Javno zdravje – epidemiologija

Epidemiologija je samostojna znanstvena veja medicine, ki preučuje pogostnost in razporeditev zdravstvenih problemov pri človeški populaciji v določenem času in prostoru, ter določa vlogo dejavnikov, ki na te probleme vplivajo.

 

Epidemiologija v razmišljanju o boleznih – kam spada?

  • Ravni preučevanja bolezni:
    • submolekularna ali molekularna raven (celična biologija, biokemija, imunologija),
    • raven tkiv ali organov (anatomija, histologija, patologija),
    • raven individualnih bolnikov (klinična medicina),
    • raven populacij (epidemiologija, itd …).

  • kakšen je njen pomen?

 

  • Informacije z različnih ravni raziskav so s svojimi perspektivami v medsebojni odvisnosti.
  • Raziskave morajo med različnimi disciplinami potekati koordinirano, znanstveno razumevanje bolezni se tako lahko privede do najvišje možne ravni.

 

  1. razdelitev – opisna in analitična:
  • Opisna:
    • Preučuje pogostnost in razporeditev zdravstvenih problemov pri človeški populaciji v določenem času in prostoru.
  • Analitična:
    • Išče vzroke nastanka različnih zdravstvenih problemov in preučuje vlogo ugotovljenih dejavnikov tveganja.

 

 

  1. razdelitev – klasična in klinična (1):
  • Klasična:
    • Ukvarja se s populacijami.
    • Preučuje vzroke zdravstvenih problemov v skupnosti, še posebej v zvezi s prehrano, okoljem, življenjskim slogom ter psihološkim, socialnim in duhovnim stanjem prebivalstva.

 

  • Klinična:
    • Izvaja se v kliničnem okolju zaradi izboljšanja učinkovitosti diagnosticiranja, zdravljenja in postavljanja prognoze bolezni. Pomembna so razmišljanja o komorbidnosti.
    • Uporablja iste raziskovalne metode kot klasična epidemiologija.

 

 

  1. razdelitev – nalezljive in kronično degenerativne bolezni:
  • Epidemiologija nalezljivih bolezni:
    • v veliki meri odvisna od mikrobioloških in seroloških preiskav.
  • Epidemiologija kronično degenerativnih bolezni:
    • odvisna od zapletenega vzorčenja in pravilne uporabe biostatističnih metod.

 

 

 

Gostitelj, agens, okolje (in vektor) :

  • Dejavniki “gostitelja” – zmožnost prilagoditve na zunanje dražljaje, ki jih povzročajo različni agensi. Na gostiteljevo odpornost vplivajo:
    • genotip,
    • stanje prehranjenosti,
    • stanje imunskega sistema,
    • življenjski slog (način življenja).

 

  • Biološki agensi: Kužni organizmi (bakterije, virusi, glivice), alergeni, cepiva, antibiotiki in hrana.
  • Kemični agensi: Strupi (svinec, arzenik …), različne vrste prahu, …

 

  • Fizikalni agensi: Kinetična energija (strelne rane, vbodnine in udarnine, poškodbe pri trčenjih, itd …), sevanja, vročina, mraz, hrup, itd …
  • Socialni in psihološki dejavniki: “Stress”, revščina, itd …

 

  • Okolje vpliva na verjetnost in okoliščine stika med gostiteljem in agensi:
    • Neprimerne sanitarne razmere.
    • Slabo vzdrževane ceste in slabo vreme.
    • Socialni, politični in ekonomski dejavniki (prenatrpana bivališča, šole, tovarne; politična struktura in ekonomska moč posameznih komponent družbe delno določata stanje prehranjenosti prebivalstva).

 

  • Žuželke (komarji – malarija, rumena mrzlica, denga, meningoencefalitis; itd …).
  • Členonožci (klopi – borelioza).
  • Živali (volkovi, rakuni, lisice – steklina).
  • Ljudje (preprodajalci heroina, kokaina,

itd …).

  • Predmeti (okužene igle in brizge – okužba s HIV in hepatitis B in C, itd …).

 

 

Prispevek epidemiologije k razvoju biomedicine:

  1. Preučevanje načinov transmisije novo odkritih bolezni.
  2. Določanje preprečljivih vzrokov bolezni – BEINGS.
  3. Določanje naravnega poteka bolezni.
  4. Preučevanje biološkega spektruma bolezni.
  5. Ocenjevanje učinkovitosti zdravstvenih intervencij v skupnosti.
  6. Določanje prioritet pri nadzoru bolezni.
  7. Izboljšanje diagnosticiranja, zdravljenja in postavljanja prognoze bolezni.
  8. Izboljšanje učinkovitosti sistemov zdravstvenega varstva.
  9. Ekspertno pričanje na sodiščih.

 

 

Ad 1.1. Preučevanje načinov transmisije (prenašanja) novo odkritih bolezni :

  • Poznavanje načinov transmisije (prenašanja) novo odkritih bolezni omogoča njihovo preprečevanje še pred odkritjem povzročiteljev.
  • Identifikacija vzročnih agensov, razjasnitev patogeneze, razvoj cepiv in zdravljenje bolezni je možna še dolgo po uvedbi epidemioloških ukrepov za njihovo preprečevanje.

NEKAJ PRIMEROV:

  • Lymska bolezen (1975).
  • Legionarska bolezen (1976).
  • AIDS (1981).
  • Eosinophilia – myalgia (1989)

syndrom

  • Hantavirus pljučni sindrom (1993).

 

 

Ad 1.3. Preučevanje načinov transmisije novo odkritih bolezni – dejavniki pojavljanja novih ali ponovnega širjenja že znanih bolezni:

  • Hitra rast prebivalstva.
  • Več potovanj in stikov z različnimi tujimi ozemlji (džungle, puščave, itd …).
  • Manjša učinkovitost antibiotikov in insekticidov.
  • Ostali dejavniki.

 

Ad 2.1. Določanje preprečljivih vzrokov bolezni – BEINGS:

  • Biologic and Behavioral factors.
  • Environmental factors.
  • Immunologic factors.
  • Nutritional factors.
  • Genetic factors.
  • Services, Social factors and Spiritual factors.

 

Ad 2.2. BEINGS – Behavioral factors (Dejavniki življenjskega sloga – načina življenja):

  • Kajenje (rak, srčno žilne bolezni, KOPB).
  • Prekomerno uživanje alkohola.
  • Zloraba ilegalnih drog (odvisnost, AIDS, hepatitis).
  • Vožnja v intoksiciranem stanju.
  • Umori in samomori.
  • Neprevidna in neodgovorna seksualna praksa (spolno prenosljive bolezni, AIDS, hepatitis, itd …).

 

Ad 2.3. BEINGS – Environmental factors (Ekološki dejavniki – okolje):

  • Lymska bolezen: Borrelia burgdorferi se prenaša s klopi (Ixodes ricinus).
  • Legionarska bolezen: Legionella pneumophila uspeva v napravah za hlajenje in prezračevanje prostorov, ter v toplovodnih sistemih.

 

Ad. 2.4. BEINGS – Immunologic factors (Imunološki dejavniki):

  • Individualna in kolektivna imunost (črne koze).
  • Imunodeficientna stanja:
    • Genetske spremembe.
    • Okužbe.
    • Aplikacije določenih cepiv in načinov zdravljenja.

 

Ad 2.5.1. BEINGS – Nutritional factors (Dejavniki prehrane):

  • Razlike v prehrani pogojujejo razlike v pogostnosti različnih bolezni pri različnih populacijah.
  • Pomen rib, vlaknatih hranil in maščob v prehrani.

 

Ad 2.5.2. Dejavniki prehrane – Pomen vlaknatih hranil (Burkitt, Yale 1989) (1):

  • Po merilih, ki veljajo v največjem delu sveta, ima celotno prebivalstvo Evrope in ZDA težave z zaprtostjo.
  • V Afriki je potrebno zelo previdno diagnosticirati vnetje slepiča bolnikom, ki ne govorijo angleško (francosko, itd …).

 

Ad 2.5.2. Dejavniki prehrane – Pomen vlaknatih hranil (Burkitt, Yale 1989) (2):

  • Afriški študentje medicine v 5 letih izobraževanja običajno ne vidijo bolnikov s koronarno srčno boleznijo ali vnetjem slepiča.
  • Populacije z velikimi fecesi imajo majhne bolnišnice. Populacije z majhnimi fecesi imajo velike bolnišnice.

 

Ad 2.5.3. Dejavniki prehrane – Pomen vlaknatih hranil (Burkitt, Yale 1989) (3):

V tropski Afriki redke bolezni:

  • vnetje slepiča,
  • rak dojke,
  • rak debelega črevesa,
  • koronarna srčna bolezen,
  • sladkorna bolezen,
  • hiatalna hernia,
  • žolčni kamni,
  • diverticulitis,
  • hemoroidi,
  • krčne žile.

 

Ad 2.6.1. BEINGS – Genetic factors (Genetski dejavniki) (1):

  • Genetski zapis skupaj z dejavniki okolja in prehrane na zapleten način pospešuje ali zavira nastajanje določenih vrst bolezni, predvsem rakavih in srčno žilnih bolezni.

 

  • Populacijska genetika raziskuje distribucijo normalnih in abnormalnih genov v populaciji, ravnovesje med normalno in prizadeto populacijo, ter frekvence primerov z genetskimi mutacijami.

 

  • Zgodnja identifikacija (screening) redkih genetskih bolezni (fenilketonurija, kongenitalni hipotireoidizem).

 

  • V prihodnosti identifikacija individualnih genotipov, ki bi jih bilo potrebno obvarovati pred stiki s specifičnimi dejavniki okolja (hrana, zdravila, življenjski slog) na delovnem mestu ali na domu.

 

Ad 2.7.1. BEINGS – Services, Social factors and Spiritual factors (Sistemi varstva, Družbeni in Duhovni dejavniki):

  • Znotraj sistema zdravstvenega varstva lahko ljudje tudi zbolijo. Približno 5% hospitaliziranih bolnikov zboli za katero od hospitalnih infekcij.

 

  • Religiozno prepričanje in religiozna praksa večkrat zmanjšata tveganje nastanka določenih bolezni – osebna prepričanja o smislu življenja, dostop do odpuščanja in podpora skupnosti imajo lahko močan vpliv na zdravje.

 

Ad 3.1. Določanje naravnega poteka bolezni:

  • Etiologija in patogeneza bolezni:
    • Vzroki bolezni (v fizičnem in družbenem okolju).
    • Biološki mehanizmi nastajanja in razvoja bolezni.
  • Posledice bolezni v specifičnem družbenem kontekstu (osteomalacia – Purdah).

PURDAH:

  • Med Muslimani in nekaterimi Hindujci v Severni Indiji, Pakistanu in Bangladešu ostajajo ženske po nastopu pubertete doma, ob izhodu pa si prekrivajo celo telo
  • Zaradi izogibanja soncu ne pride do sinteze ergosterola v koži (eden vitaminov D), čemur sledi osteomalacia in deformacije medenice

 

[wp_ad_camp_1]

Ad 3.3. Približna količina vitamina D v nekaterih vrstah hrane:

  • Pomen prehrane pri starejših, pri tistih, ki ne zapuščajo svojih bivališč, ter pri tistih, ki si zakrivajo kožo.

 

Ad 3.4. Določanje naravnega poteka bolezni:

  • Družbeni vzroki nastajanja bolezni pogosto predstavljajo indikacije za:
    • Specifične metode njihovega preprečevanja.
    • Laboratorijske raziskave o bioloških mehanizmih njihovega nastanka.

 

 

Ad 4. Preučevanje biološkega spektruma bolezni:

  • Fenomen “ledene gore”.
  • Najprej odkriti primeri določenih bolezni so običajno klinično zelo resni. Kasneje se praviloma odkrije tudi manj resne ali celo asimptomatske primere preučevanih nalezljivih ali nenalezljivih bolezni, kar šele pokaže na dejanski vzorec (“biološki spektrum”) in resnost bolezni.

 

Ad 5. Ocenjevanje učinkovitosti zdravstvenih intervencij v skupnosti:

  • Evaluacija varnosti in učinkovitosti novih cepiv v skupnosti.
  • Stalen nadzor varnosti in učinkovitosti cepiv v uporabi v skupnosti (poliomielitis, ošpice).

 

Ad 6.1. Določanje prioritet pri nadzoru bolezni:

  • Določanje prioritet mora temeljiti na zanesljivih podatkih o aktualnih zdravstvenih problemih.
  • Za določanje prioritet je potrebno pravilno oceniti kužnost določene bolezni in verjetnost, da bo povzročila nezmožnost, smrt in drugačno škodo posameznikom, njihovim družinam in skupnosti.

 

 

Ad 6.2. Določanje prioritet – Najpogostejši vzroki smrti (EU 10):

  • Moški                  Ženske

Koronarna srčna bolezen              Koronarna srčna bolezen

Možganska kap                            Možganska kap

Rak pljuč                                        Rak dojke

Nesreče/zastrupitve                        Rak pljuč

Bronhitis/emfizem                          Nesreče/zastrupitve

 

Ad 6.3. Določanje prioritet – Najpogostejši vzroki sprejemov v bolnišnice (Anglija in Wales):

 

  • Stanje ali bolezen
    • Koronarna srčna bolezen.
    • Duševne motnje.

 

Ad 6.4. Določanje prioritet – Najpogostejši vzroki obiskov pri splošnih zdravnikih (EU 10):

  • Moški            Ženske

Poškodbe                                Duševne motnje

Okužbe zgornjih dihal Okužbe zgornjih dihal

Duševne motnje                      Poškodbe

Hipertenzija                            Hipertenzija

Bronhitis                                 Bronhitis

 

Ad 6.5. Določanje prioritet – Najpogostejši vzroki izostankov z dela (Anglija in Wales; moški glede na število izgubljenih dni):

  • Stanje ali bolezen
    • Duševne motnje.
    • Srčno žilne bolezni.
    • Poškodbe.
    • Bronhitis/emfizem/astma.

 

Ad 7.1. Izboljšanje diagnosticiranja, zdravljenja in postavljanja prognoze bolezni (klinična epidemiologija):

  • Izboljšanje diagnosticiranja bolezni:
    • Izbira najboljših diagnostičnih testov za obravnavane bolnike.
    • Določitev zanesljivih mejnih vrednosti.
    • Razvoj strategij uporabe testov v presejalnih (screening) programih.

 

 

Ad 7.2. Izboljšanje diagnosticiranja, zdravljenja in postavljanja prognoze bolezni :

  • Izboljšanje zdravljenja bolezni:
    • Randomizirane klinične raziskave.
  • Izboljšanje prognoziranja bolezni:
    • Uporaba specifičnih kliničnih raziskav (študije primer – kontrola).

 

Ad 7.3. Izboljšanje diagnosticiranja, zdravljenja in postavljanja prognoze bolezni (Copenhagen; rak pljuč; prognoza):

  • Skupina    Število    5-letno preživetje

Operirani                               203                      9%

 

Vsi pregledani (ne op.)         264                      7%

 

Vsi sprejeti v bolnišnico       516                      3,5%

 

Vsi primeri (register)             600                      3%

 

 

Ad 8. Izboljšanje učinkovitosti zdravstvenega varstva:

  • Določanje sedanjih in bodočih potreb prebivalstva:
    • Uporaba demografskih metod za ocene velikosti različnih starostnih skupin.
    • Analizire vzorcev frekvence različnih bolezni zaradi ocene potreb po zdravstvenem varstvu v prihodnosti.
    • Analize cena – učinkovitost in cena – korist.

 

Ad 9. Ekspertno pričanje na sodiščih:

  • Izpostavljenost škodljivim dejavnikom v okolju (elektromagnetna sevanja in rak centralnega živčnega sistema).
  • Izpostavljenost na delovnem mestu (azbest in mezoteliom, rak pljuč).
  • Neželeni učinki zdravil in cepiv.
  • Izpostavljenost škodljivim učinkom različnih industrijskih izdelkov (tobak in rak pljuč, uporaba silikonskih vsadkov v dojkah).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja