Hepatitis = vnetje jeter
Neinfecijski vzroki: Etanol, Avtoimuni hepatitis, zdravila.
Infekcijski vzroki:
Hepatitis A
Hepatitis B
Hepatitis C
Hepatitis D (delta)
Hepatitis E
CMV
EBV…kala-azar, tuberkuloza…
Klinična slika hepatitisa
Inkubacija
A: 4 tedne: (fekalno-oralno – voda)
B: 12 tednov (spolno, preko telesnih tekočin, z iglo)
C: 6 do 10 tednov (z iglo-uživalci drog, redko spolno)
B+D: 12 tednov (kot B)
E: 4 tedne (fekalno-oralno, Indija…)
Klinična slika hepatitisa
Preikterična faza (nekaj dni): slabo počutje, anoreksija, lahko gripi podobna bolezen z vročino, bolečinami po mišicah in sklepih, lahko artritis, bolečine v desnem zgornjem kvadravtu trebuha
Ikterična faza: če je bolnik blago ikteričen, opazimo rumenico na beločnicah, temen urin, lahko svetlo (aholično) blato, pruritus, praske po koži, lahko palpatorno občutljiva jetra
Laboratorijski izvidi pri hepatitisu
- AST in ALT 8-10 X normalna vrednost
- ALT > AST
- AF, gama GT in LDH: relativno manj povečana aktivnost
- Direktni in indirektni bilirubin eneko povišana
- Podaljšan protrombinski čas je slab napovedni znak
Hepatitis A
Zelo kužno: majhni otroci, hrana, voda
Potek navadno blag
Trajanje bolezni 2 do 3 mesece
Možne ponovitve v 6 mesecih
Zelo redko poteka fulminantno
NIKOLI ne poteka kronično
Diagnoza: IgM anti HAV
Zdravljenje je simptomatsko
Preprečevanje: pasivna zaščita z imunoglobulini in cepljenje
Hepatitis B
Pomembni tesni kontakti, telesne tekočine, z matere na plod, spolno
Okuženih 5% svetovnega prebivalstva
Simptomatika 1 do 3 mesece, transaminaze se normalizirajo kasneje, virus perzistira v jetrih do 10 let
Povišane transaminaze > 6 mesecev: kronični potek
Kronično poteka 5 do 90% primerov
1% poteka fulminantno, jetrna odpoved
Diagnoza: HBsAg, anti HBs, anti HBc
Zdravljenje akutnega poteka je simptomatsko
Zdravljenje kroničnega hepatitisa B: lamivudin, adefovir, entecavir…
Preprečevanje: pasivna zaščita z imunoglobulin in cepljenje (zdravstveni delavci!)
Hepatitis C
Prenos s telesnimi tekočinami, lahko z matere na plod, zelo redko spolno
Le 25% bolnikov ima simptomatsko akutno fazo
50 do 75% bolnikov ima kroničen potek
Nihanje vrednosti transaminaz, nespecifični klinični znaki, različne oddaljene manifestacije: ledvice, koža
Pogost potek v cirozo, Ca, Tx
Zdravljenje: ribavirin+ pegilirani interferon
Cepiva ni!
Hepatitis D
Okužijo se bolniki, okuženi z virusom hepatitisa B
Prisoten v Sredozemlju
Prenos enak kot hepatitis B
Pri uživalcih drog lahko povzroči jetrno odpoved
Hepatitis E
V tretjem svetu, drugod popotniki
Bolezen podobna hepatitisu A
Fulminanten potek možen pri nosečnicah
Ni cepiva
Spolno prenosljive okužbe
Uretritis
Vnetne bolezen v mali medenici
Genitalni ulkusi
Papularne lezije
Uretritis
Chlamydia trachomatis in Neisseria gonorrhoeae
Gnojni ali sluzav izcedek iz penisa pri moškem in piurija pri ženski
Lahko dizurične težave
Eritem meatusa
Pregled bezgavk itd, ker so možne sočasno tudi druge spolno prenosljive okužbe!
Diagnostika in zdravljenje uretritisa
- Pregled izcedka (intracelularne bakterije pri GU)
- Pregled prve porcije urina
- PCR ali kultura
- Upoštevati možnost dvojne okužbe!
- Antibiotično zdravljenje v obeh smereh: GU in NGU (ceftriakson + azitromicin)
Vnetna bolezen male medenice
(pelvic inflammatory disease, PID)
- Pogosta bolezen mladih spolno aktivnih žensk
- C. trachomatis ali N. gonorrhoeae, redkeje streptokoki skupine B, E. coli, K. pneumoniae, anaerobi
- Cervikalni kanal navadno ščiti pred ascendenco bakterij
Menstruacija omogoči prehod bakterij skozi maternični vrat: večina PID 7 dni po menstruaciji
PID: klinična slika, diagnostika in zdravljenje
Bolečina v spodnjem delu trebuha
Lahko krvavitev, izcedek iz nožnice in vročina
Diagnozo postavimo s kliničnim ginekološkim pregledom (bolečina), pregledom krvi na parametre vnetja, pregledmo izcedka iz nožnice in urina
UZ, če sumomo na absces ali drugo DD
Antibiotično zdravljenje
Posledice: infertilnost, kronična bolečina, ektopična nosečnost
Siflis, lues
- “bogata” zgodovina, v Evropi konec 19. stoletja okužene 10% populacije!
- Po začetku uporabe pencilina zmanjšanje
- Ponovnen porats s seksualno revolucijo in msm
- Manj v času kampanj “safe sex”, sedaj spet več, ker ljudje mislijo, da je HIV okužba lahko ozdravljiva
Sifilis: klinični potek
Inkubacija 3 tedne
Prva faza: neboleč čvrst ulkus
Sekundarni sifilis (pri 30% simptomatsko):
Izpuščaj po vsem telesu, tudi po dlaneh in podplatih, na vlažnih mestih nastanejo sivkaste zlivajoče se papule: kondilomata lata
Lisasta alopecija
Generaliziran limfadenitis
Bazilarni meningitis s prizadetostjo možganskih živcev
Hepatitis, sinoviitis, periostitis
{ “veliki imitator”)
Sifilis: klinični potek
Latentno obdobje: 20 do 30 let
Pozni sifilis
Nevrolues: vnetje žil v osrednjem živčeju: zgodnji CVI, osebnostne spremembe, psihiatrične motnje, žariščna nevrološka prizadetost, tabes dorzalis: ataktična hoja, senzibilitetne motnje, sevajoče bolečine, impotenca…
Kardiovaskularni sifilis: prizadeta media žil
Pozne benigne gume: tumorozne mase v številnih organih
Sifilis: diagnostika in zdravljenje
- Specifične in nespecifične serološke preiskave
- Zdravljenje: penicilin
Papularne lezije, genitalne bradavice
Condylomata acuminata (HPV)
Prekancerozne lezije
Različna topična zdravljenja
Cepljenje
Moluscum contagiosum (poxvirus)
Bolezni, ki delajo ulkuse, lahko naredijo tudi papule!
HIV, AIDS
- HIV: epidemiologija
- Najverjetneje se je virus pojavil med 1910 in 1950 v vzhodni Sfrikis prenosom in prilagoditvijo opičjega virusa
- V Afriki 30 milijonov okuženin, 10 milijonov jih je že umrlo
- V severni Ameriki in v Evropi se je porast po 1998 skoraj ustavil
- V ZDA cca 1 milijon okuženih
- Prenos:
- Transfuzija, krvi pripravki: zelo učinkovit prenos
- Z matere na plod 30%, če mati ni zdravljena
- Vaginalni in analni spolni prenos: 0.01 do 1% možnosti prenosa, več, če so prisotni ulkusi
- Preprečevanje je veliko bolj učinkovito kot zdravljenje!
Učinkovitost metod preprečevanja
Pregled krvi pred transfuzijo: še vedno možen preno, če je bil dajalec v fazi “okna” (1 na 500.000 doz)
Zdravljenje nosečnic: prenos zmanjšan s 30% na manj kot 1 %
Program menjave igel in uporabe metadona je zmanjšal prenos pri uživalcih iv drog za 90%
Kondomi uspešno preprečujejo prenos pri stabilnih zvezah. Problem pri tistih, ki se zaradi občutka varnosti ob številnih zdravilih, ki so na razpolago, ponovno obnašajo zelo tvegano.
Kondomi so glede na stroške za eno rešeno leto življenja 20 do 100 krat cenejši od zdravil, a “gre za bolnike, ki kličejo na pomoč, ne za zdrave, ki bi zahtevali kondome!”
Patogeneza HIV
- Receptoriji za HIV so predvsem CD4 molekule na površini določene subpopulacije T limfocitov
- HIV okužba zmanjša število CD4 pozitivnih celic s 1000/mm3 za 70 na leto, pri 200 CD4/mm3 se pojavijo oportunistične okužbe
- Genetski in drugi faktorji vplivajo na progres bolezni: hitreje v zgodnji in pozni starosti
- Z množenjem virusa raste tudi imunski odgovor, ki pa ni zelo uspešen virus okuži prav tiste T celice, ki so odgovorne za odgovor, z mutacijami se uzogiba imunskemu odgovoru…
- Ko virus v krvi po uspešnem zdravljenju ni več prisoten, ostaja v tako imenovanih rezervoarjih
Klinična slika primarne HIV okužbe
Inkubacija 2 do 4 tedne (lahko 10)
Začetek je lahko nenaden: vročina, boleče rdeče žrelo brez eksudata ali povečanih tonzil
Boleče razjede po ustih in spolovilih
Difuzna limfadenopatija
Težave s prebavo, anoreksija, driska
Rožnat makulopapulozen izpuščaj
Glavobol in serozni meningitis
Utrujenost še mesece
Laboratorijska diagnostika HIV okužbe
Določanje protiteles
Zelo dobra senzitivnost in specifičnost
Potrditveni testi zaradi možnih večinoma adminsitrativnih napak
Protitelesa se v 95% pojavijo 90 dni po okužbi
Dokler se ne pojavijo protitelesa, lahko določamo antigene (p24) ali RNA (PCR)
Definicija AIDS
ZDA: HIV okužba in CD4 < 200
Evropa: HIV okužba in oportunistična okužba s seznama bolezni, ki definirajo AIDS)
Zdravljenje HIV
- Kombinacija vsaj 3 zdravil
- Prvo zdravljenje naj bo kar se da učinkovito
- Mnogi stranski učinki in součinkovanja zdravil
- Bolnik naj razume zdravljenje
- Sodelovanje bolnika in redno jemanje je nujno za učinek zdravljenja
- Nadzorovati moramo število kopij in CD4 celic
Zdravila za HIV
- Nukleozidni inhibitorji reverzne transkriptaze (NRTI) (zidovudin, abakavir, didanozin, emtricitabin, lamivudin, stavudin, tenofovir
- Nenukleozidni inhibitorji reverzne transkriptaze (NNRTI) (efavirenz, nevirapin)
- Proteazni inhibitorji (PI) (amprenavir, darunavir, indinavir, lopinavir/ritonavir, nelfinavir, sakvinavir, tipranavir
- Zaviralec fuzije (enfurtivid)
Okužbe in druge spremembe kože pri HIV
Akutna HIV okužba
Oralna levkoplakija
Kaposi sarkom
Bacilarna angiomatoza
Herpes zoster
Seboroični dermatitis
Akutni kondilomi
Moluscum contagiosum
HSV
Prurigo nodularis
Okužbe pri imunsko oslabelih
Imunska oslabelost – delitev
Prirojeno
zgodaj v otroštvu
le splošna spremenljiva hipogamaglobulinemija kasneje
Pridobljeno
bolezni (krvotvorni, limfni organi, sladkorna bolezen)
zdravila (kortikosteroidi, citostatiki, imunosupresivna zdravila)
razvade
poškodbe
Pristop k bolniku z imunsko oslabelostjo
nevarni tudi sicer medicinsko nepomembni mikroorganizmi = širok spekter povzročiteljev
več okužb hkrati
oslabel imunski odgovor = težavna serološka diagnostika
pomen osamitve povzročitelja neposredno iz vnetega področja
Mehanizmi obrambe
Nespecifični
nepoškodovana koža in sluznice
normalna bakterijska flora
fagociti
komplement
posredniki vnetja
Specifični
celična imunost
humoralna imunost
Okvara humoralne imunosti
prirojeno pomanjkanje IgA (1/500)
multipli mielom
kronična limfocitna levkemija
Waldenstromova makroglobulinemija
nefrotski sindrom
eksudativna enteropatija
opekline
citotoksična kemoterapija
kronična reakcija presadka proti prejemniku
prehodno po presaditivi kostnega mozga
Okužbe pri bolnikih z moteno humoralno imunostjo
Motena opsonizacija, aglutinacija in liza bakterij
bakterije
bakterije z ovojnico (pnevmokoki, H. influenzae)
mikoplazemski artritisi
Campylobacter jejuni
virusi
enterovirusi
virusi hepatitisa
praživali
Okužbe pri bolnikih z moteno celično imunostjo
Okužbe dihal in sistemske okužbe
Legionella spp., Nocardia spp., mikobakterije
Pneumocystis jirovecii
Toxoplasma gondii
citomegalovirus, virus herpes simpleks, varicela-zoster virus, adenovirusi, respiratorni sincicijski virus in virus ošpic
Okužbe osrednjega živčevja
Listeria monocytogenes, Mycobacterium tuberculosis, Treponema pallidum
T. gondii
Cryptococcus neoformans
citomegalovirus, polioma virus JC (PML)
Okužbe prebavil
Salmonella spp.
Cryptosporidium spp., Microsporidium spp., Isospora belli
Motnje fagocitoze
nevtropenije
presnovne motnje: uremija, sladkorna bolezen, alkoholizem
mielodisplastični sindromi
stanje po odstranitvi vranice ali motnje v delovanju vranice
Okužbe pri bolnikih z motnjo fagocitoze
Okužbe z mikroorganizmi, ki običajno poseljujejo kožo in sluznice
stafilokoki, streptokoki
enterobakterije, Pseudomonas aeruginosa
anaerobi
herpes simpleks
kandida (aspergili, mukor)
Febrilna nevtropenija: manj kot 0,5 x 109/l nevtrofilcev v periferni krvi, telesna temperatura nad 38,5°C pri enkratnem merjenju ali nad 38°C dva- ali večkrat v 12 urah
Okužbe po presaditvi čvrstih organov
V ospredju motnja celične imunosti zaradi imunosupresivnega zdravljenja
V prvem mesecu:
okužbe povezane s kirurškim posegom (mesta presaditve)
bolnišnične okužbe
bakterije, virus herpes simpleks (aciklovir)
- Od drugega do šestega meseca:
značilni povzročitelji:citomegalovirus, P. carinii, Aspergillus spp., Nocardia spp., T. gondii in L. monocytogenes
- ponoven izbruh: tuberkuloza in virusni hepatitisi
Kasneje:
povzročitelji okužb so vedno bolj podobni povzročiteljem okužb pri zdravih (razen GVHD)
pasavec
Okužbe po presaditvi kostnega mozga
v prvem mesecu: nevtropenija
30 do 100 dni: okvara limfocitov T
po 100 dneh: prizadetost humoralne imunosti in delovanja makrofagov
reakcija presadka proti gostitelju podaljša obdobje okrnjenega delovanja limfocitov T in makrofagov.
Imunske motnje zaradi kortikosteroidov
tanjšanje kože in sluznic in slabo celjenje ran: nespecifična imunost
zaviralni vpliv kortikosteroidov na nastanek citokinov: aktivacija limfocitov T, granulocitov im enojedrnih makrofagov
okužbe pogostejše:
skupno >700 mg predisona
manj nevarni veliki odmerki, ki jih dajemo krajši čas, ali dnevni odmerki po manj kot 10 mg
okužbe pri bolnikih, ki prejemajo kortikosteroide so predvsem posledica okvare celične imunosti
Imunske motnje pri sladkornih bolnikih
prizadetost nespecifičnih mehanizmov obrambe zaradi okvare ožilja in perifernega živčevja
moteno delovanje fagocitov in komplementa
okužbe mehkih tkiv pogosto povzroča več aerobnih in anaerobnih mikroorganizmov hkrati
pogosto okužbe s S. aureus
vnetja sečil: po Gramu negativni enterični bacili in kvasovke
redki hudi okužbi pri sladkornih bolnikih: otitis externa maligna (P. aeruginosa) in rinocerebralna mukormikoza
Okužbe pri bolnikih, ki prekomerno uživajo alkohol
motena zavest, slab refleks kašlja in zapiranja grla: aspiracije želodčne vsebine
slaba prehranjenost bolnikov, način življenja, slaba higiena
okvara jeter
alkohol neposredno okvarja delovanje makrofagov, komplementa in celično imunost
najpogostejše okužbe:
vnetja kože
bakterijske pljučnice (pnevmokoki, mešana aerobna in anaerobna flora, Legionella spp.)
tuberkuloza
Okužbe pri politravmatiziranih
nekoliko prizadete vse veje imunosti
prizadetost ni tolikšna, da bi se razvile okužbe, značilne za posamezno vrsto imunske oslabelosti
večji pomen dodatnih dejavnikov: osnovna bolezen, starost
dodatni dejavniki tveganja:
bivanje na oddelkih za intenzivno zdravljenje
venski katetri
umetno predihavanje
nekritična uporaba širokospektralnih antibiotikov
Zaključek
oceniti vrsto in stopnjo imunske prizadetosti
dokazati povzročitelja s čimbolj neposrednimi preiskavami
med povzročitelji najdemo tudi zelo nenavadne mikroorganizme
ustrezno (!) zdravljenje
4 000 000 ljudi letno v Evropi zboli za bolnišnično okužbo
50 000 ljudi v Evropi letno zaradi bolnišnične okužbe umre
Okužbe, povezane z zdravstvom, so najpogostejši varnostni zaplet v zdravstvu
Presečna raziskava o pogostnosti bolnišničnih okužb v Sloveniji 2001
Delež bolnikov z bolnišnično okužbo: 4,6%
Okužbe sečil: 1,2%
Pljučnica 1,0%
Okužbe kirurških ran 0,7%
Sepsa 0,3%
Enote za intenzivno zdravljenje 26,7% ozr 33,3 okužbe na 100 BOD
Bolnišnična pljučnica
5-10% sprejemov
Pljučnica na respiratorju (ventilator associated pneumonia, VAP) 20X pogosteje!
Smrtnost 33 do 50%
Bolnišnična pljučnica: >48 ur po sprejemu v bolnišnico
Z zdravstvom povezana pljučnica:
Intravensko zdravljenje, oskrba rane ali kemoterapija v zadnjih 30 dneh
Nastanitev v negovalni ustanovi
Hospitalizacija vsaj 2 dni v zadnjih 90 dneh
Hemodializa
Etiologija bolnišnične pljučnice
Do 5 dni po sprejemu: še prisotna običajna flora dihal, povzročitelji podobni kot pri zunajbolnišnični pljučnici
Po 5 dneh: odporne bolnišnične bakterije
Nevarnostni dejavniki za bolnišnično pljučnico
Povezani z bolnikom
Osnovna bolezen
Starost
Motnja zavesti
Moški spol
Krg poseg
Krg v trebušni votlini
Aspiracija
Poškodba
Kronična pljučna bolezen
Ledvična bolezen
Hipotenzija
Sladkorna bolezen
Povezani z zdravljenjem
Intubacija
Umetno predihavanje
Traheotomija
Nazogastrina sonda
PEEP
Kortikosteroidi
Imunosupresivi
Zaviralci protonske črpalke
Predhodno antibiotično zdravljenje
Čas krg posega
Čas zdravljenja na int oddelku
Prezgodnja enteralna prehrana
Diagnostika bolnišnične pljučnice
Na bolnišnično pljučnico pomislimo ob novonastalemali napredovalem infiltratu na pljučih bolnika s kliničnimi znaki okužbe: povišano telesno temperaturo, gnojnim izmečkom, levkocitozo, zmanjšano oksigenacijo
RTG pc: težavno, bolnik ležeč, druge spremembe na pljučih (zastoj)
Krvne preiskave za vnetje
Sputum, aspirat traheje, BAL, krtačenje bronhov z zaščiteno krtačo
Zdravljenje bolnišnične pljučnice
Antibiotiki
Deeskalacija: širokospektralni antibiotik, ki ga po prejemu mikrobioloških preiskav kužnin, odvzetih PRED začetkom antibiotičnega zdravljenja, ustrezno zamenjamo za ožjespektralnega!
Preprečevanje bolnišnične pljučnice
“care bundle”
Sveženj ukrepov za preprečevanje pljučnice na respiratorju
Položaj bolnika
Preprečevanje globoke venske tromboze in stresnih ulkusov
Dnevna prekinitev sedacije
Čimprejšnji prehod na spontano dihanje (dnevno preizkušanje)
Care bundle = sveženj zdravstvenih ukrepov
Skupek dokazano učinkovitih ukrepov, s katerimi, če jih izvajamo skupaj, pravilno in dosledno, bistveno izboljšajo izid zdravljenja in varnost bolnika.
Bolnišnične okužbe sečil
Najpogostejša bolnišnična okužba
V 80% povezana z urinskim katetrom
Večinoma gre za endogeno okužbo, lahko pa tudi za prenos z bolnika na bolnika z rokami osebja
Nevarnostni dejavniki:
Trajanje kateterizacije
Ženski spol
Starost
Sladkorna bolezen
Okvara ledvic
Druge okužbe
Napake pri vstavljanju katetra
Povzročitelji bolnišnične okužbe sečil in zdravljenje
E. coli, druge odporne bolnišnične bakterije, Candida spp.
Asimptomatične bakteriurije pri kateteriziranem bolniku ne zdravimo
Najdba bakterij v urinu pri kateteriziranem bolniku ne pomeni okužbe – za diagnozo in posledično zdravljenje so potrebni še drugi simptomi/znaki bolezni (vročina, laboratorijski znaki vnetja…)
Preprečevanje okužb sečil v bolnišnici
Omejevanje rabe urinskih katetrov:
Ob operaciji, če je potreben prazen mehur
- merjenje diureze pri kritično bolnih
- Akutna zapora
LE IZJEMOMA ZA INKONTINENTNE!
Pravilno vstavljanje katetra
Pravilno ravnanje s katetrom:
Vrečka vedno pod ravnjo mehurja
Pravočasno praznjenje
Higiena ustja sečnice
Higiena rok
Odvzem vzorca na sterilen način
Redno preverjanje, ali je kateter potreben!
Redno jemanje vzorcev urina za mikrobiološke preiskave ni potrebno!
Okužbe kirurške rane
Površinska rana
Globoka rana
Okužba organov ali telesnih votlin
Nevarnostni dejavniki za okužbo kirurške rane
Bolnik
Starost
Prekomerna prehranjenost
Teža bolezni
Splošno stanje po ASA
Kolonizacija z MRSA
Okužbe na drugih delih telesa
Bivanje v bolnišnici pred posegom
Podhranjenost
Sladkorna bolzen
Hipotermija, hipotenzija, hiperglikemija, hipoksija med posegom
Maligne bolezni
Kajenje
Imunosupresivno zdravljenje
Ishemija zaradi obsevanja ali bolezni žil
Slabokrvnost
alkoholizem
Operacija
Predoperativno odstranjevanje dlak
Preoperativno umivanje celega telesa
Operacijska tehnika in izkušenost operaterja
Tip posega
Antibiotična profilaksa
Trajanje operacije
Več posegov zapored
Poškodba tkiva in tujki
Transfuzija
Dreni
SSI indeks:
Trananje operacije več kot 2 uri
Vrednost ASA 3 ali več
Kontaminirana ali umazana rana
Patogeneza okužbe kirurške rane
Nevarnost za okužbo
= Koncentracija bakterij x virulenca bakterij
Odpornost gostitelja
l Odporne bakterije, povzročiteljice bolnišničnih okužb
(ESCAPE)
E: enterokoki, odporni proti vankomicinu
S: MRSA
K: Klebsiella pn. In E. coli, ki izločajo ESBL
A: Acinetobacter spp.
P: Pseudomonas aeruginosa
E: Enterobacter spp.
(ESCAPE): C= Clostridium difficile
MRSA
Staphylococcus aureus, odporen proti meticilinu (oksacilinu)
Odpornost proti meticilinu pomeni odpornost proti vsem betalaktamskim antibiotikom (penicilini, cefalosporini, krabapenemi)
Učinkovita zdravila: vankomicin, teikoplanin, daptomicin, linezolid (slabša učinkovitost, omejenne indikacije, stranski učinki)
Že sevi, odporno proti vankomicinu, daptomicinu, linezolidu…
VRE
Proti vankomicinu odporni enterokoki
Enterococcus faecium
Zelo malo učinkovitih antibiotikov: daptomicin, linezolid
Enterobakterije, ki izločajo ESBL
ESBL so encimi, betalaktamaze, ki razgradijo vse cefelosporine
Klebsiella spp. E. coli, Proteus spp., Morganella spp.
Pogosta odpornost tudi proti drugim antibiotikom: kinolonom, aminoglikozidom.
Še učinkovita zdravila: karbapenemi
Na jugu Evrope že sevi, ki izločajo karbapenemaze…
Pseudomonas aeruginosa
Zelo oportunistična bakterija, posebej nevarna za imunsko oslabele, opečence, vse bolnike, ki imajo nerešljiv osnovni problem, ki pomeni nevarnost za okužbo
Zelo virulentna bakterija
Spreminjanje občutljivosti med zdravljenjem
Tudi pri nas sevi, ki so občutljivi le že za antiseptik kolistin
V Evropi že proti kolistinu odporni sevi
Acinetobacter spp.
Oportunist
Patogenost različna, odvisno od gostitelja
Sevi v Sloveniji občasno še občutljivi za amikacin ali ampicilin s sulbaktamom ali imipenem
V Evropi že proti vsem antibiotikom odporni sevi
Preprečevanje bolnišničnih okužb
Osamitev bolnikov
Barierna zaščita
Nadzor nad koloniziranostjo z odpornimi mikroorganizmi
Dekolonizacija
Higiena rok
Higiena okolja
Specifični ukrepi za preprečevanje bolnišničnih okužb
Smotrna raba antibiotikov
5. MAJ SVETOVNI DAN HIGIENE ROK! Predvsem PA SI UMIVAJTE ROKE VSAK DAN in SKRBITE za OSEBNO HIGIENO!