, masaže ), so lahko dopolnilo pri zdravljenju bolečine.
Pogovorimo se z B o zdravilih ki jih bo užival zaradi bol, seznanimo ga o stranskih učinkih.
Tehnično zahtevnejši načini zdravljenja bolečine: nekatere vrste bolezni zdravimo z nevropatsko blokado živcev iv živčnih pletežev. Lahko sc, iv, intraspinalno dajanje zdravil s črpalko. B s pritiskom na gumb črpalke lahko sam injicira odmerek zdravila, ki smo ga programirali.
ZN ONKOLOŠKEGA B, KI IMA BOLEČINO
Bolečina je najpogosteje kronična in traja dlje časa. B so prestrašeni, psih in fiz izčrpan, depresivni.
Vloga MS: pri prepreč in lajšanju bolečin. Cilj njenega delovanja je doseči, da B ne bo trpel zaradi hudih bolečin. Poučena mora biti o stvareh: kaj je bolečina, kakšen je B odziv nanjo, kakšna je njena vloga, poznati mora vrste in načine zdravljenja. MS deluje: samostojno, sodeluje pri uresničevanju med-teh načrta, sodeluje pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju celotne zdrav oskrbe B. Svoje delo opravlja po PZN.
Bolečina: ločimo akutno- kronično , glede na vzrok: somatsko, visceralno, nevropatska), lahko je posledica razraščanja rakastega tkiva v okolico, posledica zdravljenja.
Pri ocenjevanju bolečine upoštevamo: B individualno izražanje bolečine, toleranco, subjektiven odnos MS do bolečine. Znaki popuščanja bolečine: sprostitev položaja telesa, izraz obraza, stabilni VZ, povečano zaupanje v zdravljenje.
Ugotavljanje potreb in ocenjevanje B doživljanja bolečine ter postavitev ND: zbrane podatke mora ms jasno in razumljivo dokumentirati( besedni opis bol, neverbalne znake, aktivnosti B, VAS skala).
Naloge MS: ugotoviti kako se B odziva na bol, odziv svojcev, prepoznati verbalne in neverbalne znake bol).
Za ocenjevanje uporabljamo: vas skalo, besedno, št lestvico. ND je postavljena na osnovi ugotovljenih potreb.
Najpogostejše ND: akutna- kronična bol, zaprtje kot poledica jemanja opioidov, motnje spanja zarad kron bol.
Izdelava načrta ZN: obsega aktivnosti, ki jih ms izvaja pri posameznem B, da bi odpravila obstoječe in potencialne probleme. Aktivnosti MS po načrtu ZN: pogovor, učenje, izvaja nefarmakološke metode zdravljenja, dajanje predpisanih zdravil, merjenje bol, sodeluje pri diag- ter posegih.
Ocena uspešnosti dela: se pokaže v B počutju. Kazalci uspešnosti so: bol je nadzorovana do meje znosnosti, B ima urejeno prebavo, pri B niso navzoči stranski pojavi, ki so posledica protibol th.
Metode zdravljenja bolečine: ms izvaja protibol th po nar dr.
Možnosti zdravljenja bol: sistemsko medikamentozno zdravljenje, spinalna analgezija po epiduralnem ali subarahnoidalnem katetru.
ZN B ki ga zdravimo medikamentozno: B lahko prejme zdravilo per os, rektalno, sc, iv, im. B moramo skrbno opazovati, da bi ugotovili učinkovitost danih zdravil, stranske pojave, pojave ki niso posledica dane th. B in svojci morajo biti seznanjeni z vrstami zdravil, stranskimi učinki, o načinu jemanja.
Spinalna analgezija po epiduralnem ali subarahnoidalnem katetru EDK, SAK: uporabimo, kadar ostale metode ne zadoščajo ali niso izvedljive.
S to metodo dosežemo: dober analgetični učinek z min kol analgetika v rednih intervalih, B omogočimo, da prejema ustrezno th doma, večje udobje, zaupanje B, dolgotrajno analgezijo.
Ativnosti ms: pravilna oskrba katetra, priprava zdravilne mešanice, pravilna aplikacija, prepoznavanje zapletov in hitro ukrepanje ob zapletih.
Priprava zdravila: zdravila pripravljajo v lekarni OI, naj bo v hladilniku, vsakodenvna priprava, zdravilo si vbrizga B ali svojci. B so poučeni o tem pred odhodom iz bolnice.
Zapleti pri EDK: potrebno je poznavanje zapletov, opazovanje B 20-30min po aplik, vsakodnevna kontrola katetra ob aplikaciji( zamakanje).
Stranski učinki danega zdravila: zaprtje, zaspanost, glavobol, srbečica, bruhanje, depresija dihanja.
[wp_ad_camp_1]
PRINCIPI PALIATIVNE OSKRBE IN PALIATIVNE ZN
Principi paliativne oskrbe so: pravica vsakega B in njegovih svojcev, kjerkoli so. Oskrba mora biti dostopna vsem B, ne glede na dolžino preživetja neozdravljive bolezni. Paliativna oskrba je namenjena B z vsemi neozdravljivimi boleznimi. Timski pristop združuje sodelovanje in odgovornost vse zdrav, soc delavcev, psih, prostovoljcev, ki prihajajo v stik z neozdravljivo bolnimi in družino. Naravnanost k B zagotavlja upoštevanje osebnih želja in potreb, ohranjanje samostojnosti in dostojanstva prizadetih. Tovrstna obravnava naj bi spodbudila ljudi k umiranju v domačem okolju, obenem pa naj bi jo sprejeli v H, DSO. Spoštuje življenje in priznava smrt, kot naravni dogodek, pri čemer je ne pospešuje niti ne zavlačuje.
Kje in kdo izvaja paliativno oskrbo: v okviru hospicev, zdravnik paliativne medicine, ms.
Pristop: prepoznavanje in zdravljenje bolečine, dobra komun, pogovor, svetovanje, spoštovanje B želja, dovolj jasnih infor B in svojcem za oporo pri težkih odločitvah, taktno povedati resnico ali slabo novico, kadar jo B želi izvedeti, opuščanje nepotrebnih neg in ter postopkov, medicinska etika, timska obravnava in neprekinjena komunikacija.
Načrt izvajanja simptomatske obravnave:
Ocena stanja in motečih simptomov ( zakaj so nastali, kaj jih povzroča, dr odredi zdravljenje, skupno z B naredimo načrt zdravljenja, infor svojcev, če B v to privoli).
Osebni pristop ( B sodeluje pri sprejemanju odločitev, pisna navodila o jemanju zdravil, ocena uspešnosti zdravljenja, nikoli ne rečemo nič več ne moremo narest ).
Supervizija: ( nenehno ocenjujemo učinkovitost postopkov in zdravil, prilagajanje zdravljenja na spremembe in B želje, preverjamo sposobnost uživanja zdravil per os, B ne jemljemo upanje in postavljamo bližnje cilje).
Stalnost: ( B mora vedno vedeti, na koga se lahko ob kateri uri obrne v stiski ).
Razdelitev po simptomatiki:
Bolečina: je najpogostejša. Pomembno( ocena vrste in jakost bolečine, prava izbira zdravil, ustrezen način vnosa, jemanje zdravil v rednih intervalih).
Slabost in bruhanje: Vzrok: zapora črevesja, zaprtje, ascites, bolečina, strah, posledica kemoterapije. Zdravljenje medikamentozno in nemedikamentozno.
Zaprtje: Vzrok: neaktivnost, hiperkalcemija, dehidracija, jemanje nekaterih zdravil. Zdravljenje: medikamentozno- svečke, odvajala, nemedikamentozno- več tekočin, balastna hrana.
Težko dihanje- dispneja: prinaša strah, nemir, vodi v hipoksijo. Vzrok: zapora glavnega bronhusa, nekroza pljučnega tkiva, ascites obsežen. Zdravljenje: medikamentozno- AB pri infekciji, zdravila za umiritev po nar dr, nemedikamentozno: nižja sobna temp, sprostitvene tehnike, smo ob B, polsedeči položaj.
Kaheksija: predvsem pri raku na želodcu, črevesju, pljučih. Kaže se kot: zman TT, oslabelost, izguba apetita, okusa, bledica, decubitus. Sprememba B podobe neg vpliva na njegovo psih stanje, ki se kaže z depresijo, jezo. Zdravljenje: kortokosteroidi. Prehranjevanje: NGS, parenteralno. MS nudi psih oporo, nega kože, ustne votline, primerna oblačila.
Psihološki simptomi: opažamo zaskrbljenost, žalost, nervozo, nespečnost. Večinoma so psihosoc značaja, predvsem z izgubo B samopodobe, vloge v družini, družbi. B niha v čustvovanju in vedenju. Potreben je osebni pristop in odkrit pogovor z B. Vloga MS: ima najpogostejši stik z B in svojci, postavi ND, načrtuje in izvaja neg intervencije, prepoznava in preprečuje moteče simptome, oceni učinkovitost simptomatskega zdravljenja, B in svojcem daje psih oporo, posreduje svoje znanje in sodeluje pri raziskovalnem delu, na tem področju.
PSIHOONKOLOGIJA:
B doživljanje v procesu soočanja z boleznijo in njenim zdravljenjem: nerazumljivo B vedenje moramo znati prepoznati različne oblike obrambnega vedenja B z rakom.
Ross je opredelila 5 faz:
Zanikanje( nekateri B težko sprejmejo realnost dg, za to potrebujejo več časa kot drugi, zaradi negotovosti, strahu odlašajo s prvim pregledom.
Napadalnost- agresija:B so napeti, razdražljivi, sprejo se s svojci, osebjem. B napadalnosti ne smemo vzeti osebno. Potrebno se je vživeti v njegov položaj, da bomo razumeli in razrešili nesporazum.
Pogajanje: prehodna faza ko B sprejme realnost, je za ceno zdravja pripravljen storiti vse.
Duševna potrtost, depresija: ko bolezen napreduje, so izčrpani, potrti. B pomagamo s pogovorom, lajšanjem bolečin.
Sprejetje, umiritev: B sprejme svoje stanje in se umiri.
Terapevtski pomen komunikacije: za pristno in uspešno komunikacijo je potrebno, da sta obe komunikaciji, ki potekata sočasno, usklajeni. Na B vedenje pomembno vplivajo komun s samim seboj, z dr, ms, svojci. Pristop je vedno individualen, v posamezni situaciji se odločamo, kakšno ravnanje je najprimernejše. Komun se naj dopolnjuje z molkom- B daje čas, da se sreča s strahom, vprašanji. Pomembno je tudi aktivno poslušanje- omogoča, da kaj zvemo o B, hkrati je znak spoštovanja do B. Razumevanje svojega lastnega doživljanja kot pogoj za uspešno izvajanje ZN: da bi delo z B ustrezno potekalo, moramo čas pravočasno prepoznati in ga obvladati. Nevarno je, če ta strah potlačimo ali ga zanikamo.
Empatija- sposobnost vživljanja: B potrebuje občutek varnosti, vzpodbudo, da mu lahko pomagamo, moramo zaznati njegovo stisko in se vživet v njegovo situacijo.
Identifikacija- poistovetenje: v procesu vživljanja obstaja nevarnost, da se preveč vživimo v B ali se z njim celo poistovetimo.
Projekcija: da svoja lastna doživljanja in strahove slikamo v B.
Racionalizacija: npr.: končno mora vsak človek enkrat umreti. Doživljanje stiske ob umirajočem B: najpogostejša reakcija je želja po umiku, nasprotna je umik in izguba zanimanja za B, ki se lahko preoblikuje tudi v napadalnost in obtoževanje B. Pri delu z umirajočimi se včasih zatekamo tudi k lažnemu optimizmu.
Razreševanje lastne stiske: pri delu z umirajočim B je veliko pozornosti treba nameniti lastnim čustvom in obvladovanju, ker drugače lahko zapademo v malodušje, napadalnost ali nihilizem, kar je slabo za nas same, tim in B. V ta namen delujejo v svetu izkustvene skupine.
POVZETEK:
Psihoonkologija obravnava psih vidike bolezenskega dogajanja in s tem prispeva pomemben delež k celostni obravnavi B. Za delo ms je pomembno razumevanje B doživljanja v procesu soočanja z boleznijo in njenim zdravljenjem ter tudi znanje in veščine komunikacije. Za uspešno izvajanje ZN pa je potrebno razumeti svojo lastno doživljanje, ga prepoznati in ustrezno razreševati različne stiske, ki nastopijo pri delu z onkološkim B.
SODOBNI TRENDI V ONKOLOGIJI:
ŠKODLJIVI VPLIVI KAJENJA NA ZDRAVJE:
Značilnosti kadilca: pijejo več alkohola, kave, čaj, zman TT, višja srčna frekvenca, Ž imajo zgodnejšo menopavzo, v krvi kadilcev najdemo blago pov št L, E, T.
Bolezni, ki so povezane s kajenjem: KOPB, rak, bolezni srca in ožilja, so najpog vzrok za prezgodnjo zbolevnost in smrt. Opustitev kajenja zmanjša zbolevnost.
Bolezni pljuč: kajenje je glavni vzrok za nastane KOPB. Opustitev kajenja najpomembnejši ukrep za zmanjšanje razvoja in napredovanja KOPB. Okužba dihal, gripa, pljučnica, so pri kadilcih pogostejše.
Rak: pljučni rak je najpogostejši vzrok smrti pri M v slo. Pri kadilcih so pogosteje tudi rak grla, žrela, ustne votline, požiralnika. Kajenje prispeva k razvoju treb. Slinavke in ledvic, želodca, mat vratu.
Kajenje in TBC: pljučna TBC naj bi bila povezana s samim kajenjem kot tudi s št pokajenih cigaret. Zdi se, da so tudi otroci, izpostavljeni pasivnemu kajenju, bolj dovzetni za pljučno TBC.
Bolezni srca in ožilja: kajenje je najpomembnejši vzrok za koronarno bolezen, tudi periferna arterijska okluzivna bolezen, je pogostejša pri kadilcih in pogosteje umirajo zaradi aterosklerotične anevrizme aorte.
Bolezni prebavnega trakta: pogostejša razjeda želodca in dvanajstnika.
Ostalo: osteoporoze, spremembe na koži, gube na obrazu, zmanjšana plodnost.
Nosečnost: kadilke kasneje zanosijo, novorojenčki v povprečju 120g lažji, pogosti spontani splavi, fetalna smrt.
Pasivno kajenje: dolgotrajno pasivno kajenje povzroča pljučnega raka pri nekadilcih, tudi koronarna bolezen. Otroci staršev kadilcev pogosto akutne okužbe dihal, kronična bol dihal, vnetje srednjega ušesa.
POVZETEK:
V cigaretnam dimu, so doslej dokazali nekaj tisoč različnih snovi: farmakološko aktivne, citotoksične, karcinogene, mutagene. Nikotin je droga, ki povzroča odvisnost od cigaretnega dima. KOPB, rak in aterosklerotične bolezni srca in ožilja so najpogostejši vzrok za prezgodnje zbolevanje in smrtnost pri kadilcih. Pribl 85% smrti, ki so posledicaKOB je povezano s kajenjem. Novorojenčki mater kadilk so v povprečju 170g lažji kot novorojenčki nekadilk. Opustitev kajenja dramatično zmanjša nevarnost za nastanek bolezni, povezane s kajenjem.
NACIONALNI PROGRAM PRESAJANJA ALOGENSKIH KRVOTVORNIH MATIČNIH CELIC IN DELOVANJE SLO REGISTRA PROSTOVOLJNIH NESORODNIH DAROVALCEV KMC, SLOVENIJA- DONOR:
Presajanje KMC je način zdravljenja za različne vrste levkemije. Primerni darovalec KMC je tkivna skladnost s prejemnikom presadka. Najustreznejši darovalec je B sorodnik- brat, sestra. Večina B pa nima ustreznih sorodnih darovalcev, ostaja da le te poiščemo med prostovoljnimi nesorodnimi osebami, ki so člani posameznih nacionalnih registrov BMDW, kjer je vključen tudi SLO- Donor- predstavlja anonimno zbirko fenotipov HLA, 536 SLO prostovoljnih nesorodnih darovalcev KMC.
V slo klasični odvzem KMC (kostnega mozga) izvaja KO za hematologijo KC. Darovalec je lahko vsakdo ki se prostovoljno odloči za darovanje svoji KMC, biti mora star od 18-55 let in popolnoma zdrav. Darovalca je potrebno seznaniti s celotnim potekom( postopki odvzema, možni zapleti). Osebni podatki darovalca so anonimni, dostopni najožjemu krogu pooblaščenih osb. Pred začetkom postopka darovalca seznanimo z potrebnimi preiskavami, načinom odvzema, ter da ga lahko prosijo za darovanje levkocitnega koncentrata ali ponovno darovanje KMC za istega B. Darovalec mora pisno potrditi, da je seznanjen s celotnim postopkom.
Odvzem KMC: pred klasičnim odvzemom KMC darovalca pošljemo na odvzem lastne krvi za avtotransfuzijo. KMC moramo odvzeti in shraniti v dve neprodušno zaprti sterilni plastični vrečki, od katerih ima vsaka omogočen aseptični dostop. Transport KMC naj bo hiter, čas odvzema do presaditve naj ne mine več kot 24 ur. Če je več, mora biti notranjost vsebnika obvezno ohlajena na +4c. Kadar presaditev ne uspe, lahko darovalca prosimo, da še 1x daruje KMC za istega B.