Imunost, bakterije, virusi in črvi

VRSTE PROTITELES

  • IgG
    • monomeri, v serumu preko 80%, do 40 dni
    • na Ag delujejo litično, pospešujejo fagocitozo, delujejo kot opsonini
    • prehajajo skozi placento v plod – zaščitijo otroka pred infekcijo
  • IgA
    • dimeri, v serumu pribl. 15%
    • ovirajo, da bi se črevesni patogeni MO lahko tesno prilepili na epitelijske celice
    • 97% beljakovin kolostruma, 10 – 15 % beljakovin mleka – prenesejo pasivno imunost na potomce (pri čl. le 36 ur po rojstvu), zavarujejo sluznico prebavil
  • IgM
    • i. makroglobulin (5 Ig enot), v serumu pribl. 7%
    • redno nastajajo pri imunskih odzivih – velika količina kaže na svežo infekcijo; nastajajo že intrauterino – odkrivanje intrauterine infekcije
    • tudi v mleku in kolostrumu
  • IgD
    • monomeri, v serumu malo
    • membranski recptor za Ag na limfocitih B?
  • IgE
    • monomeri
    • i. alergični reagini
    • s Fc delom vežejo na mastocite ter tkivne (npr. v koži) in krvne bazofilce
    • zaščita proti prazitom?

 

2.      Specifična obramba organizma

 

  • pridobljena tekom infekcije oz. umetno z aktivno imunizacijo
  • usmerjena le proti povzročitelju, ki je vzpodbudil njen nastanek
  • pogojujejo jo specifična protitelesa
  • humoralna imunost, celična imunost

 

3.      Prirojena (naravna) imunost

 

  • usmerjena je proti vsem škodljivim vplivom okolja, varuje nas pred različnimi okužbami in pred škodljivimi neživimi vplivi okolja
  • dejavniki
    • genetični dejavniki
    • naravna obrambna telesna površina – koža, sluznice (mehanična in kemična pregrada)
    • nespecifične baktericidne snovi v tkivih oz. telesnih površinah
    • fagocitoza in znotrajcelično uničenje mikrobov – fagociti
    • mikrofagi ali granulociti (neutrofilci, bazofilci, eozinofilci)
    • makrofagi: potujoči ali histociti (v krvi monociti), pritrjeni
    • vnetje
    • properdin: sestavina seruma, iz beljakovin, uničevanje gram bakterij in virusov
    • komplement sistem: serumske beljakovine, reagirajo med seboj, s protitelesi in celičnimi membranamii
    • interferoni: antivursno, antitumorsko delovanje
  • na učinkovitost vplivajo
    • prehrana
    • hormonsko ravnovesje
    • starost
    • klimatski dejavniki

4.      nukleotidov

  1. sladkor – iz petih ogljikovih atomov (pentoza):
    1. riboza (RNA – C5H10O5) ali deoksiriboza (DNA – C5H10O4)
  2. ostanek fosforjeve kisline
  3. organska baza
    1. z enim obročem – šestčlenski obroč – pirimidinske baze – citozin, timin (pri RNA namesto tega uracil), adenin
    2. z dvema obročema – šest- in petčlenski obroč – purinske baze – adenin, gvanin

 

5.      Staphylococcus

 

  • gram+ kok, negibljiva, nesporogena, posamično ali v skupkih, s kapsulo ali brez
  • nekateri izločajo strupe: enetrotoksin (zastrupitev s hrano), toksin toksičnega šokovnega sindroma (zastrupitev z okuženim tamponom), eksofaliativni toksin (luščenje epidermisa)
  • več tednov na predmetih, v prahu (odporni na vplive okolja), koža, rane, dihala

 

6.      Sterptococcus

 

  • gram+ kok, krajše ali daljše verižice
  • laboratorijska razdelitev: glede na sposobnost tvorjenja hemolizinov (α- hemoliza, β- hemoliza) in raztapljanja eritrocitov
  • potrebno osamiti v kulturi, kužnina (bris nebnic) na krvni agar za identifikacijo, tipizacijo in antibiogram

7.      Neisseria meningitidis

 

  • gram diplokok – meningokok, polisaharidna kapsula
  • človek edini nosilec
  • s fimbrijami prilepijo na nosnožrelni prostor (tudi pri 10% zdravih oseb), od tod v kri in likvor
  • likvor na ogreto gojišče (kri) s povečano količino CO2, iščemo diplokoke v levkocitih in zunaj njih; v likvorju iščemo polisaharidne antigene
  • epidemični meningitis, meningokona sepsa

 


8.      Neisseria gonorhoeae

 

  • gram diplokok, ledvičasta oblika, beljakovinasti izrastki in posebne beljakovine za pritrditev na celice sluznic – okuži celice celindričnega epitelija sluznic
  • izloča proteazo IgA – zavira delovanje IgA v sluznicah
  • v celicah sečil in spolovil ter očesne veznice (sluznica)
  • kužnina iz gnojnega izcedka iz sečnice (♂) oz. birsa cerviksa (♀); mikroskopska preiskava, zasejevanje na gojišče
  • hitri test hibridizacije za gonokok značilnih NK
  • gonoreja ali kapavica

9.      Bacillus anthracis

 

  • gram+ bacil, palčka, sporogena, aerobna bakt.
  • skozi poškodbe na koži, z vdihavanjem spor, ev. skozi črevo
  • v telesu spore vzkalijo, razmnožujejo, širijo v kri, organe
  • v telesu dela polipeptidno kapsulo – olajša širjenje
  • toksin – okvarja žilje organov – edem
  • izcedek pod mikroskop in na gojišče, zasejemo tudi kri
  • zdravljenje – zgodnja indikacija – penicilin v velikih odmerkih
  • antraks: najpogostejši kožni antraks (črna krasta)

 

10.  Clostridium perfringens

 

  • gram+ bacil, palčka, sporogena, anaerobna bakt.
  • v zemlji, črevesju (živali, ljudi)
  • enterotoksin – okvarja celice na črevesnih resicah – motnje pri vsrkavanju in izločanju vode in elektrolitov
  • zastrupitve s hrano: po 6 urah bolečine v trebuhu, driska, ki ne traja dolgo

11.  Clostridium botulinum

 

  • gram+ bacil, palčka, sporogena, anaerobna bakt.
  • v zemlji, s hrano (kjer anaerobni pogoji)
  • botulinusni toksin (eden najnevarnješih strupov za človeka) – krči
  • botulizem: dvojni vid (12 – 36 ur po zastrupitvi), ohromelost dihalnih mišic

 

12.  Clostridium tetani

 

  • gram+ bacil, palčka, sporogena, anaerobna bakt.
  • v zemlji, črevesju (konj)
  • spora vzkali v globoki rani in odmrlem tkivu, zlasti če prisotne druge bakt., ki porabijo kisik

13.  Mycobacterium tuberculosis

 

  • bacil, tanka, dolga palčka
  • pljuča, lahko razširi v kosti, možganske opne, ledvice in druge organe
  • debela plast voskov in maščobnih kislin v celični steni – neobčutljiva na želodčno kislino
  • cepljenje – celična imunost – tuberkulinski test pozne preobčutljivosti
  • svetlobni mikroskop: obarvamo po Ziehlu in Neelsenu – rdeče palčke na modrem ozadju
  • fluorescenčni mikroskop: flouresenčno barvilo (avramin) – kažejo rumeno flourescenco
  • tuberkuloza: okužba pljuč – kronični potek (več mesecev, let), vročina, hujšanje, kašelj, izmeček

14.  Escherichia coli

 

  • gram bacil, palčka, gibljiva, bički in fimbriji
  • na hladnem v vodi in ledu tudi do 1 leto
  • večina tipov del normalne flore
  • posamezni tipi imajo virulenčne dejavnike: sestavine celične stene in celični izrastki (prilepljanje na celice črevesnih resic), izločanje enterotoksinov oz. vdiranje v globlje plasti črevesne sluznice
  • kužnino zasejemo na gojišče za osamitev, določitev zapletene antigenske zgradbe bakt. in tvorjenja virulenčnih dejavnikov posameznih vrst
  • driska pri dojenčkih, otrocih in odraslih

 

15.  Shigella

 

  • gram, negibljiva, črevesna bakt.
  • lipopolisaharidni antigen 0
  • nosilec človek (tudi klicenosci – insekti), neposredni stik, prek hrane, vode
  • posebna selektivna gojišča tik ob bolniku (sicer propadejo)
  • dizenterija in griža

 

16.  Salmonella

 

  • gram bacil, palčka, gibljiva, antigeni celične stene in bičkov
  • v črevesju različnih živali, okužba z jajci, mesom, mlekom…, rokami
  • 2000 vrst, večino bolezni pri človeku povzroča pribl. 10 vrst (Salmonela typhi le čl., na čl. prilagojeni tudi Salmonella paratyphi A in B)
  • vdirajo v sluznico spodnjega dela tankega in začetnega dela debelega črevesa, izločajo z iztrebki
  • bakteriološko preiskujemo tudi seč, kri, kostni mozeg, gnoj
  • salmoneloza: črevesna vročina – tifusna oblika bolezni s splošnim obolenjem, povišano TT in akutno drisko (akutni gastoenterokolitis)

 

17.  Chlamydia trachomatis

 

  • gram, zelo drobna
  • znotrajcelični zajedavec
  • nosilec le človek
  • negonokokno vnetje sečnice, rodil, očesna veznica, dihala

18.  Pseudomonas earuginosa

 

  • splošno razširjena bakt. okolja, v vodi, tudi z rokami
  • naseli v črevesju
  • bolnišnične okužbe sečil in ran, tudi druga vnetja

1.      Borelia burgdorferi

 

  • bacil, spiralna
  • pri nas endemična
  • iz krvi v sklepe in centralno živčevje
  • iščemo v krvi, vzorcih kože, likvorju, sklepni tekočini; zahtevna za gojenje – bogato gojišče
  • Lymska borelioza

 

2.      Camyplobacter jejuni

 

  • gram bacil, en ali dva zavoja v obliki črke S, gibljiva bakt.
  • za rast zmanjšana količina O2, povečana količina CO2
  • izločajo enterotoksin
  • razmnožujejo v tankem črevu
  • kužnina iz blata; posebna, zanje prirejena gojišča za osamitev in identifikacijo
  • driska, včasih splošna bolezen, črevesna vnetja

3.      Legionella pneumophila

 

  • gram iz okolja, v vodah, algah, vodnih amebah
  • kužnina iz dihal; posebna gojišča
  • protitelesa – s preiskavo parnih ali še večkrat odvzetih serumov v daljših časovnih presledkih
  • pljučnici in influenci podobna vnetja dihal (predvsem manj odporni)

 

4.      Virus influenzae

 

  • srednje velik virus, vijačna somerna nuklokapsida, ki obdaja genom RNK
  • uvrščamo v skupino Ortomyxoviriade, 3 virusi – A, B, C
  • ovojnica – vsebuje beljakovino hemaglutinin (vezava na občutljive celice) in encimsko nevraminidazo (omogoča sproščanje virusnih delcev s površine celic)
  • virusi hitro spreminjajo – antigenske variacije
  • kapljučna okužba – širi z vdihavanjem (tudi z okuženimi rokami in predmeti)
  • obolenje dihal
    • influenca ali gripa: vnetje sapnika, sapnic, lahko pride do pljučnice
    • afiniteta do zgornjih dihal
    • mrazenje, povišana TT, glavobol, bolečine mišic, slabo počutje
    • pojavlja endemično oz. pandemično

 

5.      Virus HIV

 

  • Human immune deficiency virus (humani virus imunske pomanjkljivosti)
  • AIDS – sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (povzročata dva tipa: HIV 1 in HIV 2)
  • ARC – razvijejo neznačilni znaki
  • retro virus, RNA, lipidna ovojnica iz več plasti (kapsida) z nestabilnimi Ag
  • s pomočjo encimov se v okuženi celici virusni genom prepiše iz RNA v enovijačno DNA, ki se dopolni v dvovijačno in vstopi v jedro celice
  • razmnožuje v limfnem sistemu, antigensko spreminja
  • uničuje celice T pomagalke (zelo se zmanjša število limfocitov CD4) in celice monocitno makrofagnega sestava, dendritične celice in glia celice v možganih

 

6.      Virus varicella-zooster (VZV)

 

  • varicella (norice): akutna vročinska bolezen z izpuščajem (epidemično pri otrocih)
  • zoster (pasavec): vnetje dorzalni korenin ali kranilanih senzoričnihh živčnih ganglijev (posamič pri odraslih)
  • DNK, z ovojnico, iz skupine herpesnih virusov
  • s kapljicami iz dihal, po zraku in s stikom

 

7.      Virus Herpes simplex tip 1 (HSV – 1)

 

  • DNK, z ovojnico, kubično someren
  • koža, sluznica ust, očesna veznica, ev. vnetje možganov
  • s stikom (skozi usta, veznico očesa, preko spolovil)
  • na mestu vstopa mehurček – na dnu mehurčka večjedrne celice – v njih eozinofilni virusni vključki

 


8.      Virus Herpes simplex tip 2 (HSV – 2)

 

  • DNK, z lipidno ovojnico
  • epitelij spolovil
  • mehurčki in razjede
  • dokaz – preiskovanje vsebine mehurčka – neposredno z mikroskopom, imunofluorescenčni dokaz antigena, dokaz specifične nukleinske kisline s hibridizacijo
  • za osamitev zasejemo kužnino v celične kulture

 

9.      Virus hepatitisa A (HAV)

 

  • zelo droben, kubično someren, brez ovojnice, enovijačni genom RNK
  • vir okužbe človek – z rokami, okuženo hrano, vodo
  • zelo odporen na segrevanje in kemikalije, uničijo klorova razkužila, aldehidi
  • hepatitis A – t.i. epidemični ali infekcijski
  • dokazujemo z radioaktivnimi metodami (t.i. RIA)
  • cepivo v poskusni fazi, za hudo ogrožene

 

10.  Virus hepatitisa B (HBV)

 

  • dvojnovijačna DNK, nukleokapsida
  • vir okužbe človek – tudi po bolezni lahko celo življenje vironosci
  • hepatitis B – t.i. serumski
  • preventiva
    • cepljenje – cepivo vsebuje HBS Ag (površinski Ag viriona)
    • skrben nadzor krvi krvodajalcev (ne vemo koliko časa vironosci…)
    • navodila za varovanje pred okužbo (vbodi, ureznine…)

 

11.  Virus hepatitisa C (HCV)

 

  • tudi s krvjo in ob porodu
  • niso ga še osamili, ni cepiva

 

 

PARAZITI!!!!!!!

  • Trichomonas vaginalis
    • živi v sečniku in sečnici, pri ženski v vagini in pri moškem v prostati
    • je hruškaste oblike,velik 7×5 um ,s 5 bički
    • en biček je delno pritrjen kot valovita membrana
    • cist ne dela
    • bolezen povzroča TRIHOMONIAZA in spada med spolno prenosljive bolezni
    • možnost okužbe nastane ob fizikalnih ali kemičnih travmah v vagini,ob antibiotični terapiji,ob kontracepciji kot je IUV
    • mnoge ženske so asimptomatske nosilke in nevede širijo infekcijo
    • pri moškemu lahko trihomoniaza povzroči sterilnost,če je število spermijev zmanjšana na mejno vrednost
    • prenaša se s spolnim odnosom , včasih pa tudi s predmeti za osebno higieno

 

  • Toxoplasma gondii
    • ima več oblik ,obliko pomarančnega krhlja(trofozoit),kot cista (tkivna cista) v človeku in živalih oz.spolna cista v iztrebkih mačk
    • velik je 4 do 7 um
    • ima posredni življenski krog
    • živali se okužijo z zemljo
    • človek pa s kontaminiranim mesom –ovčjim,govedom ali svinjino
    • pomemben vir okužbe pri človeku so mačke ,ki se okužijo z inficirano zemljo ali z inficiranimi ptiči oz.glodalci
    • infekcija poteka skozi usta v črevo in s krvjo se paraziti raznesejo po telesu
    • bolezen se kaže s povišano teles.temp. in povečanimi bezgavkami
    • zapleti so redki
    • sveža infekcija nosečnice je nevarnejša ker lahko povzroči kongenitalno toksoplazmozo-prazit prehaja skozi placento v plod in povzroči prirojene okvare
    • pri ljudeh z imunskimi pomanjkljivostmi ,zlasti pri bol.z aidsom povzroča težke okužbe.Tukaj povzročitelj prehaja v možgane ,kjer povzroči težke okvare in smrt
    • toksoplazmozo dokazujemo serološko,mikroskopsko pregledujemo tkiva organov,kjer sumimo ,da so inficirani(likvor,mozeg,možgani),največkrat pa pregledujemo serum
    • na voljo je več metod – RVK nadomešča indirektna IF ali ELISA
    • [wp_ad_camp_1]

      • Trichinella spiralis (lasnica )
    • je živorodna (viviparna ) glista
    • v tkivo odlaga žive ličinke
    • samica meri do 4 mm, samec je manjši
    • ličinke so velike do 1 mm,najdemo jih v mišicah,kjer so spiralno zavite
    • iščemo jih s trihinoskopom ( mikroskop za preiskavo stisnjenih vzorcev mišic)
    • človek se zavaruje pred boleznijo , če uživa dovolj prekuhano svinjino , nevarni so surovi prekajeni izdelki

 

  • Enterobius vermicularis (podančica )
    • je najbolj razširjena glista
    • podančica je majhna -5 do 10 mm velika glista;samice so nekaj večje 8 do 13 mm
    • jajčeca so velika približno 50x20um, ovalna , v njih je zrela ličinka, zato so infektivna
    • samec in samica živita v spodnjem delu ozkega črevesa in v širokem črevesu ,kjer infekcija povzroča simtome kot so diareja in srbenje v okolici anusa
    • pri podančicah preiskujemo perianalne obrise ,kamor samica odlaga jajčeca

 

  • Trichuris trichiura (bičeglavec )
    • ime je glista dobila zaradi bičaste oblike telesa
    • sprednji del  kjer je   »glava« je bičasto stanjšan,s katero se parazit zarine v črevesno sluznico;zadnji del pa je zadebeljen
    • samica meri 3 do 5 cm ,samec je nekaj manjši
    • jajčeca so podobna sodčkom , s čepki na obeh straneh
    • so rjave barve

[wp_ad_camp_1]

  • Ascaris lumbricoides (navadna človeška glista )
    • je med največjimi in razširjenimi glistami, ki zajedajo v črevesju človeka
    • ima šiljasto telo
    • spola sta ločena
    • samica je večja kakor samec ( 30 cm )
    • parazit je podoben deževniku
    • samica dnevno izleže preko 200.000 jajčec
    • jajčeca so velika do 60 um , ovalna ,rumenorjava in nagubane površine
    • jajčeca v svežih iztrebkih so nezrela in dozorijo šele v okolju
    • gliste lahko zamašijo črevo (ileus) ,možna je tudi perforacija črevesja
    • larve pri zorenju lahko zaidejo v pljuča,kjer povzročijo lahko pljučnico
    • okužbo dokažemo z mikroskopskim pregledom blata ,kjer so prisotna jajčeca parazita

 

  • Acarina(klopi)
    • klopi imajo večje telo kot pršice
    • je otrdelo in usnjato
    • barva telesa je različna , od svetlo rumene do rdečkaste
    • na glavi je bodalo(hipostom za vbadanje) z navzdol obrnjenimi zobčki,poleg helicer , s katerimi se žival najprej zarije v kožo
    • na trebušni strani so 4 pari členastih nog
    • Ixodes ricinus je dolg 2,5 mm , ko se napije krvi pa 11 mm ; podoben semenu ricinusa,ščit je pisan
    • Argas usnjati ali mehki klop ima okroglo jajčasto telo ;glavnati del vidimo le od spredaj ,nima oči
    • Pršice so drobne ,mikroskopsko majhne
    • kožasto telo je dlakavo,hipostom je skrit ,nima zobcev ,helicere so iglaste
    • Sarcoptes scabiei  je ovalna pršica;samci so rdečkasti in merijo 250um ,samice so sivkaste , velike do 400 um

 

 

  • Krvni metljaji – Shistosoma sp.
    • jih je več vrst (S.heamatobium , S.mansoni ,S.japonicum )
    • so krvni metljaji s ločenimi spoli
    • samec je krajši in ploščat ,samica je daljša in valjasta
    • naselijo se v venah okoli urinskega mehurja ali debelega črevesja
    • med oploditvijo se telo samca zvije in tvori ginekoforni kanal
    • jajčeca imajo trn ,ta je različno orientiran pri različnih vrstah shistosom

 

  • Jetrni metljaj – Fasciola hepatica
    • je metljaj v obliki lista, običajno zajedalec rastlinojedih živali,ovac in goveda
    • povzroča vnetje žolčevoda in jetrne ognojke
    • ima mesnato ,ploščato ,do 3 cm dolgo telo
    • vidni sta ustni in trebušni prisesek
    • jajčeca so velika 140x80um in imajo poklopec
    • v iztrebku najdemo jajčeca , odrasle živali pa parazitirajo v jernih venah
    • miracidij,ki se sprosti iz jajčec živi v okolju na rastlinjaku
    • cerkarije-naslednja stopnja v razvoju parazita zaidejo v živalska oz.človeška prebavila

TRAKULJE (Cestoda)

-imajo dolgo ,trakasto telo

-sestavljeno iz glave – sokoleksa s prisesanimi ponvicami

-lahko tudi enojen ali dvojen obroč kaveljčkov

-glava se pri nekaterih trakuljah podaljša v vrat

-sledijo odrivki – proglotide

-so obojespolniki- hermafroditi

-vsak odrivek ima moške in ženske spolne organe ,kjer nastajajo jajčeca , ki pri nekaterih trakuljah skozi odprtinico zapuščajo odrivek

-v iztrebkih najdemo jajčeca ,redkeje odrivke

-dolžina ,starost in  štev.odrivkov so pri posameznih vrstah različni

-običajno trakulje žive v prebavni cevi končnega gostitelja , obdaja jih hranilna tekočina , prebavilo jim je zakrnelo,imajo pa dobro razvito mišičje, izločala in živčevje

 

  • Taenia solium (svinjska trakulja)
    • ima 7 do 9 stranskih vej uterusa v vsaki proglotidi
    • na glavi ima prisesene ponvice in rilček (rostelum ) s kaveljčki
    • dolga je 2 do 3 m

 

  • Taenia saginata (goveja ali progasta trakulja )
  • ima 15 do 30 stranskih vej uterusa v odrivku
  • na glavi ima 4 prisesne ponvice
  • distalne proglotide imajo zrela jajčeca,kimzapuščajo odrivek
  • jajčeca so okrogla ,z radialnimi žarki
  • trakulja je dolga 4 do 5 m

 

  • Echinococcus granulosus (pasja trakulja )
  • parazitira v psih in drugih zvereh kot so volkovi,lisice ,kujoti…,ki so končni gostitelji te trakulje
  • velika je le 3 do 6 mm in zveri ne škoduje
    • ima le 3 odrivke
    • na glavi prisesne ponvice,rostelum in 2 obroča kaveljčkov
    • pri človeku najdemo le fazo ličinke (mehurnjak ),ki ga obdaja opna ,napolnjen je s tekočino in s skoleksi ,ki nastajajo iz notranje plasti ovoja

 

 

Č R V I (helminti)

-paraziti te skupine povzročajo tipične bolezenske znake,odvisno od tega ,v katerem delu telesa se naselijo

-gostitelj tolerira parazita dolgo časa ,dokler se paraziti ne namnožijo v velikem številu

-takrat se pojavijo motnje v normalnem delovanju posameznih organov v organizmu ,bolezen izbruhne.

 

PLOŠČATI ČRVI (Trematoda)

imajo sploščeno telo v obliki lista ali so trakasti

-živali so bilateralno simetrične , vzdolž telesa se pojavljajo parni organi

-mnogi imajo prebavno cev s smo eno odprtino(metljaji) ali pa so jim prebavila zakrnela (trakulje)

-imajo zamotane razmnoževalne organe

-so obojespolniki

-imajo moške in ženske organe za razmnoževanje,so hermafroditi

-v to skupino štejeta dva parazitska razreda:

  • sesači- trematoda
  • trakulje –cestoda

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja