Metodika – zdravstvena vzgoja in promocija zdravja gradivo

1. KATERE ELEMENTE POUDARJA VEČINA DEFINICIJ ZDRAVSTVENE VZGOJE?

Poudarja telesne, duševne, čustvene, duhovne, družbene in osebne elemente. (izobraževalne, vzgojne, informiranje, širjenje inf.)

 

2. OPREDELITE CILJE ZDRAVSTVENE VZGOJE!

Da so ljudje pravočasno, pravilno, popolno informirani za samostojno skrb za zdravje in da doživljajo vrednote zdravja

KOMADINA: spodbujati ljudi k doseganju dobrega zdravja, izvajati samopomoč, vzajemno pomoč in domačo oskrbo, poiskati zdravstveno pomoč kadar je potrebna

KOŠIR: miselnost – zdravje največja vrednota, posamezniki usposobljeni za skrb in odgovorni za zdravje, smotrno uporabljanje zdravstva

 

3. ZAKAJ JE POMEMBNA OTTAWSKA LISTINA?

Ker govorimo o pomembnosti promocije zdravja, ter o temeljnih pogojih za zdravje (mir, stanovanjske razmere, izobrazba, prehrana,..)

– Da je potrebno razvijati zdrav način življenja in izboljšati splošno počutje.

– Da je dobro zdravstveno stanje najpomembnejši dejavnik (osnovni pogoj) za kakovostno življenje.

 

4. KAKŠNE SO NALOGE ZDRAVSTVENE VZGOJE NA TERCIARNEM NIVOJU?

Namenjena je bolnikom, invalidom in njihovim svojcem.

Naloge:

• USPOSOBITI POSAMEZNIKA ZA POPOLNO ŽIVLJENJE Z OBSTOJEČIM OBOLENJEM
• PREPREČEVANJE POVRNITVE BOLEZNI
• ZMANJŠEVANJE / ODPRAVLJANJE DOLGOTRAJNIH OKVAR
• ZMANJŠATI TRPLJENJE NA MINIMUM

 

5. PRIMERJAJ SODOBEN IN TRADICIONALEN PRISTOP V ZV!

TRADICIONALEN:

CILJ: preprečevanje bolezni (težko merljiv)

VIDIK: človek ima možnost odločanja o svojem obnašanju

 

SODOBEN:

Naravnan v zdravje – pozitivno

CILJ: krepitev zdravja (bolezen – preventivno, videz, dobro počutje, dobro kondicijo…)

: boljše motiviran posameznik – komuniciranje dvosmerno

: visoko samospoštovanje, visoke življenjske spretnosti

 

6. ZV RAZVIJA AKTIVNE LJUDI – RAZLOŽI!

Kot zdravstveno vzgojeni ljudje moramo biti aktivni, saj se na tem področju stvari hitro spreminjajo in mi moramo temo slediti. ZV je odraz splošne izobrazbe, kulture posameznika in ker se razvija ob sodobnih strokah moramo biti precej aktivni, da se ne izgubimo v množici informacij.

Naše aktivno sodelovanje je pogoj, da lahko prevzamemo svoj del odgovornosti za lastno zdravje, zato pa moramo biti ustrezno informirani in motivirani.

 

7. POJMA ZV IN PROMOCIJA ZDRAVJA!

ZV: aktivni proces učenja ob lastnih izkušnjah in ne le širjenje informacij.

PROMOCIJA ZDRAVJA: proces usposabljanja ljudi, da sami nadzorujejo in izboljšujejo svoje zdravje.

 

8. ZNAČILNOSTI PROJEKTA ZDRAVO MESTO!

• Opredelitev za zdravje
• Sodelovanje javnosti pri sprejemanju odločitev
• Zadovoljene osnovne potrebe – inovacije
• Dolgoročno stabilen ekosistem
• Skupnost, ki sodeluje in se podpira; medsektorska sodelovanja
• Politično odločanje – v korist zdravja
• Čisto, zdravo okolje s kvaliteto bivalnega okolja

 

 

 

 

9. ZNAČILNOSTI PROJEKTA ZDRAVE ŠOLE!

• Učni načrt pouka o zdravju – sodelovanje s šolsko zdravstveno službo
• Okolje, delo, učenje, ki promovirajo zdravje
• Spodbuja odgovornost posameznika, družine
• Povečati varnost za celotno šolsko skupnost
• Pozitivni medsebojni odnosi
• Spodbujati zdrav način življenja
• Pomoč pri zastavljanju jasnih ciljev za promocijo zdravja
• Omogočiti učencem uresničitev telesnih, duševnih in družbenih možnosti – CILJ: samospoštovanje, pozitivna predstava o samem sebi

 

10. RAZLIKE V PRISTOPU DO ZDRAVJA V TRADICIONALNI IN V ZDRAVI ŠOLI!

TRADICIONALNA ŠOLA:

• dejavnost omejena na pouk v razredu
• poudarjanje zdravja in osebne higiene – navodila v zvezi z zdravjem
• vsak počne kar se mu zazdi
• skuša odgovori na probleme in težave na osnovi zapovednosti

ZDRAVA ŠOLA:

• širši pogled povezave v skupnosti
• model: osebnost kot celota in na drugi strani okolje
• aktivno sodelovanje učencev – razvijanje veščin z različnimi metodami
• upošteva različne vplive na učenje o zdravju (predhodne vrednote, prepričanja, učna stališča)
• vsem skupne osnovne veščine in proces v zvezi zdravjem načrtuje kot del učnega načrta

 

11. KAKO PROMOVIRA WHO PROMOCIJO ZDRAVJA?

Promocija zdravja je proces, ki omogoča posamezniku, da vpliva na izboljšanje svojega zdravja (skupnosti) ter, da poveča lasten nadzor nad dejavniki zdravja.

 

12. KAJ JE ZDRAVJE?

• dinamično ravnovesje telesnega, duševnega, čustvenega, osebnega, duhovnega in socialnega blagra
• pomembna vrednota, ki jo je potrebno nenehno negovati, krepiti in se ji posvečati.

 

13. KAJ JE VZGOJESLOVJE IN DELITEV?!

VZGOJESLOVJE: splošna znanost o vzgoji in izobraževanju

-PEDAGOGIKA: vzgoja in izobraževanje v dobi otroka in mladostnika

-ANDRAGOGIKA: vzgoja in izobraževanje v dobi odraslega

 

14. OPREDELITE PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE NA PRIMERU ZV!

Je vseživljensko izobraževanje.

Npr.: ko se bolezen ali invalidnost pojavi, da pripravimo človeka na spremembo, ga naučimo, da bo znal s tem živeti.

 

15. OPREDELI RAZLIKO IN DODAJ PRIMER IZ ZV!

FORMALNO IZOBRAŽEVANJE:

• Zdravstveni delavec uči učence (bodoče zdr. delavce) o škodljivostih kajenja
• Izmenjavanje izkušenj
• V obliki šolskega dela in pouka
• Velikega pomena je učiteljevo predavanje, v naprej določeno št. ur, razlaga
• Člani si dvigujejo motivacijo

NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE:

• Kasneje v odmoru – ta isti pedagog, odide na cigaret in s svojim zgledom neformalno uči obratno
• Stik zdravstveni delavec – posameznik možen po dopisni poti
• Poteka v različnih okoliščinah
• Izobraževanje za zdravje preko javnih občil

 

16. OPREDELITE PEDAGOGIKO KOT ZNANOST IN JO POVEŽITE Z ZV!

PEDAGOGIKA: znanost, ki se ukvarja z vzgojo otrok in mladine. Povezava v ZV : ZV je vključena v pedagogiko, saj je v pedagogiki vključen tudi odnos do zdravja in bolezni.

 

 

 

17. VZGOJA JE DEJAVNIK OBSTANKA IN RAZVOJA DRUŽBE IN S TEM FUNKCIJ RAZVOJA – KATERE SO FUNKCIJE KOT DEJAVNIK DRUŽBENEGA RAZVOJA?

• prenašanje in kopičenje znanja in spretnosti, ki so potrebne za različna proizvodna dela
• razvijanje individualnih lastnosti in sposobnosti s katerimi ljudje spreminjajo konkretne zgodovinske in družbene pojave in s tem ustvarjajo možnost za svoj razvoj na višji ravni in kvaliteti osnovnega in družbenega življenja
• oblikovanje ustreznih načinov in vzorcev mišljenja, čustvovanja, vrednotenja in ravnanja posameznikov v okviru vsakokratnih družbenih razmerij.

 

18. RAZLOŽI – SOCIALNI PROCES POIMENUJEMO KOT VZGOJO!

VZGOJA – proces vraščanja posameznika v socialno skupnost preko primarne, sekundarne in terciarne socializacije.

19. DEFINIRAJNA PRIMERU ZV NAČRTNA IN SPONTANA VZGOJA!

NAČRTNA VZGOJA: usmerjena k cilju. Npr.: učijo nas o pomembnosti zdravega prehranjevanja (šola)

SPONTANA VZGOJA: vplivi okolja, vpliv medijev, reklam,…

 

20. RAZLIKA MED PERMISIVNO IN ANARHIČNO IN REPRESIVNO!

PERMISIVNA VZGOJA – demokrativna: demokratičen, odnosi učenec – učitelj, temelji na pohvali, spodbudi, nagradi

ANARHIČNA VZGOJA: vse je dovoljeno – vlada en sam, nered

REPRESIVNA VZGOJA – avtoritarna: vzgojitelj uporablja kazen, prisilne metode, da nekaj doseže

21. KAJ JE STALIŠČE, KATERI ELEMENTI SO ZASTOPANI V STALIŠČU – PRIMER?!

STALIŠČE: naš odnos do svojega okolja (miselno, vrednostno, čustveno naravnano v odnosu do različnih objektov – bitij, predmetov, oseb, dogodkov, pojavov – MUSEK)

ELEMENTI:

• SPOZNAVNI VIDIK: kako to vrednotimo, kaj vemo o tem, naša spoznanja
• ČUSTVENI VIDIK:čustva do npr. abortusa (jeza, žalost..)
• AKCIJSKI VIDIK:naša naravnanost na ukrepanje

 

22. KAJ SO VREDNOTE?

Pojmi, ki jih visoko vrednotimo, nam veliko pomenijo, si prizadevamo priti do njih .

Pojavi in dejavnosti, ki jih ocenjujemo kot dobre, zaželjene ali pravilne v moralnem smislu.

 

23. V KATERO SKUPINO VREDNOT UVRŠČAMO ZDRAVJE?

Vrednotne velekategorije                 vrednotni tip             vrednotne kategorije             posamezne vrednote

DIONIZIČNE VREDNOTE             HEDONSKE           ZDRAVSTVENE               ZDRAVJE

 

24. KAJ POMENI INDOKTRINACIJA?

INDOKTRINACIJA= vsiljevanje nekih stališč brez ustrezne racionalne osnove, vplivamo samo na čustveno plat (npr.: ker me imaš rad, boš naredil to in to)

25. RAZLIKA MED POSREDNIM IN NEPOSREDNIM VZGOJNIM DELOVANJEM!

POSREDNO VZGOJNO DELOVANJE: delujemo (vzgajamo) preko posrednika, dobri rezultati

NEPOSREDNO VZGOJNO IZOBRAŽEVANJE: ni posrednika, skušamo vlivati na zavest ljudi z govorjeno besedo, težko doseči dobre rezultate (npr.: univerza)

 

26. KAJ POMENI VZGOJNO NAČELO SMOTRNOSTI?

Izhaja iz temeljnega značaja vzgoje > smotrnost, načrtnost, organiziranost

 

27. ALI LAHKO VZGAJANJE V OŽJEM SMISLU OMEJIMO NA OTROŠKO OBDOBJE? (da, ne, zakaj)

NE, saj je vzgoja (vzgajanje) stalen proces oblikovanja človekove osebnosti, ki poteka skladno z vzgojnim smotrom.

 

28. Znanje, spretnosti, navade so kategorije ali posledice procesa IZOBRAŽEVANJA in so osnova za proces SPOZNAVANJE SVETA.

 

29. POSTAVI VZGOJNO – IZOBRAŽEVALNI SMOTER NA TEMO IZ SVOJEGA PODROČJA!

Npr.: PROMOCIJA ZA UREJENO IN ČISTO OKOLJ

: PROMOCIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA BREZ CIGARETE:

ciljna skupina: MLADOSTNIKI

vzgojni smotri: SE ZAVEDAJO ŠKODLJIVOSTI KAJENJA

izobraževalni smotri: POZNAJO ŠKODLJIVOST CIGARETNEGA DIMA IN KAKO VPLIVA NA DIHALA, ZDRAVJE

 

30. KATERE FAZE IMA MODEL ZA DOSEGANJE SPREMEMBE OBNAŠANJA?
31. ZNANJE: ve kakšno je njegovo trenutno obnašanje, tudi ve kakšno bi bilo njegovo novo obnašanje in pozna tudi posledice tega
32. CENTER KONTROLE: v nas samih ali v okolju (npr.: vožnja – radar)
33. POMEMBNOST NOVEGA OBNAŠANJA: vsak se sam odloči ali se mu zdi nekaj pomembno ali ne (tu se krog lahko zaključi)
34. PREDNOSTI in POSLEDICE: tehtamo, prevlada motiv posameznika
35. VEŠČINE in SPRETNOSTI: npr.: nekoga učimo o polnovredni dieti
36. VAJA: treniramo veščine
37. DOSEŽENA MOŽNA SPREMEMBA

 

31. ALI IMA KATERA FAZA V TEM MODELU POMEMBNEJŠO VLOGO? (da, ne, zakaj)

NE, ker je vsaka faza pomembna, nobene ne moremo preskočiti, da bi dosegli spremembo v obnašanju.

Če se pri kateri ustavimo se vedno vrnemo na 1. fazo.

 

32. VRSTE VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH!

Delitev po : vsebinah, oblikah, obsegu, udeležencih

• PROSVETLJEVANJE – ZV zdravih prebivalcev, dajanje informacij
• MENTORSTVO- posameznika vodimo, ga usmerjamo skozi daljše obdobje
• KONZULTACIJA – enkratno srečanje, posameznik – zdravstveni vzgojitelj
• VZGOJNI VPLIVI
• TEČAJI, SEMINARJI, ŠTUDIJSKI KROŽKI

 

33. KAKO ANDRAGOGIKA OPREDELJUJE ODRASLEGA?

V andragoškem procesu: ODRASEL je vsaka oseba, ki je prekinila redno šolanje in je prevzela nove družbene vloge in se še občasno ali stalno izobražuje.

 

34. OD KATERIH OSEBNIH DEJAVNIKOV JE ODVISNA USPEŠNOST ODRASLIH V IZOBRAŽEVANJU?

Motivacije, učne tehnike, navade in sposobnosti. (učitelja, vzg. – izobraževalne organizacije, okolja)

 

35. OPREDELI UČNE TEHNIKE IN NAVADE KOT OSEBNOSTNI DEJAVNIK USPEŠNOSTI IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH!

Te so:

• Sposobnost poslušanja
• Aktivno branje pisnih virov, razumevanje, predelava
• Aktivno učenje in miselna zbranost
• Pregled nad snovjo
• Miselni vzorci
• Ustaljene učne navade
• Učijo se bolj strnjeno in kampanjsko, veliko naenkrat in poglobljeno – k temu jih sili osebna motivacija.

 

36. PROSVETLJEVANJE – KOT VRSTA IZOBRAŽEVANJA V ANDRAGOGIKI – KAKO JO RAZLOŽITI Z VIDIKA ZV?

Gre za ZV zdravih prebivalcev, podajanje informacij, ki so pomembne za vse – ob določenem času – na določenem mestu.

Npr.: na začetku poletne počitniške sezone informiramo prebivalce o nevarnosti sončenja, skakanje na glavo,..

 

37. V ANDRAGOGIKI TRDIMO, DA JE ZA USPEŠNO DELO POMEMBNO UPOŠTEVANJE SAMOSTOJNOSTI IN ČLOVEKOVA PREDSTAVA O SEBI – RAZLOŽI!

To oboje vpliva na uspešno delo, saj naša pozitivna predstava o samem sebi izhaja iz mnenja drugih o nas (kaj drugi mislijo o nas) in prav tako potrebujemo svojo samostojnost, odgovornost kar nam vliva večjo samozavest in voljo (motivacijo) do kvalitetnega dela. Če to zanemarimo bodo rezultati minimalni, motivacija bo slaba, udeležba neredna, odpor do izobraževanja.

 

38. KAJ JE ZNAČILNO ZA PRVI DVE FAZI ANDRAGOŠKEGA CIKLUSA?
39. UGOTAVLJANJE POTREB: ugotovimo razliko o znanju v skupini ljudi, ugotovimo potrebe po znanju
40. PROGRAMIRANJE: predvidimo proizvajalce po profilih

 

39. OPREDELITE POJMA, NJUNO RAZLIČNOST IN POVEZANOST!

ANDRAGOGIKA: vzgoja in izobraževanje odraslih

PEDAGOGIKA: vzgoja otrok in mladine

Različnost:v starostni skupini

Skupno: vzgojni smoter, povezava z ZV, vzgoja in izobraževanje

 

40. ČLOVEK SE PO 25. LETU NI VEČ SPOSOBEN UČITI. (da, ne, zakaj)

NE ni res, saj so taki ljudje včasih še bolj motivirani za učenje, imajo željo po vzdrževanju intelektualne kondicije ( nekateri v teh letih postanejo bolj zreli in na učenje ne gledajo z odporom).

 

41. KAKO OPREDELJUJEMO V ANDRAGOGIKI IZKUSTVO POSAMEZNIKA?

Človek kot osebnost izhaja iz svojega izkustva; otrok ga še nima, lahko se sklicuje le na izkustvo staršev, učiteljev,.. Na izkušnje si navezan, niso prenosljive.

 

42. KAJ ZDRUŽUJE?

Praktična znanja, veščine, spretnosti in navade.

 

43. OD ČESA JE ODVISNA USPEŠNOST V IZOBRAŽEVANJU IN KAM BI UVRSTILI MOTIVACIJO?

Motivacija je nujna za učenje, a jo nebi uvrstili na prvo mesto, saj je uspešnost v izobraževanju odvisna še od:

• OKOLJA v katerem smo (fizičnih dejavnikov)
• FIZIOLOŠKIH DEJAVNIKOV (npr. slabo počutje)
• SOCIALNIH (tesna stanovanja, prenatrpane predavalnice)
• PSIHOLOŠKIH – kar človek zmore, kar človek hoče, kar človek zna – osebnostne ali čustvene značilnosti. (sem bi uvrstila tudi motivacijo)

 

44. KAJ JE MOTIVACIJA?

Delovanje po vnaprej zamišljenih ciljih.

 

45. S ČIM RAZLAGAJO MOTIVACIJO BEHAVIORISTI?

Razlagajo jo s teorijo ojačanja – tisti vzorci, ki so nagrajeni se obnesejo (vpliv nagrade in kazni na človekovo obnašanje)

 

46. TEORIJE IN RAZLIKE MED NJIMI! MASLOW IN V.F.

BEHAVIORISTI: (vedenjska smer) – nagrajeni vzorci se obnesejo

KOGNITIVNO USMERJENI (spoznavno) – tu so glavni spoznavni dejavniki: pričakovanja, zavest o ciljih, tehtanje poti do njih, presojanje situacije

HUMANISTI:

• MASLOW: piramida potreb, pogojevanje – najprej morajo biti zadovoljene nižje potrebe, da se lahko zadovoljujejo višje
• FROM: poudarja potrebo po vključevanju v družbo, po ustvarjanju, po razvoju v svobodno osebnost.
• F.: vse v življenju temelji na življenjskem smislu.

RAZLIKE:

• v prvo vrsto dajejo različne potrebe – drugače razvrščajo
• vsak je usmerjen v svojo usmeritev (psihol. smer)
• nekateri izrazito poudarjajo biološki del človekove osebnosti

 

47. RAZLOŽI POJEM »VIŠJE POTREBE RASTI« (Maslow).

Sem uvrščamo potrebe po znanju in razumevanju, po samoaktualizaciji, po uresničevanju svojih zmožnosti, estetske potrebe – te so lahko zadovoljene le če so tudi nižje potrebe.

 

 

 

48. RAZLIKA MED FIZIOLOŠKIMI IN SOCIALNIMI POTREBAMI V MOTIVACIJSKEM PROCESU!

FIZIOLOŠKE (primarne):

Razlika:

• vsem prirojene, značilne za vse (potreba po varnosti, druženju, ljubezni, samopotrjevanju)
• zadovoljene le teh poteka v skladu z navadami določene kulture

 

SOCIALNE (sekundarne):

• pridobljene, različne pri posameznikih
• zadovoljevanje le teh pridobljeno z učenjem
• povzročajo razlike med ljudmi
• s stopnjo socializacije se veča število potreb

 

49. RAZLIKA MED + IN – CILJI V MOTIVACIJSKEM PROCESU!

+ cilji so usmerjeni (K, DO) doseganju le teh > nagrade, človek teži k tem ciljem

– cilji pa so usmerjeni stran od nečesa > kazen – tega cilja se izogibamo, saj bi otežil zagotovitev potrebe.

 

50. KAJ POMENI KONFLIKTNA SITUACIJA (teoretično)?

Konfliktni motivi ali konfliktna situacija:

• nasprotovanje motivov, ki so medsebojno izključujejo, moramo izbirati med njimi.

 

51. OPREDELI RAZLIKO MED FRUSTRACIJSKO ODPORNOSTJO IN FRUSTRACIJSKO OBČUTLJIVOSTJO!

FRUSTRACIJSKA ODPORNOST: sposobnost in zmožnost prenašati frustracijski pritisk.

FRUSTRACIJSKA OBČUTLJIVOST: predvidimo ovire in se nanje pripravimo.

Odpornost in občutljivost sta odvisna od: PRETEKLIH IZKUŠENJ IN VRSTE FRUSTRACIJ.

 

52. OPREDELITE RAZLIKO MED KONSTRUKTIVNIM REŠEVANJEM FRUSTRACIJ IN OBRAMBNIM MEHANIZMOM.( kaj se zgodi s ciljem in kaj s frustracijsko napetostjo?)!

KONSTRUKTIVNO REŠEVANJE:

• velja za zrelo osebo
• cilj dosežen, frustracijska napetost popusti, človek je zadovoljen
• ali se ciljem zelo odpovemo

Prevladuje težnja k premagovanju ovire, k dosegi cilja in premagovanju prvotne ovire.

 

OBRAMBNI MEHANIZEM ali OBRAMBNO VEDENJE:

• cilj je delno dosežen
• frustracija za nekaj časa popusti dokler spet ne izbruhne

Kompromisno reševanje frustracijskega konflikta.

 

53. OPREDELITE KONSTRUKTIVNE ODZIVE NA FRUSTRACIJO!

• Odstranitev in premagovanje ovire
• Odlaganje zadovoljitev
• Zrelo se odpovemo cilju / ga odložimo
• Cilj nadomestimo
• Preusmeritev na enakovreden cilj

 

54. KATERI PSIHOLOŠKI DEJAVNIKI SO POMEMBNI ZA USPEŠNO IZOBRAŽEVANJE?

• Kaj človek zmore, kaj človek zna, kaj človek hoče
• Osebnostne in čustvene značilnosti človeka
• motivacija

 

55. KAJ JE STORILNOSTNA MOTIVACIJA?

• Se razvije že v otroštvu, nanjo vpliva družinska vzgoja
• Pričakovanje, da bomo našli zadovoljstvo v obvladovanju težkih zadev, kjer se učinek meri

 

56. RAZLIKA MED ZUNANJO IN NOTRANJO MOTIVACIJO!

ZUNANJA MOTIVACIJA:

• človek se prepušča zunanjim dražljajem
• učenec se oklepa zunanjih ciljev

NOTRANJA MOTIVACIJA:

• trajnejša in učinkovitejša
• cilj delovanja je v dejavnosti, v človeku je podkrepitev
• se lahko razvije postopoma, s pomočjo zunanje

 

57. RAZLIKA V MOTIVACIJI ZA ZDRAVSTVENO VZGOJNO UČENJE MED ADOLESCENTOM IN MLAJŠIM (vse starostne skupine)!

MLAJŠI:

• so zelo zainteresirani (notranja motivacija) veliko sprašujejo in se tako učijo
• to morajo starši v njegov prid izkoristiti, saj ga marsičesa naučijo na neprisilen način

ADOLESCENT:

• mladostniki niso naravno zainteresirani za znanja o zdravju
• ukvarjajo se bolj sami s sabo
• njegovo vrednotenje izobraževanje je odvisno od celostne atmosfere v razredu, izvenšolske skupine

 

58. V KATEREM STAROSTNEM OBDOBJU BI ZAČEL Z UČENJEM SPOLNE VZGOJE?

V višjih razredih osnovne šole, vendar je treba probleme predstaviti tako, da jih sprejmejo za svoje. Potrebna je velika spretnost učitelja, da pritegne mladino k sodelovanju in ta pouk ne sme biti kot ostali – ocenjevanje, učenje doma,…

 

59. KDAJ IN KOGA BI ZDRAVSTVENO VZGAJALI V ZVEZI S ŠKODLJIVOSTJO UV SEVANJA?

Vse!!! Že od majhnega, spomladi pred sezono.

 

60. ZAKAJ JE MEDOSEBNA KOMUNIKACIJA V DOMENI PSIHOLOGIJE?

Ker gre za komunikacijo v prisotnosti vsaj dveh oseb in je bolj čustveno, povezano z emocijami in psihološko počutje osebnostne tipe ljudi. Ni prisotnih medijev.

 

61. ALI ZV UPORABLJA JAVNO KOMUNICIRANJE? (da, ne, zakaj)

DA, saj uporablja javno komuniciranje preko medijev za obveščevanje širše populacije ljudi, informiranju o problemih zdravja in bolezni, ker imajo javni mediji velik vpliv na večjo populacijo ljudi.

 

62. NA KATERIH NIVOJIH ZV UPORABLAJMO OSEBNO IN NA KATERIH JAVNO KOMUNICIRANJE?

OSEBNO – sekundarni in terciarni nivo

JAVNO – primarni nivo

 

63. OPREDELI POJEM PODATEK V PROCESU KOMUNICIRANJA!

S podatki tvorimo informacijo – začetek komuniciranja. Lahko jih uporabimo za različne načine, tudi za manipulacijo in prevaro.

 

64. KDAJ GOVORIMO O CELOSTNI INFORMACIJI V PROCESU KOMUNICIRANJA?

Kadar steče od oddajnika do sprejemnika in se na poti informacija ne spremeni, jo sprejemnik razume tako kot je bila prvotno podana, mišljena.

 

 

 

 

65. OPREDELI RAZLIKO!

ENOSMERNO KOMUNICIRANJE: oddajnik – sprejemnik, ni povratne informacije, ni dialoga, vsiljena komunikacija, korist ima samo en udeleženec

 

REAKTIVNO KOMUNICIRANJE: poslušalci sprejemajo informacijo a se nič ne spremeni, ni dolgoročnega vpliva, ljudje navidezno uspešno komunicirajo a se na spremenijo

 

66. POTEK PRAVILNEGA TELEFONSKEGA POGOVORA!

• Se dobro pripravimo (tudi v tujem jeziku)
• Izberemo pravi čas
• Pokličemo (3 – 5x pustimo da zvoni, več ne)
• Vsebina pogovora – zastavljen cilj
• Zaključek pogovora s sklepom in puščanje sporočil (tajnica)

 

67. ZNAČILNOSTI ODPRTEGA IN ZAPRTEGA KOMUNICIRANJA!

ODPRTO KOMUNICIRANJE: neposredna, vzajemna, spoštljiva, strpna, odkritovedenjska, s preverjenimi sporočili

ZAPRTO KOMUNICIRANJE: posredna, nejasna, nespecifična, vedno pritrdilna, omejena s togimi pravili do osebnih odnosov, obvezujoča, manipulativna

 

68. KAJ VSE VPLIVA NA IZBIRO METODE DELA PRI POUČEVANJU ZV?

Pomemben je cilj: IZBEREMO TAKO, DA OSEBI OMOGOČIMO DOLOČENO DEJAVNOST. VPLIVA PA TUDI STAROST, IZOBRAZBA, ŠTEVILO UDELEŽENIH,..

 

69. KAKŠNE OBLIKE DELA BI UPORABILI (delitev z oz. na število delavcev) RAZLIČNIH NIVOJIH ZV?

FRONTALNA OBLIKA DELA (pri delu z vso skupino hkrati)

INDIVIDUALNA OBLIKA DELA (v komunikaciji s posameznikom)

SKUPINSKA OBLIKA DELA ( 3-15 ljudi, ki se učijo skupaj)

 

70. KATERE METODE DELA PRIDEJO V POŠTEV PRI SKUPINSKI OBLIKI DELA?

Vse (učne in vzgojne) ali samo določene.

UČNE METODE: metoda ustnega razlaganja, razgovor, demonstracija, delo s tekstom, metoda laboratorijskega dela

VZGOJNE METODE: metoda prepričevanja, vedenje in navajanje, preprečevanje, spodbujanje, identifikacija, igranje vlog, študij primerov, posnemanja

 

71. OPREDELI RAZLIKO MED TEČAJEM IN SEMINARJEM!

SEMINAR: skupinska oblika dela, prevladujejo aktivne oblike in metode dela, prejšnja pripravljenost na seminar, zahteva veliko kritičnost in samostojnost, ta oblika priporočljiva pri udeležencih, ki so že dosegli neko izobrazbo

TEČAJ: skupinska oblika izobraževanja, prevladujejo frontalne metode, podajanje učne snovi (sistematsko, načrtno), varovanci v kratkem času osvojijo vsebino

 

72. KATERE METODE DELA PRIDEJO V POŠTEV PRI MENTORSTVU (oboje)?

Opisovanje, razlaga, pojasnjevanje, razgovor, demonstracija

 

73. RAZLIKA MED PERMISIVNIMI (demokratičnimi) IN REPRESIVNIMI (kazen) METODAMI DELA!

REPRESIVNA: na principu kazni, učenec čuti stalni notranji in zunanji pritisk, pokorni, nesamostojni dvolični ljudje kot posledica takega odnosa

PERMISIVNA: demokratičen odnos učenec – učitelj, obojestranske odgovornosti, sloni na pohvali, nagradi, vzgojitelj posluša učenca in ga upošteva

 

 

 

74. KAKO OPREDELIMO RAZLIKO MED VZGOJNO METODO SPODBUJANJA IN PREPRIČEVANJE?

SPODBUJANJE: pomagamo osebi pri premagovanju ovir, pomembno za dvig samozavesti,

sredstva: priznanje, pohvala, nagrada

PREPRIČEVANJE: delo na tej metodi mora temeljiti na spoštovanju osebne svobode, z navajanjem izbranih dokazov želimo, da jih neka oseba sprejme, ponotranji, dopuščamo, da se sami odločajo, prispevamo k samovzgoji, lahko uporabimo kritiko (pozornost)da na postane preveč kritičen do samega sebe, ne kritiziramo osebnosti, karakterja, ne obravnavamo samo trenutnega položaja.

 

75. OPREDELI VIDIKA ZAHTEVA IN PREPOVED Z VIDIKA ZV!

Elementa preprečevanja.

ZAHTEVA: natančno odreja kaj naj človek naredi, mora biti povedano kratko, razumljivo, jasno, bolj učinkovite

PREPOVED: najprej povemo kaj lahko in potem kaj ne sme! (npr. bolnik s sladkorno boleznijo), nakažemo kaj se ne sme storiti in hkrati nakažemo druge možnosti

 

76. KAJ JE UČNA OZ. POUČEVALNA METODA (opredeli, ne naštevanje)?

To je metoda s katero posameznika / skupino poučujemo o nečem, jim vnašamo že znana dejstva in tudi novo znanje o določeni stvari.

 

77. DISKUSIJSKI RAZGOVOR – ZNAČILNOSTI!

• Predmet, proces znan vsem udeležencem
• Nasprotovanja različnih stališč, pogledov
• Udeleženci pridobe nove informacije, spoznanja
• Dopolnjujejo že znano
• Izmenjujejo življenjske izkušnje
• Metoda uporabna pri skupinski obliki dela
• Dobra priprava je pogoj: prostor z opremo
• Posameznik ne sme biti preveč izpostavljen
• Udeleženci morajo imeti priznanje, biti motivirani, biti sposobni kritične presoje
• Vodi učitelj, ki diskusijo spremlja, spodbuja, ne sme pa prevzeti centralne vloge

 

78. ALI JE INTERVJU PRIMEREN ZA ZV (da, ne, zakaj)?

DA, primeren je za raziskovalne namene in tudi da dobimo podatke o varovancu, potrebe po zdravstvenih storitvah.

 

79. KAJ JE SUGESTIVNO VPRAŠANJE, KDAJ GA UPORABIMO? PRIMER!

Sugeniramo odgovor in zato ne dobimo realne slike o stanju. Uporabimo ga ko vemo pravi odgovor, zanima pa nas kako drugi razmišljajo o tem. Npr. kaj ni res, da s cepljenjem zmanjšamo število obolelih za gripo.

 

80. KAJ JE ZNAČILNO ZA METODO KAZANJA ALI DEMONSTRIRANJA?

METODA KAZANJA: skupino spodbujamo k aktivnosti, dragocenejše skice, ki jih učitelj sam nariše, demonstracija gibov v ZV , ki jih kasneje učitelj kontrolira pri učencih

METODA DEMONSTRIRANJA: učitelj s ponazorili seznanja učence z učnimi vsebinami, uporaba pripomočkov, s tem začnemo ko smo udeležence že uvedli v to metodo

81. KAJ LAHKO VSE PRIKAZUJEMO PRI METODI DEMONSTRACIJE V ZV?

To so lahko: SKICE, GRAFI, TELESNI GIBI, PROSOJNICE, PREDMETI, SLIKE,…

 

82. KAKO VZBUDIMO IN VZDRŽUJEMO POZORNOST POSLUŠALCEV MED PREDAVANJEM?

• v začetku podamo zanimive informacije
• na koncu povemo bistvo
• držimo se rdeče niti
• spreminjamo ton glasu
• uporabljamo razne pripomočke (slike, grafe, sheme – prosojnice)
• gledamo občinstvo
• nismo predolgi (točnost) – začetek in konec
• potek – od neznanega k znanemu

 

 

 

83. UČILO, UČNI PRIPOMOČEK – RAZLIKA!

UČILO: v izobraževanju vsak predmet, pojav, proces, ki dobi določeno funkcijo in je vključen v delovanje in uresničevanje vzgojnih ciljev.

UČNI PRIPOMOČEK: skice, fotografije, risbe, filmi,.. – z njimi učitelj bolj nazorno učencem predstavi snov, predvsem pa bolj zanimivo.

 

84. KAKO DELIMO UČILA UPORABLJENA V ZV?

PO ČUTILIH: vizualna, audivizualna, auditivna

PO IZVORU: naravna, nadomestki

PO UPORABI: demonstracijska (učitelj), učbenik, računalnik (učenci)

 

85. ALI SO MED ODRASLIMI TAKI (čiste tipe), KI UPORABLJAJO EN KANAL (da, ne, zakaj)?

Tudi če se še tako trudijo, morajo uporabljati samo enega, lahko prevladuje, a z lati osvojimo vse tri kanale, saj se moramo prilagajati različnim situacijam.

 

86. S ČIM OMOGOČAJO AV SREDSVA VEČJO UČINKOVITOST POUKA?

• Atmosfera za dobro razumevanje
• Spremembe v učnih aktivnostih
• Razmerje predmetov, potreba, interes učenca
• Lažje učenje za verbalno nerazvite učence
• Povratna informacija
• Bogatijo izkušnje
• Pospešujejo neverbalno učenje
• Svežina

87. PRI UPORABI AV SREDSTVA PRI POUKU JE POTREBNO UPOŠTEVATI?

Preizkus, naučimo se ravnati z napravo, rezervna žarnica, določimo vrsti red in kombinacijo vizuelnih sredstev, kontroliramo učinek (čitljivost), osvetljenost, ostrino slike

 

88. KATERA SREDSTVA POLEG AV, ŠE UPORABLJAMO V ZV (za demonstracijo)?

Razne predmete: POVOJE, BRIZGALKE,…

 

89. KATERA ZNANSTVENA DISCIPLINA SE UKVARJA S POUČEVANJEM IN POUKOM?

DIDAKTIKA

 

90. KAJ SO SPECIALNE DIDAKTIKE?

Upošteva posebnosti didaktike za vsebine določenih področij ali posebnosti starostne strukture udeležencev.

Npr. andragoška didaktika je del andragogike

 

91. ALI JE DIDAKTIKA TUDI SPECIALNA DIDAKTIKA (da, ne, zakaj)?

DA, saj vsebine predmetov, ki izhajajo iz znanstvenih disciplin, z didaktiko predelamo v učni predmet.

Npr.: higiena

 

92. OPREDELI POJMA IZOBRAŽEVANJE IN IZOBRAZBA!

IZOBRAŽEVANJE: proces v katerem osvajamo nova znanja, razvijamo sposobnosti in si oblikujemo pogled na svet.

IZOBRAZBA: končni produkt, naš naziv- rezultat izobraževanja, sistem povezanih znanj in informacij.

 

93. OPREDELI RAZLIKO V NIVOJU ZNANJA MED PREPOZNAVANJEM REPRODUKCIJO!

PREPOZNAVANJE: nekaj znaš identificirati, veš na kaj se nanaša, ne znaš pa intrpretirati.

REPRODUKCIJA: »piflanje« nekaj se »naučiš«, ne znaš pa tega znanja uporabiti praktično ali ga pojasniti na drugem primeru.

 

 

94. KAM BI UVRSTILI UČNO TEHNOLOGIJO V DIDAKTIKI (učenec, učitelj, učna snov)?

To je 4. dimenzija, podrejen dejavnik.

95. KAJ POMENI NAČELO ZAVESTNE AKTIVNOSTI V ZV?

Ni pomembno samo kaj se učimo, ampak tudi kako. Aktivni udeleženci pouka bodo dosegli višjo raven znanja, spretnosti, navad: lažje bodo premagovali svoje zdravstvene težave.

 

96. KAJ POMENI NAČELONAZORNOSTI IN EKONOMIČNOSTI – VSAKO ZASE IN V POVEZAVI?

Načeli sta si v nasprotju in hieraehija ni možna.

NAČELO EKONOMIČNOSTI: cilji pouka se dosežejo ob čim manjši porabi časa in učenčevih sil.

NAČELO NAZORNOSTI: pouk mora biti nazoren, razumljiv, abstraktne snovi ponazorimo z raznimi predmeti, pripomočki,…

97. KAJ ZAJEMA ZUNANJA ORGANIZACIJA POUKA?

• Ureditev delovnih mest za učence
• Ustrezno pohištvo
• Učila in učni pripomočki
• Pravilno oblikovanje skupin
• Oblikovanje urnika

 

98. KAJ POMENI UVOD V UČNO URO IN KAKO BI GA OBLIKOVALI PRI UČNI URI ZV?

Učence moramo motivirati, jih vzpodbujati, ustvariti sproščeno delovno ozračje, jih pripraviti na naloge, ki sledijo. To je pripravljanje udeležencev na učno delo. To oblikujemo tako, da je ta del čim krajši in motivacijsko maksimalen – npr. postavitev zanimive hipoteze, navezane na aktualno sporočilo v dnevnem tisku.

 

99. KAJ ZAJEMA ČASOVNA PRIPRAVA NA UČNO URO?

• planiranje časa znotraj ene učne ure
• potrebno izkoristiti oba vrha pozornosti poslušalcev ali narediti več odmorov

 

100. SNOV JE LAHKO V UČNEM NAČRTU RAZLIČNO RAZPOREJENA (trditev)!

Pomembno je kako bo snov razvrščena in katera vsebina.

 

1. Promocija zdravja po WHO?

Svetovna zdravstvena organizacija obravnava promocijo zdravja kot proces, ki omogoča posameznikom in skupnosti, da povečajo lasten nadzor nad dejavniki zdravja in vplivajo na izboljšanje svojega zdravja ter zdravja skupnosti.

Promocijo zdravja opredeljujemo kot celoto procesa organizirane skupnosti in posameznika, s ciljem zagotoviti pogoje za povečanje pozitivnega zdravja in za zmanjšanje oz. preprečevanje negativnega zdravja.

 

2. Kaj je indoktrinacija?

INDOKTRINACIJA=  vsiljevanje nekih stališč brez ustrezne racionalne osnove, vplivamo samo na čustveno plat (npr.:  ker me imaš rad, boš naredil to in to).

 

3. Ali obstajajo ljudje, ki uporabljajo samo en kanal?( da, ne zakaj?)

Vsi ljudje po procesu spoznavanja sprejemamo informacije po treh kanalih: z vidom, sluhom in kinestetično. Glede na to, kako informacije najlaže sprejemamo, se med seboj razlikujemo. Vsak ima svojo kombinacijo sprejemnih kanalov, najbolje pa je povezati vse kanale. En slog vedno prevladuje.

 

4. Razlika med permisivno in represivno vzgojo

V AVTORITARNI ali REPRESIVNI vzgoji uporablja vzgojitelj kazen, prisilne metode in ukrepe, ki so lahko fizični, na primer tepež, zapiranje.. ali psihični, na primer prepoved, sramotenje, grožnje. O avtoritarni vzgoji govorimo tudi takrat, kadar v učnem procesu prevladujeta zunanja in storilna motivacija ter zato učenec stalno čuti notranji in zunanji pritisk. Posledica avtoritarne vzgoje so pokorni, nesamostojni in dvolični ljudje. V zdravstveni vzgoji ne uporabljamo tega vzgojnega pritiska.

DEMOKRATIČNA ali PERMISIVNA vzgoja poteka prek demokratičnega odnosa med učiteljem in učencem ob obojestranski odgovornosti in spoštovanju. Temelji na nagradi, spodbudi, pohvali pa tudi pozitivni kritiki. Učitelj je zahteven do sebe in učenca, vendar je odkrit, tovariški in spoštuje učenca kot subjekt vzgoje in osebnost. Vzgojitelj zna poslušati in učenca upošteva. Ta vzgoja zahteva več časa in prizadevanj kot represivna, učinki pa so trajnejši.

(ANARHIČNA VZGOJA gre v skrajnost, v popolno svobodo med učenci in učitelji. Prisotna sta skrajno popuščanje in neodgovornost, otroci lahko počnejo vse, kar si želijo. Ni nobenega jasnega cilja in načrta. Vse je slučajno, razpuščeno.)

 

 

5. Razlika med pozitivnimi in negativnimi cilji v motivacijskem Procesu!

Pozitivna cilja sta na primer nagrada in pohvala. To so kategorije, ki se jim želi posameznik približati in se zato uči. Negativni cilji pa so stanja, ki se jim želi učenec izogniti in je zato motiviran, da se nekaj nauči. Primer: diabetik si ne želi hospitalizacije, saj je to nekaj negativnega in se zato uči vse o diabetesu, da bo znal čim bolj zdravo živeti in tako hospitalizacijo preprečil ali odložil za daljši čas.

 

6. Kaj je diskusija?

Diskusija/debatni pogovor/razprava je pogovorna metoda, pri kateri so predmet, proces ali dogodek znani vsem udeležencem. Ti izrečejo ali primerjajo različna mnenja, poglede, stališča, sodbe. Primerna je za sekundarno in terciarno raven.

 

7. Ali v ZV uporabljamo javno komunikacijo?( da, ne, zakaj?)

Da. Za ta tip komuniciranja uporabljamo sredstva javnega obveščanja za obveščanje ljudi o zdravstvenih težavah in boleznih, ki so pomembne za vse prebivalce, kot so aids in druge nalezljive bolezni, opozorila o okuženi vodi, varovanje pred klopi, zdrava prehrana, pomen gibanja, torej delovanje zdravstvene vzgoje na primarni ravni. Javno komunikacijo se v zv uporablja zato, ker imajo sredstva javnega obveščanja velik vpliv na ljudi v vsakdanjem življenju, ker je veliko udeležencev, ker je nadzor nad informacijami.

[wp_ad_camp_1]

 

8. Kaj je specialna didaktika?

Specialna didaktika upošteva posebnosti didaktike za vsebine določenih predmetnih področji ali posebnosti starostne strukture udeležencev izobraževanja. Ker je zdravstvena vzgoja posebno področje z zelo specifičnimi vsebinami s področja zdravja in bolezni, je zanjo nujna tudi specialna didaktika.

 

9. Permanentno izobraževanje!

To je vseživljensko izobraževanje, ki je za današnji čas nujno. Tako izobraževanje ima v zdravstveni vzgoji poseben pomen, saj so glavni poudarki vsebin zv v različnih življenjskih obdobjih različni, torej zv spremlja človeka celo življenje. Sodobni človek se mora nenehno izobraževati predvsem zato, da lahko obstaja in preživi. Permanentno izobraževanje ima poseben pomen v strokah in pri poklicih v zdravstvu, saj se hitro razvijajo, toda težko pridobivajo veljavo, samostojnost in avtonomnost. S stalnim izobraževanjem je vse to lažje doseči.

 

10. Učne tehnike in navade pri odraslih!

Odrasli so prilagodljivi in izkušnje črpajo iz drugih področij svojega delovanja. Njihovo učenje je strnjeno, kampanjsko in poglobljeno. Razlog je predvsem v tem, da ob vseh vlogah, ki jih imajo v življenju, nimajo veliko časa za učenje. Zato hočejo čim hitreje doseči cilje. Glavne učne tehnike in navade pri odraslih so:

-dejavno branje pisnih virov, razumevanje, predelava

-poslušanje, miselna zbranost in dejavno učenje

-pregled nad snovjo

11. Kam bi uvrstil motivacijo?

Motivacija je delovanje po vnaprej zamišljenih ciljih. Motivacija je nujna za učenje, a jo nebi uvrstili na prvo mesto, saj je uspešnost v izobraževanju odvisna še od:

         OKOLJA v katerem smo (fizičnih dejavnikov)

         FIZIOLOŠKIH DEJAVNIKOV (npr. slabo počutje)

         SOCIALNIH (tesna stanovanja, prenatrpane predavalnice)

         PSIHOLOŠKIH – kar človek zmore, kar človek hoče, kar človek zna – osebnostne ali čustvene značilnosti. (sem bi uvrstila tudi motivacijo)

 

13. Kako se imenuje dokument, ki nam določi vsebino izobraževanja?

Vsebino izobraževanja določimo s predmetnikom in učnim načrtom, ki sta najpomembnejša dela vsakega izobraževalnega programa. V šoli sta to predpisana dokumenta, ki zavezujeta izvajalce izobraževalnega procesa.

 

14.Ottawska listina!

Novembra 1986 je v Ottawi v Kanadi potekala prva mednarodna konferenca o promociji zdravja. Sprejeta je bila Ottawska listina in sicer kot temeljni dokument promocije zdravja. V njej je zapisano, da je treba v okviru skrbi za zdravje vsem ljudem omogočiti, da bi lahko o svojem zdravju več odločali in tako prispevali k njegovi promociji. Za promocijo zdravja so odgovorni pristojni na zdravstvenem področju in na vseh delovnih in političnih področjih. Ottawska listina poudarja, da zdravje ustvarjamo ljudje v okolju, v katerem živimo.

1. Definicija in proces ZV!

-WHO pravi, da je zdravstvena vzgoja kombinacija izobraževalnih in zgojnih dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi, vedo, kako postanejo in ostanejo zdravi in naredijo vse za varovanje zdravja ter poiščejo pomoč takoj, ko jo potrebujejo.

-zdravstvena vzgoja je tudi zavestno pripravljanje možnosti za pridobivanje znanja, kar omogoča spremembe v obnašanju, da bi dosegli določene zdravstvene cilje.

Proces:informiranje, učenje, vzgajanje

 

16. Sodobna definicija zdravja

Zdravje je najbolje opredeliti s tako imenovano holistično ali celostno definicijo, ki upošteva človeka kot celostno bitje in opredeljuje zdravje kot celoto, ki jo sestavlja več med seboj odvisnih elementov. Kar se zgodi z enim od teh elementov, vpliva na preostale. Tako opredeljujemo zdravje kot celoto:

-družbenega, duševnega, osebnega, čustvenega, telesnega in duhovnega zdravja.

17.Vzgojna sredstva pri metodi navajanja!

-organiziranost vzgojnega procesa naj bo taka, da je dana možnost razvijanja navad v prid zdravju-na primer dovolj dolgi odmori, da je čas za uporabo stranišča, umivanje rok, dovolj časa za malico.

-izpolnjevanje dolžnosti, ki izhajajo iz življenja v ožjem ali širšem kolektivu-vsak izpolnjuje svoje dolžnosti, skrbi za čistočo in red okolja, pospravi odpadke, telovadne pripomočke, konstruktivno sodeluje z drugimi.

-neposredno sodelovanje v družbenem življenju in sodelovanje pri reševanju težav v družini, šolskem kolektivu, skupini kroničnih bolnikov

-delo, igra-pravilna razporeditev obojega, zdrava igra, zdravo delo v ugodnem okolju.

-posnemanje zgledov glede prehrane, gibanja, odgovornosti za zdravje, na primer različne odvisnosti, življenje brez cigarete, stalni spolni partnerji.

 

18. Razlika med formalnim in neformalnim izobraževanjem( dodaj primer)!

Formalno izobraževanje pomeni tiste vrste učenja, ki so organizirane v obliki šolskega dela, tudi pouka za odrasle. Celoten vzgojno-izobraževalni proces poteka v neposrednem osebnem stiku učitelja z učenci. Zelo pomembni so vnaprej določeno število učnih ur, učiteljevo podajanje snovi in razlaga. Primer: v zdravstveni vzgoji šole za starše, tečaji prve pomoči, šola za diabetike.

Neformalno izobraževanje ne poteka po običajnem postopku formalnega šolskega dela, pouka z neposrednim osebnim stikom z učenci, temveč po drugih, manj formalnih poteh. Izraz neformalno izobraževanje uporabljamo tudi zato, ker poteka v najrazličnejših okoliščinah, bodisi doma, v odmorih med delom, med potjo na delo ali z dela. Primer: razgovori med obiski v ambulanti ali na bolnikovem domu, diskusijska srečanja, krajši seminarji, sprejemanje zdravstveno-vzgojnih sporočil prek javnih občil, različnih brošur in plakatov.

 

1. Razlika v posrednem in neposrednim izobr.!

Neposredno-direkten stik med učiteljem/zdravstvenim vzgojiteljem in učenci/varovanci.

Posredno-ni stika med učiteljem in učencem. Primer: sprejemanje zdravstveno-vzgojnih sporočil prek javnih občil, brošur, plakatov; dopisovanje s strokovnjaki..

 

1. Kakšna je celostna informacija?

Celostna informacija vsebuje vse bistvene in manj bistvene podatke, kajti samo z zamolčanjem enega se lahko spremeni smisel celotne informacije. Podatke lahko namreč uporabimo na zelo različne načine, tudi za manipulacijo ali prevare.

 

1. Vzgojne metode pri klasični ZV?

Metode prepričevanja, metoda vedenja in navajanja, metoda spodbujanja, metoda preprečevanja, igranje vlog, študije primerov.

 

1. Kaj je prosvetljevanje v andragogiki?

Prosvetljevanje uporabimo v najširšem smislu zdravstvene vzgoje, na tako imenovani primarni ravni. Tukaj gre za zdravstveno vzgojo vseh prebivalcev, za dajanje informacij, ki so pomembne za vse.

1. Socializacija v motivacijskem procesu?

Primarne potrebe so prirojene in značilne za vse ljudi. Način zadovoljevanja je modificiran v procesu socializacije in vzgoje ter poteka skladno z navadami določene kulture. V to skupino prištevamo fiziološke potrebe in primarne socialne potrebe, kot so potreba po varnosti, druženju, ljubezni, samopotrjevanje. Sekundarne socialne potrebe so pridobljene in različne pri posameznih ljudeh. S stopnjo socializacije se število človekovih potreb zveča.

 

1. Kaj je storilnostna motivacija?

Storilnostno motivacijo obravnavamo kot prehod med notranjo in zunanjo motivacijo. Opredelimo jo kot pričakovanje, da bomo našli zadovoljstvo v obvladovanju težkih, zahtevnih dejavnosti, pri katerih se učinek meri. Za študij je ta lastnost zelo pomembna. Visoko storilnostno motivirani ljudje dalj časa vztrajajo pri reševanju težav, vsako delo želijo opraviti do konca, so neodvisni od zunanjih pobud in dosegajo tudi zelo oddaljene cilje. Na stopnjo storilnostne motivacije pri posamezniku vpliva predvsem družinska vzgoja. Storilnostna motivacija je zelo pomembna tudi pri zdravstveni vzgoji.

 

25. Audiovizualna sredstva- zakaj jih uporabljaš in katera?

Uporabljamo jih zato, ker je z njimi zdravstvena vzgoja učinkovitejša in pomnjenje je trajnejše. Z njimi posredujemo vizualni in zvočni material. Uporabljamo jih na vseh ravneh zdravstveno-vzgojnega dela. Omogočajo večjo učinkovitost pouka tako, da:

-ustvarjajo ozračje za dobro razumevanje; v učenčevo delovanje in vedenje vnašajo pomembne spremembe; pokažejo na odnos med predmetom, potrebo in interesom učenca; vnašajo svežino in različnost v vzgojno-izobraževalni proces; učenje postane lažje za verbalno slabše razvite udeležence; dajo povratno informacijo, ki omogoča udeležencem lastno preverjanje znanja; bogatijo izkušnje in pomagajo razvijati pojme; pospešujejo neverbalno učenje in omogočajo temeljitejše posploševanje.

AUDIOVIZUALNA SREDSTVA: računalniška projekcija s programom power point, videorekorder in kasete.

 

1. Naštej projekte promocije zdravja v Sloveniji!

Zdrava mesta, zdrave šole, zdravi vrtci, varna skupnost, projekt mladi za mlade, CINDI.

 

1. Vzgojno izobraževalni smoter iz prakse!

Kaj naj varovance po končanem procesu zna, obvlada, kako naj se vede, čuti misli.

PRIMER: diabetik kakovostno živi s svojo boleznijo

Kognitivno področje: bolnik pozna sladkorno bolezen, znake, zaplete, razume metabolizem sladkorja, pomen insulina. Nauči se in zna izmeriti krvni sladkor, pozna pravila zdrave prehrane, nevarnosti in poudarke pri diabetesu. Pozna znake povišanega ali znižanega krvnega sladkorja.

Konativno, afektivno, čustveno, motivacijsko področje: je motiviran za skrbno in odgovorno vodenje bolezni. Zaveda s epomena vsakodnevnega preverjanja krvnega sladkorja in izračunavnja potrebnih količin insulina ter pravilne aplikacije. Je pozoren na znake povišanega ali znižanega krvnega sladkorja.

Psihomotorično področje: pozna testerje za določanje krvnega sladkorja in jih vsak dan uporablja. Daje si insulin s pomočjo različnih pripomočkov,. Pripravlja si zdravo prehrano.

 

1. Kaj pomeni načelo postopnosti in kaj sistematičnosti?

To je zelo pomembno načelo, ki ga izpostavljajo vsi didaktiki. Sistematičnost obravnavamo v pouku zdravstvene vzgoje z dveh vidikov:

-z vidika snovi pri sistematični razporeditvi v predmetniku in učnem načrtu ter pri razporeditvi oziroma razčlenjevanju snovi kakšne večje teme na manjše učne enote in določanju etap učnega procesa.

-z vidika postopnosti, kar pomeni, da začnejo učenci obravnavati novo snov, ko so staro v glavnem že osvojili. Vendar tudi nova snov velikokrat pomaga retroaktivno k razumevanju in razvijanju pojmov stare snovi.

4 pravila: od bližnjega k daljnemu; od enostavnega k zapletenemu; od lažjega k težjemu; od znanega k neznanemu.

1. Kaj so stališča, kaj elementi in dodaj primer?

STALIŠČE: Musek opredeljuje stališče kot trajno miselno, vrednostno, čustveno in akcijsko naravnavo v odnosu do različnih objektov. To pomeni, da imamo ljudje vedno nek odnos do svojega okolja in ta odnos nas vodi in usmerja v našem delovanju. Stališča se spreminjajo pod vplivom zunanjih dogodkov in pojavov ter zaradi notranje dinamike vsakega posameznika, vendar so precej odporna proti spremembam.

V stališču so zastopani različni ELEMENTI:

-spoznavni ali kognitivni, ki zajema miselna prepričanja v zvezi z obravnavanim in tudi vrednotenje tega.

-čustveni vidik ali element oblikuje čustveni odnos.

-akcijski vidik, ki pomeni pripravljenost in naravnanost na ukrepanje v povezavi z obravnavanim.

PRIMER: stališče do zdravja/kajenja/telesne dejavnosti.

 

1. kaj so vrednote in kaj pomenijo za ZV?

Pojmom, ki se nanašajo na stvari in kategorije, ki jih visoko vrednotimo in za katere si prizadevamo, pravimo vrednote. Vrednote usmerjajo obnašanje, na njihovi podlagi oblikujemo prioritete, tako za različne objekte kot za različna obnašanja. Musek postavlja 54 posameznih vrednot.

Za zdravstveno vzgojo je pomembna vrednota zdravje, ki spada v zdravstveno kategorijo. Pomembne pa so tudi vrednote svoboda, hrana, šport, otroci, ljubezen, družinska sreča.

 

1. primarna socializacija!

Traja približno prvih 7 let življenja. Poteka v družini in temelji na tesnih emocionalnih zvezah med družinskimi člani. Oblikuje se temeljni vrednostni sistem in skladno s tem struktura osebnosti. Pod vplivom najbližjih se lahko nadaljuje tudi pozneje v življenju. Pomembno vlogo v primarni socializaciji ima v sodobnem času tudi vrtec. Za primarno socializacijo je značilno neposredno zadovoljevanje potreb.

 

 

 

 

1. Sekundarna socializacija!

To je čas v obdobju šolanja. Poteka v vzgojno-izobraževalnih institucijah in je organizirana, formalna. Temelji na novem znanju in informacijah, predvsem se otroci seznanijo s širšimi družbenimi vrednotami in življenjskimi razmerami zunaj družine. Gre za posredno zadovoljevanje potreb. Sekundarni socializacijski proces ni nikoli tako učinkovit kot primarni. Deluje na načelu pripadnosti skupnosti, odgovornosti, pritiska skupine. Ni omejena le na čas šolanja.

 

1. terciarna socializacija!

Nadaljuje se iz primarne in sekundarne ter traja celo življenje. Pomeni umestitev odraslega kot polnopravnega člana v družbo. Poteka v delovnem procesu in v različnih drugih dejavnostih v družbi. Pridruži se poklicni interes, pripravljenost na družinsko življenje. Človeka oblikujejo predvsem lastna doživetja in izkušnje. Tercialna socializacija predstavlja oblikovanje posameznika na podlagi lastnih izkušenj in širše socialne skupnosti.

 

1. Kaj je metoda preprečevanja?

S to metodo želimo doseči, da se posameznik zavestno izogne tistim oblikam vedenja ali dejavnosti, ki imajo zanj ali za druge negativne posledice za zdravje. V zdravstveni vzgoji je ta metoda zelo pomembna, na primer preprečevanje kajenja, prenosa virusa HIV, uživanja alkohola, drog, preprečevanje različnih nesreč… torej ima preprečevanje v zdravstveni vzgoji preventivno naravo. Preprečiti želimo nekaj, kar se še ni pojavilo. Metoda je značilna za tradicionalni pristop v zdravstveni vzgoji. SREDSTVA metode preprečevanja so zahteva, prepoved, opozorila, vzgojni nadzor.

 

1. Razlika med sodobno in tradicionalno ZV!

TRADICIONALNA ZV: tradicionalni pristop je naravnan v preprečevanje bolezni, kar je predvsem za zdrave velikokrat nezanimivo, manj privlačno in zato so tudi manj motivirani. Cilj je težko merljiv in manj zanimiv. V ospredju je biomedicinski pristop, ki obravnava človeka kot racionalno bitje, ki ima možnost odločanja o svojem obnašanju. Zapostavljena sta socialni in čustveni del človekove osebnosti, ker obravnava predvsem telesno zdravje.

SODOBNA ZV: sodobna zv se preusmerja od preprečevanja bolezni k pospeševanju zdravja, kar pomeni, da je pozitivno naravnana. Cilj je zanimiv, saj gre za krepitev zdravja, kamor spadajo lep videz, dobro počutje, dobra kondicija,… posameznika je za tak cilj lažje motivirati in ga pritegniti k sodelovanju. Pri tem pristopu je upoštevana celovitost dejavnikov, uporabljene so sodobne dejavne andragoške in pedagoške oblike ter metode dela, komunikacija je vedno dvosmerna, poskuša se vplivati na razjasnjevanje stališč, vrednot in načinov obnašanja, zvišuje se samospoštovanje in povečujejo življenjske spretnosti, ki pozitivno vplivajo na zdravje.

1. Napiši in opiši faze andragoškega ciklusa!

FAZE:

1. ugotavljanje potreb-podatke dobimo s pomočjo intervjuja: kakšen je bolnikov način življenja pred boleznijo; kakšno je trenutno znanje o bolezni pa tudi pretekle izkušnje; kaj pričakuje od programa zdravstvene vzgoje; kakšne so bolnikove osebne lastnosti, ki lahko vplivajo na potek zv in zdravljenja. Ko ugotovimo potrebe, postavimo stvarne cilje.
2. programiranje izobraževanja-glede na cilje, ki smo jih postavili v prvi fazi in značilnosti subjektov vzgoje, izberemo, razporedimo in oblikujemo vsebine, ki jih bomo uvrstili v program. Odločimo se, koliko časa bo trajal program zdravstvene vzgoje, kako bo izpeljan, katere strokovnjake potrebujemo, kako bodo posamezniki pridobivali znanje.
3. načrtovanje– v tej fazi načrtujemo odnos med bolnikom in vzgojiteljem in učnimi viri za vsako vzgojno-izobraževalno dejavnost posebej: razvijanje operativnih učnih ciljev; izbiranje in razvrščanje vsebin; izbiranje metod in tehnik poučevanja; izbiranje učnega gradiva; načrtovanje evalvacije izpeljave programa.
4. izvajanje izobraževanja– izobraževanje izvedemo glede na prejšnje faze. Še vedno pa se prilagajamo udeležencem in odstopimo od začrtanega programa, če je to potrebno zaradi značilnosti trenutnega položaja.
5. vrednotenje izobraževanja– v tej fazi ugotavljamo, ali je bil program načrtovan in izpeljan tako, da so bili doseženi zastavljeni cilji, spremembe v znanju in obnašanju, ki so potrebne za zdravo življenje ali vodenje bolezni. Ocenjujemo tudi izvedbo, kakovost učiteljev in programov.

1. Zakaj je pomemben uvod v učno uro?

Uvajanje udeležencev v učno delo je pomembna didaktična naloga. Moramo jih motivirati, ustvariti sproščeno delovno ozračje, torej jih pripraviti na naloge, ki so pred njimi. Če bomo na začetku učne ure na primer naredili vaje za sproščanje in koncentracijo, kot so globoko dihanje, vaje za vrat in zravnano hrbtenico.. bo prekrvavljenost možganov boljša, s tem pa tud koncentracija.

1. PPZZ( motivacija)!

MODEL MOTIVIRANJA PPZZ: Pozornost, Pomembnost, Zaupanje, Zadovoljstvo

Pozornost:uporaba novosti, presenečenja, zanimivi problemi, raznolikost, sprememba v pouku

Pomembnost: uporaba znanja, povezovanje z izkušnjami, z interesi, z osebnimi cilji, zadovoljitev potreb, priložnost za sodelovanje.

Zaupanje: jasni cilji, priložnost za doseganje izzivalnih ciljev, možnost kontrole nad lastnim učenjem, prava mera pomoči, vodenja, podrobne povratne informacije

Zadovoljstvo: uporaba naučenega, priznanje, pohvala, ocena, povezati dosežke s priznanji.

1. načrtna in spontana vzgoja

NAČRTNA VZGOJA: je namerna, zanjo je značilno, da poteka po vnaprej pripravljenem programu, ki izhaja iz vzgojnega smotra. Poteka v vseh vrstah šol, od vrtcev do šol, oziroma programov za odrasle. Tudi družinska vzgoja je zelo načrtna. Ima svoj cilj, namen, smoter in je zelo prisotna pri oblikovanju vsakega posameznika. vzgoja za zdravje se v veliki meri pojavlja kot načrtna v obliki različnih projektov: CINDI, tečaj prve pomoči.

SPONTANA: je nenamerna. To so vplivi okolja, ki so velikokrat podzavestno osvojeni. To so tudi vzorci obnašanja skupine, kateri posameznik pripada. Gre za funkcionalno, nenamerno vzgojo, ki v veliki meri vpliva tudi na odnos posameznika do zdravja in bolezni, na življenjske navade, na zdravo obnašanje. Tudi spontana vzgoja ima svoj cilj, vendar se razlikuje po manjši stopnji načrtnosti in organiziranosti. Poteka tudi v družini, v družbi vrstnikov, prek javnih občil.

40. na katerih nivojih uporabljamo medosebno in javno komuniciranje?

MEDOSEBNA KOMUNIKACIJA se uporablja pri stiku zdravstvenega delavca in posameznika ali njegove družine ali druge manjše skupine, ki na ta način dobivajo informacije in navodila ter lahko rešijo nejasnosti, kar je velikokrat zelo pomembno za nadaljnji potek zdravljenja-zv na sekundarni in terciarni ravni.

JAVNA KOMUNIKACIJA: za ta tip komuniciranja uporabljamo sredstva javnega obveščanja za obveščanje ljudi o zdravstvenih težavah in boleznih, ki so pomembne za vse prebivalstvo, kot so aids in druge nalezljive bolezni, opozorila o okuženi vodi, varovanje pred klopi, zdrava prehrana, pomen gibanja, torej delovanje zdravstvene vzgoje na primarni ravni.

1. podatek

temeljni elementi vsake informacije so podatki, z njimi tvorimo informacijo. V informaciji so podatki postavljeni v jasne odnose, gre za ustvarjanje zamisli, oblikovanje pojmov, vrednostnih sodb.

     41.višje potrebe rasti

Maslowa hierarhija potreb:

Nižje:fiziološke-lakota,žeja, toplota; potreba po varnosti, strukturi;potreba po pripadnosti in ljubezni, potreba po spoštovanju.

Višje: potreba po spoznavanju-kakovostnem učenju, estetske potrebe-umetniško poustvarjanje, potrebe po samouresničevanju-znanje o zdravju.

42.zdravstvena vzgoja na primarni ravni!

Namenjena je zdravemu prebivalstvu. Njena naloga je, obveščati ljudi o dejavnikih, ki ogrožajo zdravje in so značilni za določen prostor in čas. Prav tako obvešča o tistih dejavnikih, ki zdravje vzdržujejo ali ga povrnejo. Na tej ravni zv v veliki meri uporablja sredstva javnega obveščanja, ki zajamejo največji krog ljudi. Doseči želimo čim višjo stopnjo zdravstvene prosvetljenosti, zainteresiranost oz. motivacijo in odgovornost za lastno zdravje.

43. zdravstvena vzgoja na sekundarni ravni!

Na tej ravni zajema rizične skupine prebivalstva, vendar še zmeraj zdrave ljudi. njena naloga je opozarjati na nevarnosti za zdravje, ki izhajajo iz delovnega ali življenjskega okolja ali iz značilnosti življenjskega obdobja. Ljudi opozarjamo tudi na prve znake obolenja in jih tako pripravimo na pravočasno ter pravilno ukrepanje. V procesu zv na tej ravni orišemo bolezenske znake, bolezen in zdravljenje. (vzgoja nosečnic, delavcev pri sevanju, vzgoja v posameznih življenjskih obdobjih. Nosilci so: šole za starše, dispanzerji, patronaža..)

44. zdravstvena vzgoja na terciarni ravni!

Na tej ravni pomeni skrb za ljudi, pri katerih je že prišlo do določene spremembe oz. je zdravje že prizadeto. Ljudi želi usposobiti, da bodo znali preprečevati povrnitev bolezni oz. kakovostno živeti z nastalo spremembo, kar pomeni, da je namenjena bolnikom, invalidom in njihovim svojcem. Gre za ukrepe za zmanjševanje ali odpravljanje dolgotrajnih okvar ali nesposobnosti, za učinkovito lajšanje trpljenja ter za izboljšanje bolnikove prilagodljivosti na zanj nezadovoljiva stanja. Nosilci: bolnišnice, inštituti, zdravilišča, patronažna služba, dispanzerji, pomoč različnih skupin zdravljenih ljudi s podobnimi težavami.

45. kaj pomeni vzgojno načelo smoternosti?

Smoter = tisto, kar se hoče doseči s prizadevanjem, tudi cilj.

Vzgojni smoter/cilj=temeljna pedagoška kategorija, ki določa vsebine, metode in oblike, učna sredstva ter organizacijo vzgoje in izobraževanja. Globalni vzgojni smoter v zv bi bil posameznik, ki živi zdrav življenjski slog, delni operativni cilji pa zajemajo posamezna področja zdravja.

46. andragogika

Z vzgojo in izobraževanjem odraslih se ukvarja andragogika. Andragogika je razmeroma mlada veda, kot samostojna znanost se je v Evropi začela razvijati v tridesetih letih 20.stoletja. odrasli se uči za vse potrebe, ki mu jih prinaša življenje. Pojavljajo se vedno nove potrebe po znanju, posebno na področju skrbi za zdravje. Andragogika je obvezna učna vsebina v programih izobraževanja zdravstvenih delavcev. Uspešnost odraslega v izobraževanju je v veliki meri odvisna od osebnih dejavnikov, kot so motivacija, učne tehnike, navade, sposobnosti.

47. razlike med tečajem in seminarjem

TEČAJ: je skupinska oblika izobraževanja, pri kateri prevladuje frontalni pristop. Udeleženci morajo biti zainteresirani in motivirani, ker drugače ne sodelujejo dolgo. Ta oblika je pri nas razširjena v izobraževanju mladine in odraslih. Udeleženci naj dosežejo postavljeni vzgojni smoter še med tečajem. Zdravstveni vzgojitelj mora zato podati večino učne snovi že na tečaju. Primeren je za udeležence, ki niso navajeni ali ne želijo biti vključeni v dejavnejše oblike dela. (tečaji šole za starše ali materinske šole, tečaji prve pomoči, nege bolnika na domu, tečaji masaže, higienskega minimuma, tečaji bolečine v križu).

 

SEMINAR: ima značaj skupinske oblike dela. V primerjavi s tečajem vključujemo za udeležence bolj dejavne oblike in metode dela, pri katerih nastajajo navzkrižne vzgojne komunikacije. Temelji na vnaprejšnji pripravi udeležencev in njihovi pripravljenosti za sodelovanje. Za uspešen potek je pomembno, da so udeleženci usposobljeni in pripravljeni za delo v skupini, da poznajo pravila komuniciranja, imajo sposobnost mišljenja in izražanja, samozavest za nastopanje pred skupino, sposobnost vživljanja v mnenje drugega, znajo poslušati in zagovarjati svoje mnenje. Ta oblika je priporočljiva v andragoškem delu. Seminar je bolj namenjen utrjevanju znanja.

48. . kaj je paralingvika?

To je značilnost govora ali glasovne značilnosti povedanega:

Barva glasu, hitrost podajanja snovi, premori, glasnost, način govorjenja, tekoče, gladko govorjenje, ritem glasu, glasovna različnost-uporabljamo jo za poudarke.

49. verbalna komunikacija!

Besedna komunikacija je najpogostejši in najbolj celovit način sporazumevanja med ljudmi. Tu je glavni kanal slušni, besede pa lahko tudi napišemo. Torej je tudi pri verbalni komunikaciji pomemben vidni kanal. Pri tej komunikaciji je zelo pomembno poslušanje.

50. neverbalna komunikacija!

To je komunikacija brez govorjene besede. Bolj je povezana z občutki in čustvi, vsak posameznik ima nanjo manj vpliva kot na verbalno. Kadar želimo določeno informacijo prikriti, nas izdajo znaki neverbalne komunikacije. Posebno zdravstveni delavci bi se morali zavedat pomena in vpliva neverbalne komunikacije. Pomembno e, ali sogovornika gledamo, smo sproščeni, odkriti, ali pa gledamo stran. Na področju neverbalne komunikacije sta pomembna kanala vid in sluh, v zdravstvu pa je zelo pomemben tudi dotik.

Pomembno je: razdalja med udeleženci, fizična podoba, očesni kontakt, mimika, kretnje, drža, položaj in gibanje ljudi v prostoru, poklicno okolje, čas, molk, vonjave, otip, tresljaji, dotik,

51. kaj je to stigma?

Stigma je pojem, ki ga uporabimo za negativne označbe, ki temeljijo na osebnostnih značilnostih. Nanaša se na zunanji ali kak drug znak, ki škoduje posameznikovemu jazu. Taka negativna oznaka bi bila lahko ocena nekega zdravstvenega delavca, da je pacient nemotiviran za sodelovanje. Nastala pa je lahko iz napačne ali slabe presoje bolnikovega stanja, ko zaradi različnih težav (bolečine..) ni mogel sodelovati in ne, da ne bi hotel.

MORALNA STIGMA: nezakonski otroci v prejšnjem stoletju

RODOVNA STIGMA: poteze ali okrasitev, ki kažejo na skupinsko pripadnost (poročni prstan na tretjem prstu leve roke)

FIZIČNA STIGMA: deformiranost,iznakaženost, odstopanje od običajnega videza.

 

52. interes

Zanimanje za določeno dejavnost.. v otroškem obdobju se hitro spreminjajo, v dobi odraslega pa so bolj stabilni.

53. stereotip

Stereotip je označevanje posameznika oz. njegovih lastnosti glede na pripadnost določeni skupini. Opira se na najbolj opazne značilnosti, ki so pogosto pretirane in posplošene na račun individualnih lastnosti.

54. predsodek

Predsodek je oblikovano stališče na podlagi razširjenih in uveljavljenih predstav, ki so neutemeljene in krivične. Izhaja iz stereotipnega presojanja ljudi in je viden na vseh ravneh življenja. Predsodki so kombinacija negativnih prepričanj, stališč in diskriminatornega vedenja do ljudi v določeni ciljni skupini. Povezujemo jih z rasizmom, seksizmom, ageizmom, razredno delitvijo. Krivdo pripisujemo žrtvi: revne krivimo za revščino in bolne za bolezen.. predsodek do pacienta druge narodnosti.

55. notranja motivacija

Gre za težnjo v človekovi naravi po uresničevanju svojih zmožnosti, po doseganju znanja, po ustvarjalnem delu, ne da bi sledila zunanja nagrada. Notranja motivacija je bolj trajna in učinkovita. Prizadevati si moramo vzbuditi notranjo motivacijo, tako da se posameznik zave pomena znanja za njegovo zdravje.

56. zunanja motivacija

Človek se prepušča zunanjim dražljajem. Zunanji motivacijski dejavniki so stvari, osebe, ocena, pohvala, želja nekomu ustreči, izogniti se graji. Učenec se pri tej vrsti motivacije oklepa zunanjih ciljev, ki niso v novem znanju. Zunanja motivacija ni trajna, ko izgine vir zunanje podkrepitve tudi dejavnost preneha.

57. delo s skupino (pogoji za uspešno delovanje)

Udeleženci morajo biti pripravljeni na dejavno in večsmerno komuniciranje v skupini. Nekatere vsebine so bolj primerne: zdrava prehrana, diabetes, nega dojenčka…vsebine, ki so povsem nove, potrebujejo najprej učiteljevo sporočilo in navodila.

58. metoda spodbujanja

S to metodo dosežemo naravnanost posameznika za doseganje postavljenih ciljev. Vzgojitelji morajo varovance spodbujati, motivirati, podpirati, pomagati pri premagovanju ovir. spodbujanje je pomembno sredstvo za dvig samozaupanja in nasploh povzroča prijetna doživetja

 

 

59. metoda prepričevanja

Pri tej metodi je pomembno navajanje zadostnega števila veljavnih dokazov, ki jih oseba sprejme. Temeljiti moramo na spoštovanju svobode osebnosti, na samostojnosti, ustvarjalnosti.

60. determinante zdravja

S pojmom determinante zdravja poimenujemo osebne, socialne, kulturne, ekonomske in okoljske dejavnike, ki določajo zdravstveno stanje posameznika ali populacije.

61. kognitivno področje

Na kognitivnem področju želimo doseči:

Znanje-učenec si zapomni dejstva, teorije, metode.

Razumevanje-zna razložiti vsebino na svojih primerih, zna predvideti posledice.

Uporaba– teoretične zakonitosti uporabi v vsakdanjem življenju.

Analiza-delitev informacij na manjše enote.

Sinteza-strnitev informacij v nove sestave.

Evalvacija in vrednotenje-učeči se ovrednoti informacije po določenih merilih.

62. vrste vprašanj pri metodi razgovora

Splošno vprašanje-kakšna je kakovost pitne vode pri nas

Neposredno vprašanje- kaj ste naredili za odpravo določenega problema’?

Vprašanje, vrnjeno skupini-ali lahko kdo odgovori?

Alternativno vprašanje- ali se virus HIV prenaša z rokovanjem ali ne?

Kategorično vprašanje-katere so faze procesa zdravstvene nege?

Provokativno vprašanje-se boste družili s svojo kolegico, ki je okužena z virusom HIV?

Retorično vprašanje-tisti, ki ga zastavi, nanj tudi odgovori

Sugestivno vprašanje-kajne, da vas nič ne boli?

Odprto vprašanje-sogovornik ima možnost svojo težavo razložiti.

Zaprto vprašanje-sogovorniku ne damo možnosti, da bi širše razmislil o sebi.

 

63. vrste komuniciranja

Komunikacija je proces v katerem se od ene osebe do druge prenašajo sporočila

-medosebna ali javna

-odprta ali zaprta

-enosmerna ali dvosmerna ali reaktivna-prihaja le do medsebojnega reagiranja ne pa do vplivanja

-verbalna ali neverbalna

 

64. intervju

To je sistematičen in organiziran razgovor, usmerjen k vnaprej določenim ciljem. Sodelujeta intervjuvar, ki vodi pogovor in intervjuvanec, ki v njem sodeluje in odgovarja na vprašanja

-strogo sistematičen ali standardiziran intervju-vprašanja in njihovo zaporedje so točno določeni.

-delno sistematičen ali polstandardiziran-je manj tog-za zbiranje podatkov v procesu zn

-nesistematičen ali nestandardiziran- vprašanja niso točno določena

Pogoji so pomembni:prostor naj bo prijeten, čim manj uraden, brez navzočnosti tretje osebe, telefona in drugih motečih elementov.