3.M.Ž. PRI POPOL. OKVARI NASTANE: ptoza, midraza, divergentni strabizem.
AFAZIJA – BROKOVA: Govor netekoč; Razumevanje govora moteno.
AFAZIJA – globalna – moteno: razumevanje govora; imenovanje; fluentnost govora; pisanje; ponavljanje, motnja govora, ki nastane zaradi poškodbe možganov.
AFAZIJA MOTORIČNA – je moteno: imenovanje, fluentnost govora, pisanje, ponavljanje.
AFAZIJA – Wernickejeva: nerazumevanjem govora. Bolnik z lahkoto govori, vendar je govori nerazumlji, tvori nelogične stavke, uporablja napačne besede
AGNOZIJA OPTIČNA: aree parastiate in peristriate dominantne hemisfere
AGNOZIJA: je nezmožnost prepoznavanja poprej znanih predmetov, oseb, barv. Nastane zaradi možganske okvare, motnje prepoznavanja, motnje v prepoznavanju in poimenovanju predmeta. Vrste: vizualne, avditivna – slišna, taktilna
AGRAFIJA: Možganska okvara, ki se kaže v popolni ali delni nezmožnosti pisanja. Vrste: centralne, unilateralne, periferne, apraksična, prostorska, čista.
AKALKULIJA: Nezmožnost ali izguba sposobnosti izvajanja matematičnih operacij. Izguba sposobnosti kalkulacije, miselno in s papirjem in svinčnikom. Vrste: nezmožnost brati in pisati številke, prostorska – nezmožnost razporeditve številk npr. v stolpce, anaritmija – resnična izguba sposobnosti miselne aritmetike.
ALEKSIJA: Pridobljene motnja branja. Vrste: čista alksija z agrafijo, brez agrafije, in aleksija povezana z afazijami.
ALKALNA ENCEFALOPATIJA(Wernicke-Korsakov): nastane zaradi pomankanja vit.B1; v klinični sliki prevladujejo: ataksija,akcijski tremor,nistagmus okvare n.anducensa, zdravimo z vit.B1
ALZHAIMER VELJA: je progresivna demenca; lahko jo zdravimo z inhibitorji acetilholinesteroze. Kriteriji: motnje spomina, višjih živčnih dejavnosti(govor,presoja), mišičnega tonusa in gibanja
AMIOTROFIČNA LATERALNA SKLEROZA – kaj je prizadeto: Motorični nevroni: obojestranska oslabelost z mišičnimi atrofijami, najprej so prizadete roke ali noge, disfagija, prekomerno slinjenje, prizadetost dihalnih mišic, mišični krči, hujšanje. znaki za prizadetost zg. motoričnega nevrona; in sp. Motoričnega nevrona; in jo potrdimo: z emg., v klinični sliki so značilne fascikulacije, bolezen povzroči respirat insufic.
ANOZOGNEZIJA : nesposobnost registriranja lastne hemipareze nastane pri okvari: desnega parietalnega režnja
APALIČNI SINDROM – je okvarjen del živc.: hemisferi velikih možg.
APRAKSIJA: Izguba sposobnosti izvajanje naučenih gibov, pacient na ukaz ne more izvesti giba. Vrste: Ideomotorična, Ideacijska, Kinetična apraksija udov.
ATROFIJA – MULTISISTEMSKA: okvara spodnjega motoričnega nevrona.
AVRA->Simptomi in znaki: Vidni(99%)-iskrenje pred očmi, bleščeča svetloba, trepetajoče cik-cak črte, izpad vidnega polja; Senzorični-parestezije(širijo se enostransko), Motorični-hemipareza(+/- disfagija), kognitivni-kognitivne motnje.
BABINSKI – znaki: Je plantarni odziv v ekstenziji.
BITEMPORALNA HEMIANOPSIJA KAŽE NA OKVARO: optične hiazme
CEREBRALNA OKVARA – pojavi se: Ataksija hoje, Cerebralni tremor.
CŽS – virusi, ki povzročajo vnetje hespes simplex, enterovirus, citomegalovirus bakterije. meningokok, hemaphilus influ. Pnevmokoki. Pot vstopa v CŽS: krvni obtok(hematogeno), skozi rano, preko perifer. ž
ČELNI REŽENJ – prizadet klinični znaki: Osebnostne spremembe; znaki poškodbe: V takem primeru pride do motenj višjih kognitivnih funkcij pomanjkanje volje, nesposobnost načrtovanja, znižanje samokritičnosti, stereotipno vedenje, pojavijo se emocionalne osebnostne motnje (depresivnost, evforični izpadi in motnje na govornem področju.)
DEGENERAT. OKVARA MOŽG.SKORJE:Alchaimarjeva, Pickova b.
DEGENERATIVNA OKVARA BAZALNIH GANGLIJEV: Parkinsonova b.
DEMENCA – vrste: Alzheimerjeva demenca (najpogostejša), Pickova demenca, Arteriosklerotična demenca, Demenca po večjih možganskih kapeh, Multiinfarktna demenca, Demenca zaradi drugih bolezni, Huntingotnova horea.
DEMENCA – vzroki: Alzheimerjeva bolezen (vzrok za približno 60% vseh demenc), Bolezen Lewijevih telesc, Pickova bolezen, Možganski infarkti, Creutzfeld-Jakobova bolezen, Okužba s HIV-om, Candido, toksoplazmozo, Aspergillus, malarija, pomanjkanje vitamina B3, B12, zloraba alkohola, tumorji, multipla skleroza, strupi (na primer topila) Lakho se razvije pri: Difuzni možganski aterosklerozi, Degenerativnem obolenju možganov Alzhaimer.
DEMENCA: je sindrom, ki nastane pri različni možganskih obolenjih in se kaže z upadom intelektualnih in spominskih sposobnosti. Pri bolnikih pride tudi do sprememb vedenja in osebnosti. Pojavi se lahko tudi apraksija (nesposobnost izvajanja hotenih gibov), agnozija (nesposobnost prepoznavanja poprej znanih stvari), bradifrenija … Najpogosteje se pojavi pri starejših osebah. Število demenc se povečuje zaradi vse večjega števila starejših ljudi v populaciji. Najpogosteje jo povzroča Alzheimerjeva bolezen. Zavest je pri demenci ohranjena. DEMINILIZACIJSKE BOLEZNI – REDKEJŠE: akutni desiminirani encefalomielitis in akutni. hemoragični encefalomielitis.
DESNA CEREB. HEMISFERA – okvara – znač.: ataksija levih udov; motnje ravnotežja pri hoji in stoji, nistabmus.
DESNA HOMONIMNA HEMIANOPSIJA KAŽE NA OKVARO: levega optičnega traktusa
EKSTRAPIRAMIDNI SISTEM – okvara: akinetsko – rigidni sindrom, povečan mišični tonus-rigor, hiperlinetsko- hipotonični sindrom, horea, athetoza, torzijska distonija. Ta je pomemben pri refleksih drže telesa in udov.
EPI NAPADI – delitev: Parcialni (delni) napadi: Delni napadi so brez motnje zavesti ali le z delno/blažjo motnjo zavesti. Pri njih pride do okvar na posameznih predelih možganov. V to skupino uvrščamo enostavne parcialne napade brez motenj zavesti, kompleksne parcialne napade z motnjo zavesti in parcialne napade, ki se kasneje generalizirajo. Generalizirani napadi: Motnja zavesti je vedno prisotna. Napadi so razširjeni po obeh možganskih poloblah. Sem sodijo manjši napadi (absence) in veliki napadi (na primer: mioklonični, klonični, tonično-klonični napadi). Nerazvrščeni.
EPI NAPADI – generalizirani – značilni klinični znaki: izguba zavesti ali ravnotežja, ponavljajoče se mišične kontrakcije, krči vseh okončin; tonično-klonične napade tip grand-mal; absence.
EPI NAPADI – žariščni – kateri so: Parcialni napadi: enostavni žariščni napadi brez izgube zavesti ali zožene zavesti, kompleksni žariščni napadi z motnjo zavesti.
EPIDURALNA KRVAVITEV – nastane zaradi rupture srednje meningeal. arterije; nastane lucidni interval; ugotovimo Hudchinsovo zenico.
EPILEPSIJA – diag. Preiskave: avto in hetero anamneza, CT možganov, MR možganov, MR spektroskopija, SPECT preiskava za dodatno opredelitev žarišč pri kandidatih za kirurško zdravljenje, PET- pri nas ni na voljo
EPILEPSIJA – diagnoza: natančna avto/hetero anamneza. Specifični testi->EEG(normalen izvid ne izključi epil.), občutljivost spec. in napovedna vrednost so odvisni od osebnega vzroka in anatomske lokalizacije epi.žarišča. dolgotrajno prenosno ali stacionarno EEG snemanje z video nadzorom ali brez med običajnimi dnevnimi aktivnostmi. Video+EEG sistem omogoča natančnejše opredelitev vrste epi napadov in vrste epi in tudi ločevanje med epi napadi in epi napadom podobnimi dogodki. Slikovne metode->ct možgan se uporabi pri potrebi po hitri diagnostični obravnavi. MR možg., MR spektroskopija, SPECT preiskava za dodatno opredelitev žarišč pri kandidatih za kirurško zdr. epi. PET možg. enaka indikacija kot pri prejšnjih dve; v slo ni na voljo.
FASCIKULACIJE: so hitre, nehotene kontrakcije ene motorične enote; se pojavijo pri okvari sp. Motor. nevrona; spremlja jih atrofija mišic.
FOKALNA DISTONIJA – najpogostejša: spazmodični tortikolis, zdravimo z antiholinergiki; z butolinovim toksinom; nevroleptiki.
GERSTMANOV SINDROM ugotovimo: agnozijo prstov; agrofijo; akalkulijo, dezorientacijo levo-desno.
GLAVOBOL – akuten – pri katerih stanjih se razvije: subarahnoidna krvavitev, cerebralna krvavitev.
GLAVOBOL – najpogostejši: Glavobol tenzijskega tipa.
GLAVOBOL – primarni: migrena; glavobol v rafalih; glavobol tenzijskega tipa.
GLAVOBOL – sekundarni: .(gl.povezan s poškodbo glave7Vratu, gl.povezan z bol.ožilja na glavi in vratu, gl.povezan z nežilnimi intrakranialnimi bol., gl.zaradu delo.kem.snovi in njihove ukinitve, gl.povezan z okužbami, gl.povezan z motnjami homeostaze, gl.ali obrazna bol.povezana z motnjo/okvaro/bol.lobanje, vratu, oči, nosu, ušes, sinusov, zob, ustne votline/drugih struktur obraza/lobanje. Gl.povezan s psih.motnjami. Nevralgije možg.živcev, centralna in primarna obrazna bol.in drugi glavoboli. Nevralgije možg.živcev in centralni vzroki obrazne bol. drugi gl.(neopredeljeni, nikjer razvrščeni).
GLAVOBOL – tenzijski: ponavlj. epizode gl., trajajo nekaj min.-tednov, bol. je topa v smislu pritiska ali stiskanja. Bol. je lažja/zmerna. Lokalizirana na obeh straneh glave. Se ne poslabša pri vsakdanjih opravilih. Gl.ni povezan s slabostjo. Redka občutljivost za svetlobo in hrup. Kronična GTT:gl. traja 15 ali>dni/m. Najmanj 180dni/leto in najmanj 6l. Zdravljenje kroničnih GTT->uvidevnost do bol., korekcija vida, drže pri delu, med vožnjo, spanje, zobovje. Fth vratne hrbtenice-degenerativne spremembe, sprostitvene masaže, sprehodi. Psihiater-resnejše psih.bol., anksioznost, napetost, stres, hipnoza, akupunktura.
GLAVOBOL – v rafalih – značilnosti: bolezen moških (moški/ženske = 5-6/1), med drugo in četrto dekado življenja, enostranska bolečina (pri posameznih rafalih se običajno ne spremeni), bolečine so običajno v področju 1. in 2. veje trovejnega živca, izžarevanje bolečine, bolečina je ena najhujših znanih, pulzirajoča, utripajoča, enakomerna, pekoča, vrtajoča, trgajoča…spremljajoči znaki: ptoza, mioza, rinoreja, konjunktivalna injekcija, fotofobija, zamegljen vid, zamašitev nosnice, znojenje čela in lica, rdečina obraza; sprožilni dejavniki: alkohol, tobak, stres, relaksacija, vročina, mraz, alergični rhinitis, hrana
GLAVOBOL brez avre – klinični znaki: moti svetloba, moti hrup, slabost, bruhanje.
HOREATIČNI ZGIBI: Sunkoviti, Neritmični, Asihroni, Zgibi udov in trupa, Močna kontrakcija mišic, trupa vratu.
HORNEJEV SINDROM – značilnosti: da je očesna reža zožana; mioza in nastane pri okvari: simpatičnih poti oz.vlaken. HUTCHINSOVA ZENICA – znač.: zenice je na eni strani razširjena; nima direktne reakcije na osvetljitev nastane pri okvari n.okulomotorisa.
INTRAKRANIALNI TLAK – zvišan – simptomi in znaki: glavobol, papiledem, slabost, bruhanje, motnje zavesti- kvantitativne, herniacije
ISHEMIJIA MOŽG. DEBLA UGOTOVIMO: motnje koordinacije udov, okvaro možg. živcev, znake piramidne okvare, znake okvare spinotalmične proge.
KRANIOCEREB. POŠKODB – ZGODNE KOMPLIK.SO: intrakranialni hematomi, poškodbe možg. Živcev.
KRANIOCEREB.POŠKODB POZNE KOMPLIK.: postravmatska encefalopatija, pseudotumor cerebrisubduralni hematom
KVALITATIVNE MOTNJE ZAVESTI: delirij; zamračenost
KVANTITATIVNE MOTNJE: somnolenca, sopor, koma.
MENINGITIS: je vnetje možg.ovojnic, pri kliničnem pregledu ugotovimo mening. Znake
MIASTENIJA GRAVIS: hitro utrujenje po mišičnem naporu, pozitiven prostigminski test, patološki emg; zdravimo z antiholinesterazami, kortikosteroidi, timektomijo
MIGRENA BREZ AVRE->vsaj 5 napadov, trajanje 4-72h, vsaj 2 od sledečih znakov(enostranska bol., utripajoča, zmerna/huda, intenzivnost večja z gibanjem), pridruženi znaki(moti svetloba, moti hrup, slabost, bruhanje).
MIGRENA Z AVRO->tipična avra 5-60min, prolongirana >60min-7dni, nenadna<4min. Možnosti zdr.->sprožilni dej.+življ.slog,
MIOTATIČNI REFLEKSI: Zgornji okončini: bicepsov (C6), tricepsov (C7), fleksorjev prstov (C8, Th1), Spodnji okončini: patelarni (L3, L4), Ahilov (S1)
MIOTONOČNA-ADIJEVA ZENICA: zenica na eni strani zožena, nima direktne reakcije na osvetljitev,okvara: n.okulomotoriusa.
MIŠIČNA DISTROFIJA: več dednih napredujočih bol.miš., ki imajo različne klin.slike. Kongenitalna MD, duchennova MD, beckerjeva MD, miotonična distrofija, facioskapulohumeralna distr., ramensko-medenična MD, MD Emery-Dreifuss. Klinična slika-zg. pojav bol. v nogah, nerodnost, miš. oslab., psevdohipertrofija golenskih miš. in kontrakture ahilovih tetiv, kifoza/skolioza, napredujoč upad vitalne kapacitete. Miotinična distrofija (oslab. obraznih miš., akcijska/perkusijska miotonija, oslab.distalnih miš.okončin, visoko čelo z zg. plešavostjo, pri neonatalni obliki – hipotonija, dih. stiska, izpad kolkov; katarakta, okvara gonad, aritmije).
MOTORIČNI NEVRON SPODNJI – okvara: pareza(lokalizirana), znižan, povišan mišični tonus, ni patoloških refleksov(Babinski,vartenbergov), ugasli, oslabeli miotatični refleksi, mišična atrofija, fascikulacije.
MOTORIČNI NEVRON ZGORNJI – okvara, znaki: pareza (paraliza), spastično povišan mišični tonus, pojav patoloških refleksov, živahni miotatični refleksi
MOŽG. KAP UGOTOVIMO Z: kliničnim pregledom; CT-glave;
MOŽGANSKA KAP – dejavniki tveganja: art.hipertenzija; atrijska fibrilacija; sladk.bolezen; hiperlipidemija
MOŽGANSKA KAP – ISHEMIČNA – zdravljenje: s trombolizo, antiagregacijskimi zdravili.
MOŽGANSKA KAP->je klinični sindrom za katerega je znač.žariščni nevrološki izpad ki se pojavi nenadoma, traja več kot 24h in je žilnega, netravmatskega izvora. Vrste:: možg. infarkt, znotrajmožg. krvavitev, znotrajprekatna krvavitev, nekateri primeri subarahnoidne krvavitve. TIA-tranzitorna ishemična ataka.
MOŽGANSKE METASTAZE – pogoste: Ca dojke, bronha, hipernefrom.
MOŽGANSKI ABSCES: lahko hematogeno, povzroči žariščno nevrološko simptomatiko kombinirana inf. aerob. in anaerob. bakt, MR.
MOŽGANSKI PRETRES – značilno: Je koverzibilna motnja možganske funkcije. Spremlja jo lahko retrogradna ali anterogradna amnazija, Izguba zavesti traja nekaj minut.
MOŽGANSKI ŽIVCI: 1. je vohalni živec, ki mu pravimo tudi olfaktorni živec. Kot pove že ime, je namenjen prenosu informacij iz receptorjev za voh v nosni sluznici do možganov. 2. je optični živec. Odgovoren je za prenos informacij iz mrežnice. Okvare vidnega živca se kažejo kot motnje ostrine vida, motnje vidnega polja. 3.(okulomotorični živec), četri (trohlearni živec) in šesti (abducentni živec) možganski živec delujejo kot funkcionalna celota. Oživčujejo vse zunanje očesne mišice, katerih naloga je premikanje očesa. 3.možganski živec oživčuje še sfinkter pupile (mišica ožilka zenice), ki oži zenico. 5. nervus trigeminus je t.i. mešani živec, saj vsebuje tako senzorična kot tudi motorična živčna vlakna. Senzorično oživčuje obraz ter sluznico nosne in ustne votline. Motorično pa oživčuje mišice, ki premikajo spodnjo čeljust (in še nekatere druge). Ime “trigeminus” je dobil, ker ga tvorijo trije živci (trigeminus = trije deli): oftalmični, maksilarni in mandibularni živec. 7. je intermediofacialni živec (fac
Medialni živec ali obrazni živec) in je tudi mešani živec, saj vsebuje nitje za obrazne mišice (motorični del) in nitje za prevajanje okusa (živec imenovan chorda tympani). Oživčuje pa tudi solzno žlezo in žleze slinavke. 8. je senzorični živec sestavljen iz dveh živcev – kohlearnega in vestibularnega živca. Kohlearni živec je odgovoren za sluh, medtem ko pa je vestibularen živec odgovoren za ravnotežje. 9. je glosofaringealni živec, ki je tudi mešani živec, saj senzorično oskrbuje koren jezika, del sluhovoda in zadnjo steno žrela; motorično pa mišice žrela. 10. je vagus. Oživčuje zadnjo steno žrelo, organe v trebušni in prsni votlini 11. Oživčuje dve mišici in sicer mišico veliko obračalko (obrača glavo) in trapezasto mišico (dviga ramo). Imenujemo ga tudi akcesorni živec. 12. hipoglosni živec in oživčuje zunanje in notranje mišice jezika.
MULTIPLA – ZAGONE ZDRAVIMO:citostatiki; kortikosteroidi.
MULTIPLA – zdravljenje: citostatiki, kortikosteroidi, interferoni.
MULTIPLA SK: je deminilizirajoče obolenje cent.živčevja, poteka z zagoni, MR pokažedeminilizirajoče plake v beli možganovini
MULTIPLA SKL – diagnoza: MR; lumb. Punkcija. za klinično zanesljivo moramo ugotoviti: dva zagona; dve klinični žarišči; eno klinično in eno paraklinično žarišče, klinična slika (zagon-začetek nekaj dni, tednov, mesecev), laboratorijske preiskave (oligoklonalni trakovi), magnetna resonanca (demielinizacijske lezije), EP podaljšane latence
MULTIPLA SKLEROZA – vrste: recidivno remitentna multipla skleroza (RRMS), sekundarno progresivna multipla skleroza (SPMS), primarno progresivna multipla skleroza (PPMS), benigna multipla skleroza.
MULTIPLASKLEROZA – začetni znaki: bolečine za očesom, motnje vida, mravljinčenje v udih, težave s koordinacijo pri hoji in z ravnotežjem, ohromelost, motnje mokrenja.
MYASTHENIJA GRAVIS: Hitra utrudljivost ob mišičnem naporu, Spremlja jo timom. Patološka utrudljivost skeletnih mišic.
N. FACIALIS – centralna okvara pareza: bol. ima povešen ustni kot, ki se pri gibih ne premika, slabše okuša okvarjena: kortikobulbularna proga.
N. PRI. ABDUCENSA – okvara: konvergentni strabizem
N. TRIGEMINUSA – okvara: izpad senzibilitete po polovici obraza.
NEVRODEGENERAT. BOL. VELJA: predvsem primarne po vzroku; povezane s starostjo; značilne so patološke spremembe v določenih nevronskih populacijah, so kronične in progresivne.
NEVROEPITELJSKI MOŽG.TUM. astrocitomi; oligodendrogliomi; glioblastom.
NISTAGMUS: so nehoteni ritmični gibi oči; pojavi se pri okvari ravnotežnega aparata, pojavi pri okvari malih možgan.
OBRAZNI ŽIVEC – ohromitev: pareza ustnega kota, ohromitev mišic polovice obraza, nezmožnost zapiranja veke, solzenje očesa na prizadeti strani, lahko bolečina za ušesom, sprememba okusa, nezmožnost nagubanja čela, slinjenje.
OKOLOMOTORNI ŽIVCI – klinični znaki prizadetosti: diplopija, škiljenje, motnje očesnih gibov.
OKVARI SPINOTALMIČNE POTI V TORAKALNEM SEGMENTU HRBTENJAČE NA DESNI STRANI UGOTOVIMO: senzibilitetni izpad disociranem tipu na levi spodnji okončini
OPTIČNE HIAZME – okvara povzroči: Bitemporalna hemianopsija; Nazalni izpad vidnega polja.
PARALIZA – BULBARNA: Dizartrija, Disfagija, Atrofija, Fascikulacija jezika.
PARASIMPATIK – delovanje: poveča energijo, zmanjšuje AT, HR, poveča prebavo
PARKINSON – KRITERIJI: mišična rigidnost, motnje gibanja(bradikineza,hipokineza), parkinsonski tremor
PARKINSONOVA HOJA – ZNAČ.: trup je nagnjen naprej, vsi sklepi na udih so lahno upognjeni; nastane pri okvari bazalnih ganglijev; koraki so kratki,drsajoči,brez spremljave rok
PARKINSONOVO B. ZDRAVIMO Z : preparati L-dope; MAO-B inhibitorji; dopaminskimi agonisti
PARKINSOVA B. UGOTOVIMO: tremor; rigor; bradikinezijo; dobro odzivnost na dopaminske agoniste.
PERIFERNI ŽIVEC – okvara – klinični znaki: Motnje senzorike in motorike.
PERONEALNO (PETELINJO)HOJO VIDIMO PRI OKVARI: peronalnih živcev, dorzifleksorjev stopala
PIRAMIDNI SISTEM: Ta je pomemben za hotene gibe (hoja, gibi okončin, glave in telesa, očesni gibi, obrazni gibi, govor, požiranje, dihanje).
POLIMIOZITIS: je miopatija, povišan kreatinin kinaza, prizadete proksimalne mišič skupine
POLINEVROPATIJA: Simetrični senzibilitetni izpad na distalnih delih okončin, Distalni mitotični refleksi so ugasli; vzroki: diabetes, rak, bolezni vezivnega tkiva, sarkoidoza, AIDS, Pomanjkanje vitaminov
POLINEVROPATIJI V NEVROL. STATUSU UGOTOVIMO: motnje senzibilitete po tipu rokavu in nogavic; ugasle distalne mioptatične reflekse(ahilov refl.); težave pri hoji po prstih in petah. Vzrok je lahko: genetski; sladk. bol.; kronične infekcije.
POLIOMIOZITIS: je avtoimunska bolezen; predvsem so prizadete proksimalne mišične skupine; v serumu so povišani mišični encimi.
POLIRADIKULITISU GULLIAN BARE UGOTOVIMO: ascedentne pareze; albumino-citološko disociacijo; znižane prevodne hitrosti; zdravimo z humanimi imunoglobulini; plazmoferezo.
POSTOPEK FORMALNEGA UGOTAVLJANJA VSEBUJE:natančno upoštevanje izhodiščnih pogojev; ugotovitev kliničnih znamenj možganske smrti; dopolnilne instrumentalne preiskave; dokaz ireverzibilnosti prenehanja možganskih funkcij
POŠKODBA MOŽG. – AKUTNI ZAPLETI: subduralni, epiduralni hemetom, postravmatska subarahnoidalna krvavitev
POŠKODBA MOŽGAN – kontuzijska: anterogradna; retrogradna amnezija.
PRETRES MOŽG. Posledice, ki lahko nastanejo: anterogradna amnezija; reterogradna amnezija; amnestični sindrom.
PSEUDOTUMOR(benigna intrakranial.hipert): ugotovimo znake povišanega intrakranialnega tlaka.
RACAJOČA HOJA pomeni okvaro: glutealne muskulature
RADIALNI ŽIVEC – okvara: viseča roka; oslabelost ekstenzorjev zapestja in prstov; senzibilitetne motnje po palčevi strani hrbtišča roke.
REFLEKS: Je fiziološki odziv, sprememba, ki jo povzročijo zunanje motnje- nehoten odgovor organizma.
REFLEKSI – katre preverjamo za spodnje ekstrimitete: babinski refleks in wartenbergov-koleno –kladivce.
REFLEKSNI LOK – Mišično vreteno, aferentna senzorična živčna vlakna, motorična enota, Dražljaj-raztegnitev mišice, Odgovor- skrčenje mišice.
SEK. MOTNJE INTELIGENCE – najhujša oblika: demenca, glavni simpt. pri tej obliki: motnja spomina.
SIMPATIK – delovanje: porablja energijo, poveča AT, HR, zmanjša prebavo
SOMATOSENZIBILITORNEGA DELA MOŽGANSKE SKORJE – PRI OKVARI UGOTOVIMO: Nesposobnost spoznavanja predmetov s tipom.
SOMATOSENZORIČNI SISTEM – 2 sistema->sistem medialnega leminiska oz.zadnjih stebričkov(globoka senzibiliteta+dotik), spinotalamični trakt oz.sistem lateralnega leminiska (površinska senzibiliteta, dotik bolečina, temp). Senzorični sistem se konča v primarni somatosenzorični skorji, ki je somatotopično urejena. Omogoča deskriminativno senzibilizacijo. Kortikalna in subkortikalna okvara(parastezije, izguba vseh senzibilitet kontralateralno najbolj distalno), okvara pod talamusom(izguba vseh vrst senz.kontralateralno po hemitipu), okvara v možg.deblu(kontralateralno disociran tip senzibil.motnje ali le globoka senzibiliteta), okvara spinalnega trigeminalnega jedra(izguba bol.in temp., ipsidilateralno na obrazu on kontralat.na trupu in udih), okvara zadnjih stebričkov(ipsilateralno izguba globoke senzibilitete), okvara zg rogov (ipsilateralna izguba bol. in temp. ostale kvalitete so intaktne, okvara zadnjih korenin).
SUBAKUTNA DEGENERACIJA HRBTENJAČE: okvarjeni so zadnji stebrički in piramidna proga; nastane po op.odstranitvi želodca; zdravimo jo z vit. B12.
SUBARAHNOIDALNA KRVAVITEV – znaki: nenaden hud glavobol, ki se po nekaj min. širi v vrat in hrbet, spremenjena ali izguba zavesti, pogosto slabost in bruhanje, 10% epileptični napad, Otrdelost vratu (3-12ur), Zmedenost, delirij pri 5%, Znak Brudzinskega in Kerningov znak, Žariščni nevrološki napadi so redki
SUBARAHNOIDNE KRVAVITVE – kapi: Preprečevanja vazospazma-antogonisti Ca kanalčkov (nimodipin), Zmanjševanje bolečine, Uravnavanje intrakranialnega pritiska (manitol), Uravnavanje krvnega tlaka in drugih vitalnih funkcij, Sedacija (diazepam), Op. zdravljenje.
TALAMIČNI SINDROM: Hipalgezija, Hiperpatija; Disociirane motnje senzibilitet.
TBC MENINGITIS – V CEREBROSPINALNEM LIKVORJU ugotovimo: limfocitnopleocitozo; znižane koncent.glukoze; povišane beljak., bacile TBC.
TIA: Je tranzitorna ishemična ataka- prehodni ishemični napad, Je klinični sindrom za katerega je značilen žariščni nevrološki izpad ali motnje vida enega očesa, ki se pojavijo nenadoma, trajajo manj kot 24 ur, so žilnega izvora in v celoti izzvenijo.
TUMOR – znaki: povišan znotraj lobanjski tlak, lokalne okvare (pareze -prizadetosti obraza ustnega kota ,požiranja, senzibilitetne motnje, vedenjske motnje, afazija, halucinacije, ataksija, epileptični napadi.
TUMOR MOŽGANSKI – preiskave za potrditev diagnoze: CT glave, hrbtenjače (z kontrastom), MR glave in hrbtenjače, LP (karcinomatoza mening)
TUMORJI – MELANOMSKI – hipofize – klinična slika: endokrine, nevrološke (glavobol, slabost, motnje zavesti) in vidne motnje (poslabšanje vida, papiloedem).
TUMORJI ŽIVČIH OVOJNIC: nevrofibrosarkom, nevrinom
VID->Ostrina vida(ugotoviti okvaro optičnih poti, retina, opt.živcev in možg., snellove tabele), Vidno polje(ugotoviti velikost in mesto izpadov v vidnem polju, sklepamo na mesto okvare v vidnem sistemu), vidno ozadje(ugotoviti papiledem-povišan intrakranialni tlak, optično atrofijo-pri kroničnih poškodbah optičnega živca, žilne spremembe-pri art.hipertenziji in sladkorni bol.)
VILSONOVA BOL. – znač.: da je dedna bol, motena je presnova bakra; okvarjeni so bazalni gangliji, okvarjena jetra, Kayser-Fleischnerjev obroč.
VKLENJENA ZAVEST-OKVAR MOŽ.STRUKT: motorične proge v možg deblu.
VOH-izguba voha->okvara olfaktornih končičev(poškodba), okvara olfaktornih bulbusov in traktusov(tumorji sprednje možg.kotanje), okvara možg.skorje:uncinatni fiti.
VRATNI VRETENEC – 3.: obraz, zunanje uho, obrazne kosti in živce
ZAVEST – motena: okvare mezancefalona, levega front. Režnja.
ZNOTRAJ MOŽGANSKA KRVAVITEV – najpogostejši vzroki: pogost glavobol, postopen razvoj žariščnega nevrološkega napada, žariščni nevrološki izpad- hemisenzorični izpad, arterijska hipertenzija, začetek med budnostjo, pogosto motnje zavesti ZNOTRAJLOBANJSKI TLAK – povišan – simptomi in znaki: glavobol, slabost, bruhanje; zastojna papila.
ZNOTRAJMOŽG. KRVAVITEV HIPERTENZIVNA – tipična mesta: možg. gangliji, mali možgani, možg. deblo.