1. BOLEZNI SRCA IN OŽILJA – UVOD
1. Pravilno merjenje krvnega tlaka:
– udobno sedi
– spodnji rob manšete sega 2-3 cm nad kubitalno kotanjo
– prvo merjenje na obeh nadlahteh
2. EKG:
– P, Q, R, S, T val
3. Pravilno odčitavanje EKG-ja:
– P zobec-se zazna aktivacija preddvorov
– QRS kompleks-se sezna aktivacija prekatnh mišic
– ST-celotna aktivacija prekatnih mišic
– T val-repolarizacija prekatnih mišic
– U val pozna repolarizacija nekaterih dlov prekatnih mišic
4. Značilnosti normalnega EKG so:
a. aktivacija preddvorov se zazna kot P zobec
b. aktivacija impulza v sinusnem vozlu se zazna kot P zobec
c. aktiviranje preddvorov in hisovega snopa se zazna kot QRS kompleks
d. aktivacija prekatnih mišic se zazna kot QRS kompleks
e. repolarizacija prekatnih mišic se registrira kot T val
5. Elektrokardiografija (EKG) je:
a. ultrazvočna preiskava srca
b. zapis električne aktivnosti srčne mišice
c. neinvazivna metoda, ki zapisuje srčne tone in šume
d. ugotavlja funkcijsko sposobnost prekatov
6. Elektrokardiografija je pomembna za:
a. ugotavljanje motenj srčnega ritma
b. morfoloških sprememb na srčnih zaklopkah
c. oceno funkcijske sposobnosti prekatov
d. prisotnost in velikost šanta
e. postavitev diagnoze akutnega infarkta srca
7. Ehokardiografija je:
a. ultrazvočna preiskava srca
b. obremenitveno testiranje
c. zapis električnih napetosti srčne mišice
d. metoda za zapis srčnih tonov in šumov
8. Ehokardiografija:
– neinvazivna preiskava
– piezoelektrični pretvornik
9. Piezoelektrični fenomen kristalov se uporablja pri:
a. nastanku ultrazvoka
b. magnetni resonanci
c. kompjuterski tomografiji
10. Z RTG slikanjem dokazujemo:
– vnetne spremembe
11. Kateterizacija srca je:
a. neinvazivna kardiološka preiskava
b. invazivna kardiološka preiskava
c. uporablja radioaktivni tehnecij za oceno funkcije prekatov
d. merijo se tlaki v srčnih votlinah in bližnjih žilah
e. z vbrizganjem kontrasta se prikaže anatomija koronarnih arterij
f. prikaže se prekrvavitev srčne mišice
12. Kateterizacija srca je:
a. neinvazivna kardiološka preiskava
b. osnovna rentgenska preiskava srca
c. nuklearnomedicinska preiskava srca
d. s katetri se ocenjujejo srčne votline in žile
e. endoskopska metoda
f. s kontrastom se prikaže anatomija koronarnih arterij
13. Kateterizacija srca:
– invazivna kardiološka preiskava
– meri se tlak v srčnih votlinah
– meri se minutni volumen srca
2. SRČNA OSLABELOST (SRČNO POPUŠČANJE, SRČNA INSUFICIENCA)
14. Vzrok za srčno oslabelost:
– ishemične bolezni srca
– arterijska hipertenzija
15. Fizikalni znaki oslabelega srca:
– galopni ritem
– slišimo 3 in 4 srčni ton
16. Zdravljenje srčnega popuščanja lahko razdelimo v tri skupine:
– kontrola vnosa in zadrževanja soli in tekočin
– okrepitev krčljivosti srčne mišice
17. Značilnosti oslabelosti levega prekata so:
– dispneja
– ortopneja
– pljučni edem
18. Najpomembnejši simptom oslabelosti levega prekata:
– pljučni edem je najpogostejša oblika dispneje
19. Zdravljenje srčne oslabelosti:
– nadzor vnosa in zadrževanje soli in tekočin
– krepitev srčne mišice, razbremenitev srca
20. Katera zdravila uporabljamo pri srčni oslabelosti:
– pripravki digitalisa
– simpatomimetična zdravila (dopamin, dobutamin)
– zaviralci fosfodiesteraze
3. MOTNJE SRČNEGA RITMA
21. Motnje prevajanja atrioventrikularnega (AV) vozla so:
– Mobitz I in Mobitz II
– AV blok III. stopnje
22. Motnje AV vozla:
– AV blok I stopnje
– AV blok II stopnje
– AV blok III stopnje
– bradiakrdija
23. V bradikardne motnje srčnega ritma štejemo:
a. ekstrasistole
b. atrijsko undulacijo
c. bolezen sinusnega vozla
d. AV blok II. stopnje
e. AV blok III. stopnje
f. sindrom preeksitacije (WPW)
24. Med bradikardne motnje srčnega ritma štejemo:
– Mobitz I, II stopnje
– AV blok II in III stopnje
25. Življensko nevarne motnje srčnega ritma, ki zahtevajo takojšnje ukrevanje so:
a. atrijska fibrilacija (preddvorno migetanje)
b. ventrikularne ekstrasistole
c. ventrikularna tahikardija
d. sinusna tahikardija
e. ventrikularna fibrilacija (prekatno migetanje)
4. PRIROJENE SRČNE HIBE
26. Prirojene srčne hibe so:
a. transpozicija velikih žil
b. Tetralogija Fallot
c. degenerativna aortna stenoza
d. revmatična mitralna insuficienca
e. defekt predvornega pretina (ASD)
27. Prirojene srčne hibe:
– L-D šant
28. Prirojene srčne hibe z L-D šantom so:
– odprt Bottalov vod
– defekt preddvornega pretina
– defekt prekatnega pretina
29. Srčne hibe brez šanta:
– koarktacija aorte
– pulmunalna stenoza
30. Koarktacija aorte je:
a. pridobljena srčna hiba
b. je aortna stenoza tj. dvoloputna zaklopka
c. je supravalvularna aortna stenoza
d. sliši se sistolični šum, ki se širi proti hrbtu med lopatice
e. aorta je zožena v področju istmusa aorte
31. Koarktacija aorte:
– oblika aortne stenoze
– aorta zožena v predelu istmusa aorte
– odcepišče Botallovega voda
5. PRIDOBLJENE SRČNE HIBE
32. Pri mitralni stenozi slišimo:
– diastolični šum
– bobnenje
– povdarjen prvi ton
33. Pri mitralni stenozi slišimo:
a. sistolični šum
b. diastolični šum
c. povdarjen prvi ton
d. oslabljen prvi ton
e. daljši…
34. Mitralna stenoza šumi:
– pojačan prvi ton
– diastolično bobnenje s presistoličnim pojačanjem
– odpiralni ton mitralne stenoze
35. Pri mitralni insuficienc slišimoi:
a. grob sistolični šum, ki se širi v vrat
b. slab diastoličen šum pod prsnico
c. holosistolični šum nad konico srca
d. oslabljen prvi ton
e. pjačan prvi ton
36. Značilnosti aortne stenoze so:
– sistolični iztisni šum
– hipertrofija levega prekata
37. Trikuspidalna stenoza šumi:
– pojačan prvi ton
– diastolično bobnenje s presistoličnim pojačanjem
– odpiralni ton trikuspidalne stenoze
38. Grob sistolični šum, ki se širi v vratne arterije, nad prsnico predenje, močan dvig srčne konice in praviloma nizek sistolični tlak, so značilnosti:
a. stenoze pulmonalne zaklopke
b. stenoze mitralne zaklopke
c. koarktacija aorte
d. stenoze aortne zaklopke
e. aortne insuficience
6. ISHEMIČNA BOLEZEN SRCA
39. Najpogostejše bolezni srca:
– ishemične bolezni srca
40. Najpogostejše bolezni odraslih v razvitem svetu:
a. pljučna embolija
b. maligne bolezni
c. kronični bronhitis
d. ishemična bolezen srca
e. pridobljene srčne hibe
41. Pojavne oblike ishemične bolezni srca so:
a. arterijska hipertenzija
b. perikarditis
c. akutni miokardni infarkt
d. dilatativna kardiomiopatija
e. angina pektoris
42. Značilnosti klinične slike angine pektoris so:
a. periferni edemi
b. bolečina v področju konice srca
c. bolečina za prsnico, ki se širi v vrat in roke
d. bolečina v vratu, ki se širi v hrbet
e. bolečina traja običajno do 5 minut
f. bolečina reagira na nitroglicerin
43. Zdravljenje angine pektoris:
– nitrati
– bloaktorji beta
– antagonisti kalcija
– heparin
– acetilsalicilna kislina
44. Akutni miokardni infarkt je:
– nekroza srčne mišice
45. Diagnozo akutnega infarkta srca zastavljamo na osnovi:
a. motnje…
b. stiskajoče bolečine v prsih
c. značilne spremembe v EKG
d. zvišane…
e. spremembe v plinski…
f. povečanje CK, LDH, troponin T
46. Za postavitev diagnoze akutnega infarkta srca morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a. stiskajoča bolečina v prsih, ki preneha po 2-3 tabletkah nitroglicerina pod jezikom
b. stiskajoča bolečina v prsih, ki traja več kot 10 minut
c. stiskajoča bolečina v prsih,, ki traja več kot 30 minut in ne preneha po 2-3 tabletkah nitroglicerina pod jezikom
d. dvig ST-veznice v EKG-u
e. globok Q-zobec v EKG-u, brez dviga ST-veznice
f. povečane serumske vrednosti CK in troponin T
47. Sekundarno zdravljenje akutnega infarkta srca:
– zdravljenje vseh dejavnikov tveganja
– povišan krvni tlak, diabetes, prekomerna telesna teža
48. Ponovno prehodnost zamašenega koronarnega ožilja pri akutnem infarktu srca:
– s fibrinolitičnimi pripravki (streptokinaza)
– balonska dilatacija zožitve (PTCA)
7. VISOK KRVNI TLAK – ARTERIJSKA HIPERTENZIJA
49. Arterijska hipertenzija je stanje s krvnim tlakom več od:
a. 200/120 mmHg
b. 160/110
c. 120/80
d. 125/85
e. 140/90
50. Kdaj govorimo o arterijski hipertenziji:
– 210/110 mmHg
– 140/90
– 160/100
51. Prevalenca arterijske hipertenzije:
– 15 – 25 %
52. Incidenca arterijske hipertenzije:
– 19 %
53. Posledice arterijske hipertenzije so:
a. hipertrofija levega prekata
b. hipertrofija desnega prekata
c. okvara srčnih zaklopk
d. cerebro vaskularne bolezni (inzult, krvavitve)
e. prizadetost ledvic
f. sladkorna bolezen
54. Arterijsko hipertenzijo zdravimo z:
a. kardiotoniki
b. diuretiki
c. antiaritmiki
d. blokatorji beta receptorjev
e. zaviralci konvertaze angiotenzina (ACE inhibitorji)
8. BOLEZNI ENDOKARDA
55. Infekcijski endokarditis:
a. vnetje srčne mišice in perikarda
b. vnetje srčnih zaklopk in endokarda
c. povzročajo opurtunistični mikroorganitmi pri predhodno okvarjenih zaklopkah
d. nastajajo po okužbi zgornjih dihal z β-hemolitičnimi streptokoki
e. pojavi se mrzlica, povišana temperatura in dušenje
f. najpogosteje je prizadeta pulmonalna zaklopka
56. Infekcijski endokarditis:
– obolenje srčnih zaklopk
– povzročen z mikroorganizmi
– mrzlica, povišana temperatura, dušenje
– pri mitralni insuficienci
57. Infekcijski endokarditis:
– predhodno naseljeni mikroorganizmi na zaklopkah
– povišana temperatura, mrzlica, dušenje
58. Naštej major kriterije za revmatično vročico:
– vnetje sklepov
– zvišana telesna temperatura
– vnetje srca
– spremembe na očesu
59. Bolniki z revmatično vročico imajo:
– bolečine v vratu hrbtu in stegnih
60. Zdravila za revmatično vročico so:
– antibiotiki
BOLEZNI PERIKARDA
61. Značilnosti akutnega perikarditisa so: (- laho piše »akutni pankreatitis«, kar pa je pomota!!!)
– bolečina v prsih neodvisna od napora
– perikardialna trenja
62. Značilnosti kroničnega perikarditisa so:
– srčni šum nad konico srca
– bolečina v prsih je odvisna od napora
– perikardialna trenja
63. Periakrditis:
– perikardialna trenja
– EKG elevacija ST veznice
10. BOLEZNI MIOKARDA
64. Kardiomiopatije delimo na:
– dilatativne
– hipertrofične
– restriktivne
65. Dilatativna kardiomiopatija je:
a. primarni srčni tumor
b. vnetna infiltracija miokarda
c. ishemična bolezen srčne mišice
d. bolezen srčne mišice neznanega izvora
66. Dilatativna kardiomiopatija ima:
a povečane srčne votline
b. zadebelitev hipertrofija srčne stene
c. konstruktivni perikarditis
d. angina pektoris
e. zmanjšana krčljivost levega prekata
11. PLJUČNA EMBOLIJA
67. Za diagnozo pljučne embolije so pomembne preiskave:
– perfuzijska scintigrafija pljuč
– spinalni rentgenogram pljuč
68. Kako dokažemo pljučno embolijo:
– plinska analiza krvi
– sinusna tahikardija
– popolni desnokračni blok
– negativni T val
69. Diagnoza pljučne embolije:
– laboratoijske preiskave
– perfuzijska scintigrafija pljuč
– spinalni rentgenogram pljuč
12. BOLEZNI KRVNIH ŽIL
70. Dejavniki tveganja za nastanek ateroskleroze so:
– povečani serumski lipidi
– kajenje
– povečan krvni tlak
71. Klinične značilnosti periferne arterijske okluzivne bolezni (PAOB) so:
a. akrocianoza
b. bolečina in pordela zatrdlina ob povrhnji arteriji
c. izraziti edemi spodnjih okončin
d. bolečine v mišicah med hojo
e. odsotnost arterijskih pulzacij med mirovanjem
f. distalni deli okončine so hladnejši, bolj bledi
72. Značilnosti PAOB:
– 4 stopnje
73. S katero preiskavo zaznamo hitrost pretoka v ožilju:
– doppler UZ
74. Bolezni površinskih ven so:
a. Burgerjeva bolezen
b. diabetična polinevropatija
c. krčne žile
d. površinski tromboflebitis
e. Raynaudova bolezen
13. BOLEZNI DIHAL (PLJUČNE BOLEZNI)
75. Izberi pravilne trditve:
a. hemoptiza je izkašljevanje krvi več kot 250 ml dnevno
b. hemoptoa pomeni primes krvi v izpljunku
c. bolečino vezano na dihanje in gibanje prsnega koša imenujemo plevritična bolečina
d. zdrava odrasla oseba ima 12-22 vdihov na minuto
e. tahipneja je pospešeno, bradipneja upočasnjeno dihanje
f. apneja pomeni povečan volumen mrtvega prostora
76. Izberi pravilne trditve:
– Dispneja je najpogostejši simptom oslabelosti levega prekata
– pljučni edem je najtežja oblika dispneje
77. Hemoptiza je:
– primes krvi v izpljunku
78. Hemoptoe je:
– izkašljevanje krvi več kot 250 ml dnevno
79. Spirometrija je:
a. preiskava pljučne ventilacije
b. metoda za merjenje izmenjave plinov
c. Merjenje mehanike dihanja
d. Merjenje pljučnih volumnov in prekatov
80. Spirometrija:
– ocena stopnje in vrste okvare ventilacije
81. Bronhoskopija je:
– pregled traheje in bronhijev z upogljivim obtičnim inštrumenom
– omogoča odvzem vzorca za histološki pregled
14. BOLEZNI DIHALNIH POTI
82. Najpomembnejše preiskave za diagnozo kroničnega bronhitisa so:
a. rentgensko slikanje prsnega koša
b. bronhoskopija
c. EKG
d. preiskava pljučne funkcije – spirometrija
e. plinska analiza arterialne krvi
83. Znaki akutnega bronhitisa:
– vnetje
– kašelj
– zoženje dihalnih poti
84. Značilnosti kroničnega bronhitisa so:
a. kronični kašelj
b. infiltracija pljučo
c. obstrukcija dihalnih poti
d. kronično vnetje pljučnega parenhima
e. občutek pomanjkanja zraka – dispneja
85. Plinska analiza krvi pri bronhitisu:
– hipoksemija
– zvečane vrednosti CO2
86. Plinska analiza krvi pri bolnikih z KOPB pogosto pokaže:
a. normalne vrednosti kisika
b. hipoksemija
c. zvečane vrednosti CO2
d. znižane vrednosti CO2
e. znižan pH
f. zvečane vrednosti methemoglobina
87. Pljučni emfizem:
– kajenje
– učinki proteaz in antiproteaz
88. Pljučni emfizem najpogostejši vzrok:
– kajenje
– rožnati pihalec
89. Pljučni emfizem najpogosteje nastaja zaradi:
a. dedne nagnjenosti (atopije)
b. kajenja cigaret
c. povečane proizvodnje
d. trajnega vdihovanja škodljivih snovi
e. prirojenega pomanjkanja encima alfa-1 antitripsin
90. Pljučni empiem najpogosteje nastane zaradi:
– kajenja
– trajno vdihovanje škodljivih snovi
91. Kaj je astma:
– difuzno zožanje dihalnih poti
– atopija – IgE
92. Pljučna astma:
– bolečina z difuzno zoženimi dihalnimi potmi
93. Značilnosti astme so:
a. difuzno zožene dihalne poti
b. pogoste pljučnice
c. bronhialna preodzivnost
d. atopija
94. Zdravila za zdravljenje astme so:
a. beta2 adrenergični antagonisti
b. beta2 adrenergični agonisti
c. zaviralci konvertaze angiotenzina (ACE)
d. glukokortikoidi
e. teofilini
95. Dihalna odpoved (respiracijska insuficienca) je določena z vrednostmi dihalnih plinov:
a. delni tlak kisika več kot 8 kPa
b. delni tlak kisika manj kot 8 kPa
c. delni tlak ogljikovega dioksida manj kot 6,6 kPa
d. delni tlak ogljikovega dioksida več kot 8,8 kPa
e. delni tlak ogljikovega dioksida več kot 6,6 kPa
96. Dihalna odpoved respiratorne insuficience:
– je določena z vrednostmi dihalnih plinov v arterijski krvi
– delni tlak kisika manj kot 8 kPa
– delni tlak ogljikovega dioksida več kot 6,6 kPa
5. PLJUČNICE
97. Značilnosti pljučnice so:
– levkocitoza v krvni sliki
– rentgenska infiltracija – zasenčenje
– povišana frekvenca dihanja
98. Značilnosti pljučnice so:
a. izrazita bolečina v prsih
b. levkocitoza v krvni sliki
c. rentgenska infiltracija – zasenčenje
d. kronični kašelj
e. kašelj z izmečkom
99. Pri bakterijski pljučnici je značilna klinična slika:
a. postopen začetek
b. nenaden začetek
c. mrzlico in visoko temperaturo
d. glavobol, bolečine v mišicah…
e. suh kašelj
f. kašelj z izmečkom
100. V posebne oblike pljučnic štejemo:
a. oportunistične
b. glivične
c. bolnišnične
d. bakterijske
e. akutne
f. kronične
16. TUBERKULOZA
101. Značilnosti pljučne tuberkuloze:
a. edem pljuč
b. difuzna prizadetost intersticija
c. infiltrat – kazeozna nekroza
d. votline – kaverne
e. pljučni emfizem
102. Dokaz TBC:
– sputum
– telesne tekočine
103. Diagnozo TBC dokončno potrdimo:
– dokaz bacilov TBC v izkašljaju
– histološko
104. Protituberkulotična zdravila prve vrste so štiri zdravila:
a. izoniazid
b. penicilin
c. kloramfenikol
d. rifampicin
e. pirazinamid
f. streptomicin
105. Tuberkulinski kožni preiskus:
– omogoča vpoged v celični imunski odziv pri sumu na TBC
– preizkus odčitamo 48 – 72 ur po aplikaciji tuberkulina
106. Montoux test:
– je test za odkrivanje tuberkuloze
– odčitamo ga po 48 – 72 urah
– vpogled v celični imunski sitem
17. BOLEZNI PLEVRE (POPLJUČNICE)
107. Vzroki za nastanek plevralnega eksudata so:
a. oslabelost srca
b. pljučni emfizem
c. tuberkuloza
d. parapneumonični izliv
e. maligne bolezni
f. bolezni prebavil
18. BOLEZNI MEDIASTINUMA
108. Najpogostejše bolezni mediastinuma so:
a. disekantne anevrizme aorte
b. sindrom aortnega loka
c. mediastinitis
d. mediastinalna embolija
e. mediastinalni emfizem
f. mediastinalni tumorji
19. BOLEZNI SEČIL
109. Pretok v ledvičnih žilah ugotovimo:
– doppler UZ
110. Akutni nefritični sindrom:
a. značilna je proteinurija nad 3 g/dan
b. viša se koncentracija dušičnih retentov
c. pojavlja se visok krvni tlak
d. značilne so spremembe v elektroforezi serumskih beljakovin
111. Nefrotični sindrom:
a. značilna je proteinurija nad 3g/dan
b. običajno ni pisotna hiperlipidemija
c. najpogostejši vrok za nastanek so tubulointersticijske bolezni
d. značilne so spremembe v elektroforezi serumskih beljakovin
112. Biuret je:
– kvantitativno določanje beljakovin v 24 urnem seču
113. Biuret preiskava:
– kvantitaivna preiskava beljakovin v urinu v 24 urah
– normalno je 150mg beljakovin
– nad 3g/dan vodi v proteinurijo
114. Očistek kreatinina:
– je preiskava za določanje ledvične funkcije
– je preiskava, ki je natančnejša kot koncentracija kreatinina v serumu
115. Glomerulonefritis:
a. je najpogostejše obolenje ledvic
b. pogosto je združen s proteinurijo na 3 g/dan
c. zdravimo ga primarno z antibiotikom
116. Glomerulonefritis:
– je imunsko povzročena bolezen
– pogosto se kaže z nefrotskim sindromom
117. Hitronapredujoči glomerulonefritis:
– nenaden začetek
118. Kronični glomerulonefritis:
a. proteini v urinu so nad nefrotskim pragom (3,5g/dan)
b. diagnoza se postavlja z intravenozno urografijo
c. terapija so antibiotiki
d. terapija so kortikosteroidi
119. Na potek kroničnega glomerulonefritisa vplivajo:
– zvišan krvni tlak
– dieta
– dednost
120. Za postavitev diagnoze kroničnega glomerulonefritisa je potrebna:
– ledvična biopsija
121. Terapiaj pri kroničnem glomerulonefritisu:
– korikosteroidi
122. Katera je najpogostejša bolezen pri nas, ki vodi v uremijo:
– kronični glomerulonefritis
123. Polakizurija:
a. pomeni boleča mikcija
b. je znak vnetja glomerulov
c. je pogosto združena z akutnim pielonefritisom
20. PRIZADETOST LEDVIC PRI IZVENLEDVIČNIH BOLEZNIH
124. Znaki hiperurikemije so:
a. povečano nastajanje ali zmanjšano izločanje urata, ali oboje hkrat
b. povečano nastajanje ali zmanjšano izločanje urata
125. Hiperurikemična akutna ledvična odpoved:
– povišana koncentracija sečne kisline
– zmanjšano izločanje s sečem
126. Značilnosti za diabetično nefropatijo:
– povišani mikroalbumini
– pomemben je urejen diabetes
127. Rak ledvic:
a. dokončna diagnoza se postavi z renalno arteriografijo
b. kri v urinu vedno kaže na rak ledvic
c. dokončna dignoza je ledvična biopsija
d. se zdravi z zdravili
128. Kronična ledvična odpoved:
a. bolnik mora piti dosti tekočin
b. pomembna komplikacija je hiperkaliemija
129. Kronična ledvična odpoved:
– bolnik mora piti dosti tekočin
– važeno je da ima bolnik normalen kevni pritisk
130. Kronična ledvična odpoved:
– pitje velikih količin tekočin
– zdravljenje visokega RR
131. Akutne komplikacije pri dializi:
– krči
– hipotenzija
132. Zapleti zdravljenja z peritonealno dializo:
a. peritonitis
b. okužba iztopišča katetra
c. trebušna kila
d. hiatalna kila
133. Komplikacije peritonealne hernije:
– trebušna kila
– peritonitis
– hidrotoraks
– vnetje izhodiščnega dela katetra
– krči
134. Kontraindikacija za darovanje ledvic:
a. nefropatija
b. proteinurija
c. sladkorna bolezen
d. črna rasa
e. rana na želodcu
135. Kontraindikacija za darovanje ledvic:
– starost nad 65 let
– aktivna okužba
– povišan krvni tlak
– sladkorna bolezen
– nesodelovanje bolnika
– nefropatija, proteinurija
136. Rak prostate:
– v krvi je povečana koncentracija PSA
137. Hipertrofija prostate:
– pogosto pri moških po 50 letu
– povzroča pogosta vnetja ledvic- prav!!
21. BOLEZNI ŽLEZ Z NOTRANJIM IZLOČANJEM IN PRESNOVE
138. Stanje povečanega izločanja STH se imenuje:
a. gigantizem
b. nanosomija
c. kretinizem
d. miksedem
139. Povišan STH:
– gigantizem
– akromegalija
140. Znižan STH:
– nanosomija
141. Vzrok za gigantizem:
– povečanje STH
142. Eden pogostejših vzrokov za nastanek diabetes insipidusa je:
a. uroinfekt
b. meningitis
c. pljučnica
143. Hipertiroza:
– pomanjkanje TSH
144. Klinična slika pri hipertirozi:
– hujšanje pri povečanem apetitu
– topla vlažna koža
– tremor okončin
145. Hipotiroza:
– bolniki so brezvoljni, oslabeli, hripavi
– boniki imajo povišan TSH
146. Klinična slika izražene hipotiroze se imenuje:
– miksedem
147. Golša:
– zmanjšan TSH
– povečana produkcija ščitnice
148. Tetanični krči so znaki:
a. hipoparatireoidizma
b. hiperparatireoidizma
c. hipoglikemije
d. nezdravljenega diabetesa
149. Značilnosti Addisonove bolezni:
– hiperpigmentacije
150. Cushingov sindrom:
– je posledica previsoke koncentracije glukokortikoidov (kortizola)
– nastane kot posledica zdravljena z glukokortikoidi
151. Mb. Cushing:
– lunin obraz
– bikova grba
152. Za Cushingov sindrom je značilno:
a. izbuljene oči
b. temna pigmentacija kože
c. petehialne krvavitve
d. lunin obraz
153. Connov sindrom je posledica:
– povišane koncentracije aldosterona
154. Connov sindrom:
– je posledica povišane koncentracije aldosterona
– v klinični sliki je pomembna hipokaliemija
155. Feokromocitom:
– znojenje
– glavobol
156. Motena toleranca za glukozo:
a. krvni sladkor na tešče je med 6,1 in 6,9 mmol/L
b. krvni sladkor kadarkoli je nad 11,1 mmol/L
c. pri 75g OGTT je po 2 urah krvni sladkor iz venske krvi nad 11,1 mmol/L
d. pri 75g OGTT je po 2 urah krvni sladkor med 7,8 in 11,1 mmol/L
157. Sladkorna bolezen:
a. diagnoza je sigurna, če je krvni sladkor na tešče nad 6,1 mmol/L
b. diagnoza je sigurna, če je krvni sladkorkadarkoli nad 11,1 mmol/L
c. pri 75g OGTT je po 2 urah krvni sladkor iz venske krvi nad 11,1 mmol/L
d. pri 75g OGTT je po 2 urah krvni sladkor med 7,8 in 11,1 mmol/L
158. Sladkorna bolezen je zanesljiva:
a. če je sladkor na tešče nad 11,1 mmol/L
b. če je sladkor kadarkoli med 7,8 in 11,1 mmol/L
159. Kdaj je zagotovo diabetes melitus:
– kadar je KS na tešče nad 7 mmol/l
– kadar koli nad 11,1mmol/l
– če je KS iz venske krvi 120 min.pri OGTT nad 11,1mmol/l
160. Akutne komplikacije sladkorne bolezni so:
– hipoglikemija
– ketoacidoza
161. Glavno zdravljenje diabetične ketoacidoze se sestoji z:
– nadomeščanje tekočine
– urejanje sladkorja
162. Kako zdravimo ketoacidozo:
– zadostna količina tekočine
– elektroliti
163. Pri diabetiku v komi moramo najprej zdraviti:
– hipoglikemijo
164. Komplikacije sladkorne bolezni:
a. ledvična odpoved
b. okvare živcev
c. zgodnja ateroskleroza
165. Daibetična nefropatija:
a. se pojavi kot akutni zaplet sladkorne bolezni
b. se začne kot mikroalbuminurija
c. najboljše zdravilo je urejena sladkorna bolezen
166. Tip I sladkorne bolezni je:
– poliurija
– motnje hranjenja
– vnetje spolovila
167. Tip I sladkorne bolezni:
a. ne potrebuje inzulina
b. važno je da bolnik…
c. bolniki imajo poliurijo, polifagijo, pruritus vulve
168. Sladkoran bolezen tipa I se zdravi z:
a. insulinom
b. insulinom in dieto
c. tabletami
d. tabletami in dieto
169. Osnovno zdravljenje diabetesa tip II:
– dieta
– dieta in insulin
– dieta in tablete
170. Kratkodelujoči insulin:
a. deluje do 8 ur
b. primer je Monotard MC
c. vrh delovanja je pri 4-5 urah
171. Nosečnostna sladkorna bolezen:
– nefropatija je kontraindikacija za nosečnost
172. Nosečnost in sladkorna bolezen:
– ni diabetična nefropatija in napredovala sladkorna bolezen
– pojavi se lahko samo med nosečnostjo
22. BOLEZNI KRVI IN KRVOTVORNIH ORGANOV
173. Vrednosti sedimentacije eritrocitov so zelo sumljive za rakavoo bolezen če znašajo:
a. 10 – 25 mm/h
b. 35 – 45 mm/h
c. 75 – 95 mm/h
174. Limfatične celice nastajajo v:
a. rdečem kostnem mozgu
b. kostnem mozgu dolgih – cevastih kosti
c. limfatičnem tkivu
175. Primarni limfatični organ je:
a. bezgavke, vranica
b. priželjc
176. Sekundarni limfatični organi so:
a. jetra, ledvice
b. bezgavke, vranica
177. Zreli eritrociti imajo:
a. eno jedro
b. več jeder
c. nimajo jedra
178. Naloga eozinofilnih granulocitov je:
a. napadajo rakaste celice
b. obramba pred paraziti
c. sodelujejo pri elergičnih reakcijah
179. Vzroki za nastanek sideropenične anemije:
– zaradi pomanjkanja železa
– neustrezna prehrana
180. Zakaj nastane sideropenična anemija:
– zaradi nepravilne prehrane
181. Sideropenična anemija ima za posledico:
a. majhne eritrocite
b. velike eritrocite
c. zmanjšano število trombocitov
182. Pri intravaskularni hemolizi je količina haptoglobina:
a. normalna
b. zvišana
c. znižana
183. Methemoglobin nastne:
– v tretjem prostoru
184. Kaj je limfocitoza:
– v virusni okužbi
– okrevanje po okužbi
– v bakterijski okužbi pa ne
185. Reaktivna limfocitoza je prisotna pri:
a. akutni bakteriski okužbi z koki
b. okrevanje po okužbi
c. virusni okužbi
186. Bohotenje levkemičnih celic v kostnem mozgu ima za posledico:
a. anemijo
b. povečano nagnjenost za okužbe
c. motena hemostaza
187. Prava policitemija (PRV) ima za posledico:
a. normalno viskoznost krvi
b. zmanjšano viskoznost krvi
c. povečano viskoznost krvi
188. Reed-Sternbergova celica velikanka je značilna za:
– Hodkinova bolezen
189. Plazmocitonske celice pri plazmocitomu izvirajo iz:
a. limfocitov T
b. limfocitov B
c. limfocitov – Gumprectove sence
190. Splenomegalija ima za posledico:
– zmanjšano število trombocitov
191. Aspirin vpliva na:
– agregatibilnost trombocitov
23. BOLEZNI POŽIRALNIKA
192. Disfagija je stanje če ima bolnik:
– težave pri požiranju
193. Disfagija je posledica:
– malignega tumorja
– po možganski kapi
194. Varice požiralnika nastajajo v sklopu:
– portalne hipertenzije
195. Motena živčna funkcija požiralnika ima za posledico:
a. spazem
b. ileus
c. refluks
196. Sestavine želodčnega soka so:
– solna kislina
– sluz
– encimi
197. Za obrambo želodčne sluznice je pomembno:
– mukus – sluz
– dobra prekrvavitev
198. Protonska črpalka:
– za izločanje želodčnega soka
199. Protonska črpalka je odgovorna za:
– produkccijo solne kisline v želodcu
200. Normalna potenca vodikovih ionov v želodcu je blizu:
– 1
201. Kateri želodčni sok je bolj kisel:
a. pH 1
b. pH 14
202. Kot zdravilo pri želodčnih bolnikih se uporablja:
a. olivno olje
b. ricinusovo olje
c. bučno olje
203. Zdravljenje želodčnega čira:
– olivno olje
204. Helikobakter pilori uvrščamo med:
a. viruse
b. gljivice
c. bakterije
205. Okužbo z Helikobakter pilori ugotovimo:
– hitri urealni test in ima bolnik rano
206. Kdaj zdravimo Helikobakter pilori:
– kadar je test pozitiven in nastopijo težave
207. Hematin nastane:
– solna kislina + hemoglobin
208. Krvavitev iz razjede zgornjih prebavil povzroča:
– ne povzroča bolečin
209. Pri krvavitvi iz prebavnh cevi:
– ni bolečin
210. Hematest:
– preiskava za ugotavljanje skritih krvavitev
Melena nastane zaradi:
a. krvavitve v črevo
b. krvavitve v želodec
c. krvavitve v dvanajsternik
211. Deloma ali v celoti odstranjen želodec povzroči:
a. moteno resorbcijo železa
b. moteno resorbcijo vitamina B12
c. moteno resorbcijo kalcija
212. Katera zdravila se uporabljajo pri terapiji razjede na dvanajstniku:
a. blokatorji protonske črpalke
b. antibiotiki
c. antagonisti kalcija
213. Značilnost krvavečega ulkusa je:
a. močna bolečina
b. brez bolečine
c. hemoptoja (hemoptiza)
214. Katero hrano je treba zauživati pri celiakiji:
– riž
– krompir
215. Karcinoid je:
– benigna bolezen
– lahko progresivna bolezen s komplikacijami
216. Za karcinoid tankega črevesa je značilna:
a. hormonska aktivnost
b. eksplozivne driske in krči
c. krvavitve
217. Ileus nastane zaradi zapore:
– debelega črevesa
– tankega črevesa
218. ilnosti iritabilnega širokega črevesa so:
a. odvajanje sluzastega in krvavega blata
b. odvajanje ponoči
c. psihodinamična nestabilnost bolnika
219. Iritabilno široko črevo:
– blato nikoli ni krvavo
– bolniki so psihodinamično nestabilni
220. Iritabilno široko črevo:
– gre za pogosto obolenje, kjer se pojavijo bolečine
– pride do pasaže in odvajanja neformiranega blata, ki je pomešano z sluzjo
– bolniki so psihodinamično nestabilni
221. Morbus Crohn lahko prizadene:
a. črevesje
b. želodec
c. sklepe
222. Glavna funkcija debelega širokega črevesa je:
– absorbcija vode in elektrolitov
223. Ulcerozni kolitis lahko prizadene:
a. tanko črevo
b. debelo črevo
c. želodec
224. Ulcerozni kolitis je bolezen:
debelega črevesa
225. Ulcerozni kolitis:
– prizadene končne dele širokega črevesa
226. Hemeroidi so bolezen:
a. žilnih struktur danke in zadnjika
b. polipi danke in zadnjika
c. mišičnih struktur danke in zadnjika
227. Koloskopija:
– mora napotiti zdravnik
– izpolni obrazec za …
228. Irigografija:
– RTG slikanje širokega črevesa
229. Za jetrno klinično sliko pankreasa je odgovoren nastanek:
– hipovolemični šok
230. Koliko odstotkov akutnega hepatitisa C (HCV) preide v kroničnega:
a. 0,9 – 2%
b. 25 – 35%
c. 50 – 70%
231. Vzrok kome pri dekompenzirani jetrni cirozi je:
– uničena detoksikacija jeter
– prekomerna beljakovinska prehrana
232. Nevarnost jetrnih hemangiomov je:
a. metastaziranje
b nasanek ciste
c. krvavitev
233. Značilnosti holangitisa so:
– mrzlica
– dvig jetrnih transaminaz
– gamaGT in alkalna fosfataza sta zvišani
234. Izvirni diagnostični način za ugotavljanje holedoholitiaze je:
– EUZ
235. Diagnostični način za ugotavljanje atipične holedoholitiaze:
– EUZ
236. Težave po odstranitvi žolčnika po operaciji:
– spremembe na žolčnih izvodilih in pankreasa
– spremembe želodca in dvanajsternika
237. Akutni pankreatitis je lahko posledica:
a. uživanja alkohola ali bolezni žolčnih izvodil
b. po ERCP preiskavi – jatrogeno v 3 – 4%
c. po EUZ preiskavi
238. Vzroki za pankreatitis:
– žolčni kamni
– alkoholizem
239. Za težko klinično sliko pankreatitisa je odgovoren nastanek :
– hipovolemičnega šoka
240. Zgodnji simptomi raka trebušne slinavke:
– močna bolečina v predelu hrbta
– zaporna zlatenica
– neodvisnost težav od hranilnega obroka
241. Rak pankreasa:
– nespecifične težave
– blaga bolečina, ki se pojavi ponoči
– pojav ni povezan z obrokom
24. OSNOVE IMUNOLOGIJE
242. Mehanizmi naravne odpornosti so:
a. koža, kemične sestavine na njej in v medceličnini
b. spol, starost, genetska dispozicija, način življenja,…
243. Naštej glavne komponente komplementarnega sistema pomembne za imunsko adherenco:
– C3b, C4b, C5b
244. Za pojav imunske adherence so pomembne komponente komplementa:
a. C3a in C5a
b. C3b, C4b in C5b
245. Za odkrivanje imunske tolerance so pomembni:
– C3b, C4b, C5b
246. Imunsko zmožne celice so:
a. limfociti B in T
b. protitelesa
247. Limfociti B so odgovorni za:
a. celični imunski odziv
b. protitelesni, humoralni imunski odziv
248. Protitelesna imunska odzivnost:
a. 7-14 dni
b. 15-24 dni
249. Imunsko sposobni kompleksi:
– aglutinini
– precipitini
– antitoksini
250. Biološka telesa so:
– aglutinini
– precipitini
251. Naštej vrste protiteles glede na biološke lastnosti:
a precipitini
b. antitoksini
c. agluransi
252. Limfociti T so odgovorni za:
a. aktivacijo komplementa
b. celični imunski odziv
253. Imunoglobulini imajo težke verige:
a. gama, omega
b. kapa, lambda
254. Imunoglobuline razdelimo v razrede:
– IgA
– IgD
– IgE
– IgG
– IgM
255. Kratke verige Ig:
– Fab, Fc
256. Z biopsijo kože na imunoglobuline doakžemo:
– IgM, IgE
257. Kaj je primarni imunski odziv:
a. 8 – 14 dni po okužbi plazmatke sintetizirajo protitelesa
b. 15 – 27 dni po okužbi plazmatke sintetizirajo protitelesa
258. Kdaj nastane sekundarni imunski odziv:
– ob ponovnem stiku z enakim antigenom (28 dni)
259. Pri imunskem odzivu sodelujejo signalne molekule, ki prenašajo sporočila:
a. citokini, monokini, limfokini
b. precipitini, aglutinini, lizini, imobilizini, opsonini
260. Pojav imunske tolerance:
– ne pride do imunskega odziva limfocitov T in B
261. Pri imunski toleranci je pomembna:
a. koncentracija in narava antigena
b. odstranitev posameznih limfocitnih klonov
c. aktivnost celičnega imunskega odzova
262. Vzroki za nastenk avtoimunosti so:
– genetski vplivi, zunanji dejavniki
263. Razdelitev avtoimunskih bolezni:
– sistemske in organsko specifične avtoimunske bolezni
264. Avtoimune bolezni so:
– sistemski lupus eritomatozus, diabetes, revmatoidni artritis, glomerulonefritis…
25. REVMATIČNE BOLEZNI
265. Posebne preiskave sinovijske tekočine vključujejo:
– določitev SR
266. Spremembe na očesu pri revmatoidnem artritisu:
– episkleritis
– skleritis
– prizadetost roženice in veznic
267. Najpogostejša amiloidoza:
– amiloidoza ledvic
268. atoidni faktor je protitelo:
a. protitelo proti Fab IgG – računalnik pravi, da je tale pravilen
b. protitelo proti Fc IgG
269. Laboratorijski revatološki testi so:
– lateks
– ANA
270. Naštej najpomembnejša imunosupresivna zdravila v revmatologiji:
a. naklofen
b. pronizon
c. metotrexat
d. imuran
271. Zdravila za avtoimune revmatološke bolezni:
– citostatiki
– kortikosteroidi
272. Temeljna zdravila za zdravljenje revmatoidnega artritisa so:
– soli zlata, protimalaritki, metotreksat,…, sulfosalazin
273. Nespecifični antirevmatiki so:
a. ketonal
b. ceporex
c. enap
d. elderin
274. Pri primarnem Sjögrenovem sindromu so prizadete:
a. samo žleze
b. notranji organi in žleze
275. Sekundarni Sjögrenov sindrom prisotni so znaki pri:
– RA, SLE
276. Sjögrenov sindrom:
– pri RA pri 30%
– pri SLE pri 10%
– pri sklerodermiji pri 20%
277. Klinični znaki Sjögrenovega sindroma:
– vnetje kože, vnetje črevesja, suha usta
278. Bechterjev sindrom:
– pozitivni spondilitis
– serumsko pa je negativen
279. Bechterjeva bolezen je:
– vzorec serološko negativnih spondiloartritisov
280. Diagnostične značilnosti ankilozirajočega spondilitisa so:
a. otekanje sklepov, bolečine v mišicah
b. pozitiven Manellov poizkus, poudarjena prsna kifoza, pozitiven Schoberjev poizkus
281. Diagnoza Mb. Bechterew ali ankilozirajoči spondilitis:
– nočn abolečina, pozitiven Menellov poskus, izravnana ledvena lordoza, povdarjena prsna kifoza, pozitiven Schoberjev test, povišana SR
282. Sistemski lupus eritematosus (SLE):
– bolezen vezivnega tkiva
– bolezen je genetsko predisponirana
283. Za diagnozo SLE so značilne:
– kožne spremembe
284. SLE protitelesa:
– ANA, dsDNA
285. Komplikacija SLE:
a. vnetje ledvic
b. vnetje oči
c. vnetje prebavil/črevesja
286. Vrste sklerodermij:
– sistemska sklerodermija
– lokalizirana sklerodermija
287. Delitev sklerodermije:
– sistemska, lokalizirana in eozinofilni fasciitis
288. Pri sklerodermiji ugotavljamo avtoprotitelesa:
a. anti Ro in anti Ra
b. anti ScL 70 in anticentromerna protitelesa
289. Pri skleromermije je vzročno pomembni vpliv različnih limfoteinov in:
– avtoprotiteles –anti SCL-70 anticentromernih protiteles
290. Znaki za sindrom CREST so:
a. calcinosis, Raynaudov fenomen
b. calcinosis, Raynaudov fenomen, ezofagealna disfunkcija, sklerodaktilia, teleangiektazija
291. Glavna merila za revmatično vročico so:
a. karditis, poliartritis, erithema marginatum…
b. zvišana telesna temperatura, arttalgije,…
292. Revmatična vročica:
c. vnetje sklepov
b. povišana telesna temperatura
c. vnetje srca
293. Psoriatični artritis:
– HLA-B27, B13, B37
294. Značilnosti psoriatičnega artritisa:
– kožna lezija
– vnetje sklepov
295. V klinični sliki psoriatičnega artritisa ločimo naslednje podskupine:
a. simetrični poliartritis, sakroilitis, pohabljajoči artritis
b. oligoartikularni artritis, prizadetost distalnih interfalangelanih sklepov, somerni poliartritis, pohabljajoči artritis, sakroilitis
296. Naštej podskupine kliničnih slik psoriatičnega artritisa:
– akutno vnetje sklepov
– oligoartritis
297. Klinična slika protina – s kristali povzročenega artritisa:
– simetrično vnetje sklepov
– monoartritis
298. Dnevno se izloči s sečem:
a. 500 do 600 mg sečne kisline
b. 100 do 365 mg sečne kisline
299. Klinična slika revmatične polimialgije in gigantoceličnega arteritisa:
a. glavobol
b. motnje vida
c. vnetje sklepov
300. Revmatična polimialgija in gigantocelični arteritis pogostejši pri:
a. HLA-Cw3, DR3, DR4
b. HLA B7, B8, DR6 – računalnik pravi, da je tale pravilen
301. Polimialgija:
– ne prizadene sklepov
302. Bolniki z revmatično polimialgijo imajo:
a. bolečine v sklepih
b. bolečine v vratu, hrbtu in stegnih
303. Zdravila za revmatično polimialgijo in gigantocelični arteritis:
– kortikosteroidi
304. Vrste infekcijskih artritisov:
– bakterijski artritis
305. Mehanizem nastanka infekcijskih artritisov:
– bakterijsko vnetje
– virusno vnetje
306. Bakterijski artritis prizadene najpogosteje:
a. koleno, druge velike sklepe
b. male sklepe rok
307. Glavni povzročitelji bakterijskega artritisa so:
a. bakterije Stafilokokus aureus, Neisseria gonorhoe
b. streptokoki, enterokoki
308. Klinična slika infekcijskih artritisov:
a. mrzlica
b. vročina, oteklina sklepa
c. RTG spremembe hrustanca
309. Artritis pri črevesnih obolenjih je pogost pri:
– ulcerozni kolitis
– Crohnova bolezen
310. Zdravila za artritise pri črevesnih obolenjih:
a. ketonal
b. sulfosalazin
c. kortikosteroidi
311. Terapija pri črevesnem artritisu:
– sulfosalazin
312. Pri polimiozitisu povzročajo mišično okvaro:
a. citotoksični limfociti
b. citotoksične in humoralne poškodbe
313. Značilnosti polimiozitisa in dermatomiozitisa:
– napredujoča mišična slabost proksimalnih mišic
314. Za sistemske mikoze je značilna:
a. napredujoča mišična slabost proksimalnih mišic
b. mišična bolečina in krči v mišicah
315. Klinični znaki dermatomiozitisa in polimiozitisa:
a. slabost mišic
b. patološki EMG test
c. zvišani mišični encimi
d. kožne spremembe
316. Specifični imunološki testi poliomiozitisa in dermatomiozitisa:
– JO-1 protitelesa
– Mi-2 protitelesa
– SRP protitelesa
317. Osrednja beljakovina hrustanca je:
– proteoglikan sestavljen iz…
318. Biomehanske značilnosti hrustanca
– elastičnost
– pomembna prisotnost proteoglikanov in kolagena
319. Najpomembnejši vzroki artroze:
– poškodbe sklepov
320. Prevalenca artroze:
– 45 – 75 let pri 37%
321. Pri Heberdenovi artrozi je izražen:
a. vpliv dednih dejavnikov
b. ni izražen vpliv dednih dejavnikov
322. Artroza:
a. bolečina sklepa
b. vnetje sklepa
323. Diagnostični testi ugotavljanja artroze:
– klinični znaki
– rentgen
324. Kako ugotavljamo artroze:
– RTG spremembe
325. RTG spremembe sklepov omogočajo takojšno diagnozo pri:
a. vnetnih revmatičnih boleznih – računalnik pravi, da je tale pravilen
b. degenrativnih revmatičnih boleznih
326. Diagnostični postopki za ugotavljanje zunajsklepnega revmatizma:
– klinični pregled
327. Naštej najpogostejše oblike zunajsklepnega revmatizma:
– fibromialgija
– fibrozitis
328. Osnovna značilnost fibromialgije je:
– bolečina v globokih tkivih predvsem v vratu, križu, ramenskem in medeničnem obroču