Spletna stran študentov VŠZNJ. Portal za izobraževanje, druženje in zabavo. Bodite kreativni in kolegialni!

Možganska kap (cerebrovaskularni insult) je nenadni žariščni izpad določenih možganskih funkcij zaradi akutne zmanjšane prekrvljenosti (ishemije) dela možganov ali možganske krvavitve.

Možgani niso več zadostno oskrbovani s kisikom in glukozo in v prizadetem območju možganske celice zato odmrejo.

Odvisno od možganskega predela, ki je prizadet, izpadejo določene možganske funkcije.

Vzrok možganske ishemije so navadno degenerativne spremembe na stenah žil ali krvni strdek, ki zaide v možgane.

V razvitem svetu je možganska kap eden od poglavitnih vzrokov smrti in invalidnosti.

Pri možganski kapi pride do nenadnega nastopa več simptomov, ki postajajo postopoma ali v intervalih izrazitejši.

* Motnje zavesti: od duševne zamegljenosti, soporja do nezavesti in globoke kome. V hujših primerih nastopi v nekaj minutah smrt zaradi blokade dihanja.
* Bruhanje, slabost.
* Hemipareza (delna paraliza polovice telesa) ali omrtvelost okončin.
* Patološki refleksi.
* Motnje govora, požiranja.
* Izpad nevropsiholoških funkcij (afazija, aleksija, apraksija …).
* Zasuk glave, oči.
* Izpad vidnega polja.

Možganska kap:
- Pomeni nenaden nastanek nevroloških simptomov in znakov, zaradi ishemije možganov ali krvavitve v osrednje živčevje.

ISHEMIČNA MOŽGANSKA KAP:
- Ishemična možganska kap (IMK) je najpogostejša akutna nevrološka bolezen
- predstavlja 70- 80 % vseh oblik možganske kapi (MK)
- vzrok je zapora možganske žile in posledica je prekinitev preskrbe možganskih struktur s kisikom in glukozo
- sledi razpad presnovnega procesa, to pomeni strukturno okvaro predela osrednjega živčevja in ireverzibilno stanje

EPIDEMIOLOGIJA:
- možganska kap je vzrok približno 85% vseh kapi, eden od teh bolnikov je v delovnih letih
- ogromna pojavnost MK
- visoka smrtnost, na 3 mestu kot vzrok smrti
- na 1 mestu kot vzrok invalidnosti
- veliko ekonomsko breme za zdravstveni sistem
- zaradi staranja prebivalstva se pričakuje porast MK

ETIOLOGIJA:

vzoki za možganske kapi so:
- aterioskleroza velikih žil,
- mikroangiopatija in embolija, ki izvira iz srca, vsak od navedenih razlogov je odgovoren za tretjino možganskih kapi,

- razmerje med temi vzroki se spreminja glede na starostno skupino najpogostejši dejavniki tveganja so:
-visoka starost, visok krvni tlak, sladkorna bolezan,
kajenje, znana bolezen možganskega krvnega obtoka in druge žilne bolezni približno tretjino možganskih kapi,

z nekaterimi odstopanji glede na starost, povzroči embolija, ki izvira iz srca pri kateri so
etiološki dejavniki atrijska fibrilacija, srčni infarkt, srčno popuščanje,
prolaps mitralne zaklopke, endokarditis in umetne srčne zaklopke.

Pri bolnikih starejših od osemdesetih let, je atrijska fibrilacija vzrok pri četrtini vseh primerov.
Pri mladih bolnikih je ateroskleroza redko vzrok za možgansko kap.

Možgansko kap je mogoče pripisati disekciji arterije ali paradoksni emboliji, povezani z dednim ali razvitim protromboznim stanjem, posebno pri bolnikih z odprtim foramnom ovale.

Iskanje predtromboznih formacij je umestno predvsem pri mladih bolnikih, pri katrih je možganska embolija potencialno venskega izvora.

Migrena z avro je lahko pomemben napovedovalni znak, posebno pri kadilcih in pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tablete in hormonska nadomestna zdravila.

Uživanje prepovedanih drog je pomemben dejavnik tveganja za možgansko kap.

Drugi dejavniki tveganja: dehidracija, kirurški posegi, nosečnost, dolga negibnost, začetek ali prenehanje zdravljenja z antikoagulanti, akutno pretirano uživanje alkohola in akutne infekcije.

ZNAKI IN SIMPTOMI MOŽGANSKE KAPI ZARADI ZAPORE ŽILE:
- delna ali popolna ohromelost polovice obraza (nap. asimetrija obraznih potez s povešenim obraznim kotom, nezmožnost zapiranja veke, asimetrija pri nasmehu)
- delna ali popolna ohromelost telesa (mravljinčenje)
- motnje govora (nerazumljivo izražanje, nerazumevanje besed)
- motnje pisanja in računanja
- motnje vida (dvojna slika)
- motnje ravnotežja in koordinacije (zanašanje pri hoji)
- težave pri požiranju
- zmedenost in omotica
- inkontinenca blata in urina
- redko glavobol
- nezavest (možen znak)

ZNAKI IN SIMPTOMI MK ZARADI KRVAVITVE V MOŽGANE:

so obočajo podobni tistim pri zamašitvi možganske žile,
vendar pa ob krvavitvi simptomi zelo hitro napredujejo;
bolnik ima (pogosteje kot pri zapori žile):

- glavobol
- slabost
- bruhanje
- motnje zavesti

SIMPTOMI IN ZNAKI MOŽGANSKE KAPI ZARADI KRVAVITVE V MOŽGANSKE OVOJNICE:

- nenaden močan glavobol (”najhujši v življenju”)
- občutijo slabost
- huda prizadetost
- utrujenost
- vrtoglavica
- bolnika moti svetloba
- otopel vrat
- bruhanje
- ohromelost po eni polovici telesa
- zmedenost in nemir
- motnje zavesti (izguba zavesti za krajši ali daljši čas, lahko tudi koma)
- krči
- povešena veka in omejen pogled z enim očesom v več smeri

DIAGNOSTIKA:

Akutno možgansko kap je potrebno ločiti od drugih možganskih bolezni npr.: krvavitve, loči se z računalniško tomografijo
CT preiskava (ishemična motnja možganskega obtoka ali krvavitev)

Ali so simptomi posledica motenega možganskega pretoka ali kašne druge bolezni (možganski tumor, kronični supdoralni hematom, epilepsija, migrena, MS, …)
Ali jo povzroča embolija; akutni začetek (med vstajanjem iz postelje ali ob naporu)

PATOFIZIOLOGIJA NASTANKA:

Vzrok je etiološko lahko različen in povečan s trombolitično ali embolično zaporo možganske arterije, posledica je motnja v pretoku krvi.
Normalen možganski pritisk (MPK) 50 - 60 ml/100g tkiva/ minuto.
Ishemija se pojavi, ko pade MKP ppod 30 ml/100g tkiva/min..
Če pretok pade pod 10 ml/100g tkiva/min.
Če je MPK in ostaja konstantno med 15 in 30 ml/100g/min., je stanje ishemije lahko popravljivo, če se zdravljenje prične pravočasno.

ZDRAVLJENJE:

Splošni ukrepi
Temperatura
Krvni tlak
Zdravi se vse znake odpovedi srca
Motnje ritma
Nadzoravanje krvnega sladkorja in ravnovesja tekočin
Preprečevanje pljučnice
Preprečevanje globoke venske tromboze ter pljučne embolije
Rehabilitacija
Sekundarna preventiva

Čas, v katerem bodo zdravniki še lahko ukrepali v smislu trombolize oz. ostalih ukrepov, je omejen le na 3 ure po začetku nastanka simptomov.

Bolnik pa mora izpolnjevati tudi ostale kriterije, ki jih določa nevrologija in standardi.