Spletna stran študentov VŠZNJ. Portal za izobraževanje, druženje in zabavo. Bodite kreativni in kolegialni!

ORGANA GENITALIA MASCULINA

Pénis, tudi falus ali falos, oziroma môški spôlni úd, je zunanji moški spolni organ.

Pri sesalcih služi tudi za uriniranje.

Spolni ud (penis) sestavljajo tri brecila, ki nabreknejo ob dotoku krvi.

Sestavljajo jih zvijugane široke vene, zaradi česar je brecilo gobastega videza. Zgornji dve brecili sta pritrjeno ob dimeljnici, med njima spodaj pa je tretje brecilo, vzdolž katerega teče sečnica.

Brecilo sečnice je spredaj zadebeljeno v glavico, vrh katere se odpira v ustje sečnice. Brecila obdaja čvrsta vezivna ovojnica, ki omejuje nabrekanje spolnega uda.

Koža penisa je nežna, raztegljiva in pomična. Glavico prekriva kožna guba – kožnica.

MOŠKA SPOLOVILA SESTAVLJAJO:

MODO ( glavna spolna žleza, proizvaja semenčice in moške spolne hormone )

OBSEČNICA, SEMENJAK, BUBOURETRALNA ŽLEZA ( pomožne spolne žleze )

NADMODEK, SEMENOVD, SEČNICA ( spolna izočila ki odvajajo semenčice )

SPOLNI UD

BOLEZNI MOŠKIH SPOLOVIL:

Phimosis, paraphimosis

Vnetja, sifilis, HPV

Tumorji ( Candyloma Acuminatum, Buschke-Lowenstainov tumor, tumorji na testisih )

Impotenca

Erektielna disfunkcija

SIFILIS - LUES

Sifilis (tudi lues ali francoska bolezen) je spolno prenosljiva bolezen, ki jo povzroča bakterija Treponema pallidum. Okužena ženska lahko okuži svojega otroka med nosečnostjo (prirojeni ali kongenitalni sifilis) ali med porodom (obrojstveni ali konatalni sifilis).

Stadiji sifilisa

Po treh do štirih tednih se na mestu, kjer je bakterija vstopila v telo skozi sluznico ali kožo, pojavi neboleča razjeda, katere rob je otrdel. Zato se ta razjeda imenuje tudi trdi čankar (ulcus durum). Trdi čankar se pri okužbi, ki je posledica spolnega odnosa, pojavi na penisu, sramnih ustnicah ali v nožnici.

Pri okužbi pri oralnem spolnem odnosu se lahko razjeda pojavi tudi v ustih ali žrelu, pri analni infekciji pa v zadnjiku. Trdi čankar je rdečkasto obarvan in iz njega mezi brezbarvna tekočina. V izločku je veliko bakterij in je zato zelo kužen.

Po nadaljnih sedmih do štirinajstih dneh se pojavijo otekline v sosednjih limfnih vozlih. Od tega trenutka lahko bolezen dokažemo s testom TPI, ki temelji na imobilizaciji bakterije. Razjede izginejo po nekaj tednih, četudi jih ne zdravimo. Zavoljo tega številni bolniki bolezen ignorirajo ali je ne prepoznajo.

Po okoli osmih tednih po okužbi pogosto nastopijo simptomi, podobni gripi (vročina, utrujenost, glavobol in bolečine v sklepih). Limfni vozli se po vsem telesu povečajo. Po desetih tednih se pri večini okuženih pojavi izpuščaj; sprva v obliki svetlorožnatih madežev, kasneje pa kot grobi bakreno obarvani vozlički oziroma bunčice (kondilomi). Kondilomi so zlasti zelo široki v predelih kožnih gub (condyloma latum).

Če se kondilomi predrejo, iz njih priteče zelo kužen izcedek. Redkeje se pojavijo tudi spremembe na ustni in genitalni sluznici. Nekaterim bolnikom izpadejo tudi lasje. Kožne spremembe izginejo po okoli štirih mesecih. Za sifilitične kožne spremembe je značilno, da ne povzročajo srbenja, zato bolniki često ne poiščejo zdravniške pomoči.

Po izginu sifilitičnih kožnih sprememb nastopi običajno latentna doba, med katero se ne kažejo nobeni simptomi, čeprav je človek še vedno okužen. Kadarkoli v kasnejšem življenju lahko bolezen znova izbruhne, tudi po več letih (govorimo o poznem sifilisu).

Bolnik je med latentno dobo še vedno kužen, vendar je kužnost tem manjša, čim daljši je čas od zadnjih simptomov.

Po treh do petih letih niso prizadeti le bezgavke, koža in sluznice, marveč se bakterije razširijo že tudi po notranjih organih kot so krvožilje, dihala, prebavila, jetra, kosti in mišičje. Na prizadetih predelih se tvorijo gumijasti vozli. Na koži nastajajo velike razjede, na nebu lahko nastane luknja v nosno votlino. Če se vozli razpočijo, poškodujejo okolno tkivo. Posebej nevarni so vozli, ki se tvorijo v aorti, ki povzročijo anevrizmo, le-ta pa se zlahka pretrga. Če se to zgodi, bolnik notranje izkrvavi. Po tretjem stadiju povzročitelj ni več dokazljiv z mikrobiološkimi preskusi.

Pri nezdravljenem sifilisu se pri 8 do 10 odstotkih okuženih po desetih do dvanajstih letih pojavijo težke nevrološke motnje. Četrtina nezdravljenih bolnikov zboli za nevrosifilisom (kronično vnetje osrednjega živčevja), ki vodi v demenco. Poškodbe hrbtenjače in iz nje izhajajočih živcev najprej povzročajo močne bolečine, kasneje pa je poškodba tako huda, da bolnik bolečine več ne občuti. Pojavijo se motnje hoje, mokrenja in odvajanja. Na koncu se pojavi še ohromelost, poškodbe obtočil in kosti. V zahodnem svetu sifilis zavoljo zdravljenja z antibiotiki le redko napreduje do te stopnje.

Pri diagnosticiranju sifilisa so poleg opazovanja tipičnih simptomov pomembni še različni serološki testi:

* Hemaglutinacijski test (TPHA): pri tem testu se zmeša kri preiskovanca s ovčjimi krvnimi celicami, označenimi s treponemo. Če so v preiskovančevi prisotna protitelesa proti bakteriji, pride do aglutinacije krvi.
* Fluorescenčni test s protitelesi (FTA-ABS): pacientovo kri nanesejo na stekleno ploščico, na katero so že pritrjene mrtve bakterije. Nato se preuči, ali so v bolnikovi krvi prisotna protitelesa - v tem primeru ostanejo protitelesa pritrjena na ploščici.

Bakterije sifilisa ni mogoče gojiti na umetnih gojiščih.

V zgodnji fazi okužbe je sifilis ozdravljiv s penicilinom. Pri alergiji na penicilinske antibiotike se daje doksiciklin ali tetraciklin. Obvezna je intramuskularna aplikacija (vbrizganje zdravila v mišico).

Pri napredovani okužbi je potrebno dajanje večjih odmerkov antibiotika.

Za preprečevanje okužbe pri spolnem odnosu je potrebna uporaba kondoma. Pomembno je tudi dejstvo, da se sifilis prenaša tudi z oralnim spolnim odnosom. Za posameznike, ki imajo spolne odnose z različnimi partnerji, je priporočljiva redna preiskava krvi. Po zakonu se morajo vse okužbe s sifilisom prijaviti. Po zakonu je obvezno tudi testiranje nosečnic.

BENIGNO POVEČANJE PROSTATE - HIPERPLAZIJA

- Pogosto pri moških po 50.letu
- Vzrok je neznan(morda je povezan s spremembami v ravni hormonov)
- Prostata oklepa sečnico,povečana žleza začne nanjo pritiskati in ovira pretok urina
- Urin zastaja v mehurju,zato je bolnik dovzetnejši za okužbe
- Dolgotrajna zožitev lahko okvari ledvice

SIMPTOMI:

- Težave pri uriniranju
- Občutek neizpraznjenega mehurja
- Potreba po uriniranju je povečana
- Hematurija
- Bolečine v spodnjem delu mehurja
- Infekcije sečil

ZDRAVLJENJE:

Zdravila ki sproščajo mišice mehurja
Folleyev kateter
Antibiotiki
Operacija-PROSTATEKTEMIJA