Nujna medicinska pomoč vprašanja in odgovori 2014

1. TIAMIN oz. VITAMIN B 1 DAMO PRI EPILEPTIČNEM NAPADU, ČE VEMO, DA JE ZANJ RAZLOG?

– Napad ali status-> DIAZEPAM

– Kronični alkoholizem->TIAMIN 100 MG i.v.

– Hipoglikemija-> 28 ml 50% glukoze i.v.

-sindrom od alkohola

 

2. KAKO DAJEMO ZDRAVILO PRI KPO- kardiopulmunalno oživljanje PO I.V. KANALU In s ČEM SPEREMO?

20-30 ml

3. S ČIM IN S KOLIKO SPEREMO ZDRAVILO, KI SMO GA DALI INTRATRAHEALNO?

10 ml sterilno v fiziološko raztopino

 

4. KOLIKO JE NAJBOLJŠA FREKVENCA PREDIHOVANJA, ČE JE BOLNIK NA VENTILATORJU ALI NA RESPIRATORJU?

6-7 ml/kg in frekvenca 10 vpihov/min

 

5. KOLIKŠNA JE IZGUBA KRVI PRI ZLOMU FEMURJA?

Do 2000-2500 ml

 

6. KAKO USTAVIMO KRVAVITEV IZ ARTERIJE?

Manualna kompresija

 

7. Hemoragični šok:

Poglavitna vzroka za nastanek šoka sta izguba krvi in bolečina. Šok prepoznamo po:

-splošni, močni bledici,

-konice prstov in ustnice so rahlo pomodrele,

-hladni, lepljivi in znojni koži,

-hitrem in slabo tipljivem pulzu,

-pospešenem in plitvem dihanju,

-šokirani je pri zavesti, apatičen,

-žejen ter manj občutljiv za bolečino in dogajanje okoli sebe;

-bruhanje je pogosto, preneha izločanje seča.

 

8. ZDRAVILO PRI ANAFILAKTIČNEM ŠOKU?

TO SO: – kisik 10-15 l/min,

  1. adrenalin 0,5 mg i.v. (1.1000), odmerek ponavljamo na 15-20 min;
  2. pri hudem šoku 0,1 mg počasi i.v. (5 min.) ali infuzija 1-4mikrograma/min
  3. hitra infuzija fiziološke raztopine (1-2 litre, tudi do 4 litre)
  4. H-1 antihistaminik (Klemastin) in H-2 antihistaminik(Renitidin)
  5. Kortikosteroidi: hidrokortizon 100-200 mg i.v. (učinek čez 4 do 6 ur)
  6. Inhalacijski bronhodilatatorji: Salbutamol 5 mg, odmerek ponavljamo po potrebi, in Ipratropium 500 mikrogramov pri B, ki se zdravijo z betablokatorji
  7. DODATNO TH: Vazopresin pri hudi hipotenziji, Atropin pri bradikardiji, Glukagon pri bolnikih, ki se ne odzivajo na adrenalin ali jemljejo beta blokatorje (1-2 mg vsakih 5 min. i.v. ali i.m.).

 

9. KAKŠNA JE HITROST VEZAVE CO2  NA Hb V PRIMERU Z O2?

CO2 se veže 250 krat hitreje kot 02

 

10. KATERO TEKOČINO DAJEMO NAJPREJ PRI OPEKLINAH?

Ringerjev laktat

 

11. SIMPTOMI PRI AKUTNI ZAPORI PERIFERNE ARTERIJE?

So: zmanjšana moč,neobčutljivost,hladna okončina,bleda koža,bolečina,odsotnost pulzov

 

12. V KOLIKŠNEM ČASU GOVORIMO O ODMRTJU TKIVA PRI AKUTNI ZAPORI PERIFERNE ARTERIJE Po več kot 6 urah.

 

13. KJE TIPAMO PULZ PRI DOJENČKU?

-Brahialna arterija

 

14. KAJ POVZROČI POŠKODBO Z ELEKTRIČNIM TOKOM?

Opekline (toplotna energija), tetanične krče skeletnih mišic (izmenični tok), ohromitev centra za dihanje ali dihalnih mišic, ventrikularna fibrilacija, ishemija srčne mišice

 

15. NEUGODNI SPREMLJAJOČI ZNAKI PRI TAHIKARDIJI?

-Sistoličen tlak manj kot 90 mmHg

-Srčna odpoved

-Ishemija srčne mišice

-Ishemija CŽS

 

16. KAKO POTRDIMO ASISTOLIJO?

Potrdimo jo z:

-določanjem pravilne lege in postavitve EKG elektrod za monitoring

– določanje ritmov v I., II., odvodu

 

Če obstaja kakršen koli sum za VF takoj začnemo z defibrilacijo. Ciklusi TPO se ponavljajo na 3. minute, razen, če je asistolija nastopila po defibrilaciji, takrat pa preverjamo po 1.,minuti

 

17. ASINHRONO OŽIVLJANJE, S ČEM NE SMEMO PREKINJATI?

Z masažo srca.

 

18. KJE PRITISNEMO PRI SELLICOVEM MANEVRU?

Pritisnemo na krikoidni hrustanec, ki porine sapnico nazaj in med predihavanjem prepreči prenapihnjenost želodca. Tako med predihavanjem pri oživljanju zmanjšamo možnost nastanka regurgitacije in aspiracije. Izvaja se samo pri nezavestnih osebah.

 

19. KDAJ JE ZMERNA TEMPERATURA PRI PODHLADITVI?

Vrste podhladitev: – blaga podhladitev (tt telesnega jedra je 35-32°C)

srednje huda podhladitev (32-30°C)

huda podhladitev (pod 300C)

 

20. NA KOLIKO SEGREJEMO TEKOČINE, KI JO DAMO HIPOTERMIČNEMU BOLNIKU?

Bolnika segrevamo do temperature 35°C  pri poškodbah in hudih podhladitvah.

 

21. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ICV?

To so: – starost, družinska nagnjenost, zvišan RR, iztirjena  presnovna maščoba

-srčne bolezni (ishemična bolezen srca, hibe zaklopk, motnje srčnega ritma)

-življenjski stil (prekomerna tel.teža, zmanjšana tel. Aktivnost, neustrezna prehrana, kajenje, zloraba alkohola, izpostavljenost stresnim situacijam)

-motnje koagulacijskih mehanizmov, vaskulitisi različne etiologije, porušene vrednosti proteina S, proteina C, antitrombina III., homocisteinemija, v obtoku krožeča antikoagulantna in antifosfolipidna protitelesa, kontraceptivi z visoko vrednostjo estrogena, migrenski status-napad.

 

22. ZA KOLIKO ZNIŽAMO RR PRI B Z ICV, KI IMA HIPOTENZIJO?

Pri bolnikih z že izraženo atr. Hipertenzijo, so ciljne vrednosti vzdrževanega sistoličnega tlaka 180 mmHg in diastoličnega 100-105 mmHg. Pri ostalih bolnikih je zaželena blaga hipertenzija-160-180/90-100 mmHg.Sistolične vrednosti nad 220 mmHg ali diastolične nad 120 mmHg so indikacije za TH z zdravili; nifedipin, kaptopril, labetalol.

 

23. KAJ SPADA POD DISTRIBUTIVNI ŠOK?

Sem spadata:NEVROGENI ŠOK in ANAFILAKTIČNI ŠOK

 

24. KJE SE DRENIRA PRI TENZIJSKEM PNEUMOTORAKSU?

Najprej se da bolniku 100% kisik, sledi igelna punkcija, nato torakalna drenaža in oskrba hipotenzije.

 

25. KAJ JE GKS, KAJ Z NJO OCENJUJEMO?

GKS ali Glasgow koma skala, je posebna lestvica za  ocenjevanje kome. Z njo ocenjujemo odpiranje oči, govor in motorični odziv. Najmanjša možno št. Zbranih točk je 3, največ pa 15.

 

26. KAKO SE KAŽE ASTMA?

Kaže se z piski, ki jih zasledimo tudi pri pljučnem edemu, KOPB. Pljučnici, anafilaksiji, tujkih v dihalih, plj. Emboliji, bronhiektazijah in raščah pod nivojem glasilk

 

27. KAJ POVZROČAJO ZASTRUPITVE Z OPIOIDI?

Povzročajo:- depresijo dihanja (antidot Nalokson)

 

 

 

28. ANTIDOT PRI ZASTRUPITVI Z OPIOIDI?

Antidot je Nalokson. Začetni odmerek je 0,4 mg i.v. (ali 0,8 mb i.m; 2 mg intranazalno ali 1-2 mg intratrahealno). Poglej: 0,2-0,8 mg i.v.

 

Pri hudih zastrupitvah titriramo Nalokson do skupnega odmerka 6-10 mg, ker Nalokson deluje 45-70 min., depresija dihanja po uporabi opioidov traja 4-5 ur, zato se odmerki Naloksona ponavljajo.Pri srčnem zastoju je dajanje Naloksona škodljivo.

 

29. V KOLIKŠNEM % SE KAŽE PRI AKS OSTEOMUSKULARNA BOLEČINA?

45-49%

 

30. KATERI SINDROM POVZROČA ZASTRUPITEV Z VOLČJO ČEŠNJO?

Antiholinergični

 

31. KAKŠNI SO SIMPTOMI PRI ZASTRUPITVI Z OPIOIDI?

-hipotermija

-mioza depresija dihanja in CŽS

-hiporefleksija, hipotenzija

-bradikardija, bradipneja

-letargija, konfuznost

-koma, hipoventilacija

-apnea, pljučni edem.

 

32. KAJ DAMO PRI ZASTRUPITVAH Z ANTIDIBETIKIH?

Damo 10 mg glukagona i.v. ali 1 ampula i.m. + 80% glukoza 50-100 ml

Antidot je glukoza

 

33. KJE SE SPROŠČAJO CIANIDI?

Pri gorenju plastičnih mas.

 

34. PRETOKI PO ZNOTRAJVENSKIH KANILAH?

BARVA VELIKOST V GA PRETOK
RUMENA

24

13 ml/min

MODRA

22

31 ml/min

ROZA

20

54 ml/min

ZELENA

18

80 ml/min

BELA

17

125 ml/min

SIVA

16

180 ml/min

RJAVA ali ORANŽNA

14

270 ml/min

 

35. KAKO DAJEMO PRI OŽIVLJANJU ZDRAVILO PREKO I.V. KANILE?

Dajemo hitro v bolusu, kjer speremo z 20-30 ml infuzijske tekočine in dvignemo ud.

 

36. KAKO USTAVIMO KRVAVITEV NA VRATU?

Digitalni pritisk na arterijo

 

37.KOLIKŠNA JE NAJBOLJŠA FREKVENCA PREDIHAVANJA, ČE JE BOLNIK NA RESPIRATORJU?

10 vpihov na minuto

 

38. KOLIKO ČASA LAHKO PORABIŠ ZA PREVERJANJE UTRIPA?

10 sekund

 

39. KOLIKŠNA JE FREKVENCA UTRIPA PRI III. STADIJU HEMORAGIČNEGA   

ŠOKA?    

120-140 min

 

40. KOLIKŠNA JE FREKVENCA DIHANJA PRI IV. STOPNJI HEMORAGIČNEGA ŠOKA?

Več kot 40 na min

 

41. KAJ DAMO NAJPREJ PRI HIPOTENZIJI?

Najprej damo večje koncentracije kisika v vdihanem zraku (FiO2)+ i.v. kanal+ infuzija tekočine.Damo še koloidne raztopine do skupno 800 ml.

 

 

42. NA KOLIKO ČASA DAJEMO ADRENALIN?

1 mg na 3 minute

 

43. KATERO ZDRAVILO DAMO PRI  VZTRAJNI VENTRIKULARNI FIBRILACIJI?

Vazopresin 40 IE-1 kratno dozo, kot zamenjavo adrenalina.

 

44. KATERO ZDRAVILO UPORABIMO, ČE ŽELIMO POPOLNOMA ZAVRETI DELOVANJE N.VAGUSA?

Atropin v dozi 3 mg i.v. ali 6 mg intratrahealno

 

45. KATERO ZDRAVILO DAMO PRI ASISTOLIJI?

Damo: adrenalin 1 mg/3 min in atropin 3 mg i.v.(ali 6 mg intratrahealno v enkratni dozi)

 

46. KAJ DAMO PRI PREKATNI TAHIKARDIJI?

Če ne vemo za katero tahikardijo gre, daš AMIODARON, XYLOCAIN 50 mg v 2 minutah s ponovitvami na 5 minut do skupne doze 200 mg.

 

47. KOLIKŠEN JE % OPEČENOSTI PRI II. In III. STOPNJI PRI OTROCIH, DA SE OZNAČI ZA KRITIČNO?

Več kot 30%.

 

48. KATERO TEKOČINO DAMO PRI OPEKLINAH V PRVIH URAH?

Damo: – RINGERJEV LAKTAT po parklandski formuli

odrasli: 3 ml/kg TT na % opečene površine

otroci: 4 ml/kg TT na % opečene površine

 

49. KAKŠNA JE OKONČINA PRI AKUTNI ZAPORI PERIFERNE ARTERIJE?

Hladna, bleda, cianotična, brez pulza, močna bolečina v okončinah ter pešanje moči okončin.

 

50. V KOLIKŠNEM ČASU MORA BIT BOLNIK Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM OPERIRANCA (PTCA)?

Mora biti takoj v bolnišnici

 

51. KOLIKŠNO JE RAZMERJE MASAŽE SRCA PROTI DIHANJU PRI NOVOROJENČKU, KO OŽIVLJA ENA OSEBA?

     3:1

 

52. KOLIKŠNA JE JAKOST 3 DEFIBRILACIJE PRI OTROKU?

                                            4 joule

 

53. KOLIKŠNA JE PONOVNA DEFIBRILACIJA PRI OTROKU?

2 JOULA /kg /TT, 2 JOULA, 4 JOULE, nadalje vedno po 4 JOULE!

 

54. S KOLIKO JOULI ZAČNEMO DEFIBRILIRATI PRI ODRASLEM?

200 J

 

55. KAJ NAJPREJ NAREDIMO PRI PREKATNI DEFIBRILACIJI?

Defibriliramo.

 

56. KAJ NAREDIMO PO 3 KRATNI DEFIBRILACIJI?

1 minuto oživljamo

 

57. KATERI JE NAJBOLJ VERJETNI VZROK ZA ZASTOJ SRCA PRI BOLNIKU ZA KATEREGA VEMO, DA HODI NA HEMODIALIZO?

Hiperkaliemija?

 

58. KAJ PRI POŠKODBI Z ELEKTRIČNIM TOKOM POVZROČI ZASTOJ SRCA?

Asistolija.

 

59. NA KOLIKO ČASA PREVERJAMO PULZ PRI ASISTOLIJI?

Na 1 minuto.

 

60. B NE DIHA, IMA PA PULZ. NA KOLIKO ČASA MED UMETNIM DIHANJEM PREVERJAMO PULZ?

Na 1 minuto

 

 

61. KDAJ LAHKO IZVAJAMO TPO ASINHRONO?

Ko smo ga intubirali.

 

62. ZA KOLIKO % ZNIŽAMO TLAK PO ICV?

Znižamo ga do 25% v roku od 1 minute do 24 ur.

 

63. KATERO TEKOČINO DAJEMO PRI HIPOVOLEMIČNEM ŠOKU?

Dajemo RINGER ali FIZIOLOŠKO RAZTOPINO.

 

64. KAKO DOLGO TRAJA EPISTATUS?

Več kot 30. min

 

65.Manifestacija koronarnega sindoma?

– nestabilna angina pektoris

– netrasmuralni miokardni infarkt

 

66.Kateri so najnevarnejši zapleti akutnega koronarnega sindroma?

– infarkt in ventrikularna fibrilacija

 

67. pri akutnem koronarnem sindromu

– podatki o bolečini

– EKG spremembe

– encim troponin

 

68. Kaj je akutni koronarni sindrom?

akutna destabilizacija plaka v koronarni arteriji

 

69.Koliko % bolnikov ima s koronarnim sindromom ima bolečino v prsih?

18 do 22%

 

70.V kolikšnem času mora biti bolnik operiran s akutnim koronarnim sindromom?

2 uri

 

71.Vzroki za nastanek anevrizme aorte?

– degeneracija aortne stene

– bolezni žilne stene: ateroskleroza, glivične infekcije stene, lues

– poškodbe

 

72. Najpogostejše komplikacije anevrizme aorte?

– tromboza

– disekcija

– ruptura

 

73. Vzroki za nastane ali etiologija akutne periferne zapore?

– tromboembolija

– tromboza

 

74. Znaki zapore periferne arterije – klinična slika?

– okončina je hladna , bleda cianotična, neobčutljiva na dotik, brez pulza, bolečina

 

75. Katero zdravilo, ki ga uporabljamo tudi v kasnejši fazi zdravljenja dajemo proti agregaciji trombocitov pri akutni zapori periferne arterije?

Aspirin

 

76. V kolikšnem času govorimo o odmrtju tkiva pri akutni zapori periferne arterije?

– 3 min ?

 

77. Vzrok za nastanek tromboze perifernih arterij?

– tromboza v arteriji sami

– razpoka intime nad aterosklerotičnim plakom

– poškodba žilne stene zaradi zunanjega vzroka

 

78. Najpogostejši znaki astme?

– tahipnoičen

– diha s pomočjo pomožnih dihalnih mišic

– cianotičen

 

79. Kaj se dogaja pri astmi?

– akutna bronhokonstrikcija

– bronhialna prevzdraženost

– vneta reakcija epitela dihalnih poti

 

80. Ne kardialni pljučni edem – vzroki?

šok, pljučnica, poškodbe pljuč, zdravila in toksini, hematološke motnje, vnetje trbušne stene, aspiracija želodčne vsebine, vdihavanje strupenih plinov in par

 

81. Vzroki kardiogenega pljučnega edema?

miokardni infarkt, hipertenzivna kriza, srčne aritmije, mitralna stenoza

 

82. Znaki pljučne embolije?

– Kardiogeni vzrok: cianoza, tahikardija, bolečina. Dispnoičen kašelj s penastim izmečkom, diha s pomočjo pomožne muskulature, obliva ga znoj, nemiren

– Nekardiogeni vzrok: pokaže se večinoma 2 do 3 po sprožilnme faktorju, hipoksija, kipokapnija, ostalo je isto kot pri kardiogenem

 

83. Katera sta najpogostejša simptoma pljučne embolije?

dušenje in pospešen utrip, cianoza, tahikardija, bolečina

 

84. Kaj je najpogostejši vzrok za pljučno embolijo?

globoka tromboza ven spodnjih okončin

 

85. Kardiogeni plučni edem – zdravljenje?

znižujemo RR če je  vzrok hipertenzija; kisik, morfij

 

86. Globoka venska tromboza – nevarnosti?

dolgo ležanje, operacija medenice, kolkov, rodil

 

87. Kako preprečimo globoko vensko trombozo?

– povijanje nog

– zgodnje vstajanje

– fizioterapija, vaje

 

88. Zakaj nastane tromboza?

– stres

– pospešeno strjevanje

– zmanjšan pretok

 

89. Pri epi napadu damo TIAMIN ali?

– B1 vitamin         50 – 100 ml

 

90. Prvo zdravilo za prekinitev epileptičnega napada?

Diazepam 5mg na 4 minute do skupne doze 20 mg

 

91. Kako dolgo traja epi napad?

5 minut

 

92. Če je bolnik Hipertonik, koliko mora biti tlak, da preživi?

diastoličen naj ne  bo pod 100mm/Hg

 

93. Kateri je najbolj verjetni vzrok za zastoj srca pri bolniku za katerega vemo, da hodi na

Hemodoalizo?

Acidoza?

 

94. Znaki hipoglikemije

– spremenjen mentalni status od kome do psihomotorne agitacija

– ziaforeza, zvišan pulz

– paraliza, disfazija, konvulzije

 

95. Kateri je prvi analgetik pri stenokardiji?

morfij

 

 

96. Načelo zdravljenja bolnikov z obstojno elevacijo spojnice ST? infarkt!

– na terenu: aspirin, plavix, clexane, nitrogliceri, morfij, defibrilacija

– v bolnišnici:- čimprejšnje odprtje intrakoronarne arterije, PTCA balonska dilatacija, fibrinoliza

 

97. Dejavniki tveganja AMI?

– kajenje

– povišan RR

– življenjske navade

 

98. Možganska kap – v kolikšnem času je učinkovito razkrajanje strdka?

do 3 ur

 

99. Pri bolnikih po ICV ne smemo delati tombolize oz. ni priporočljiva?

– je imel večje operacije v zadnjih 3 tednih

– poškodbo glave v zadnjih 3 mesecih

– krvavitev v možganih

– epi napad

– krvavitev iz prebavil / sečil v prvih tednih

 

100. Kolikšna naj bi bila vrednost diastoličnega RR pri hipertoniku po ICV?

– znižujemo do 25%

– od 1 min do 24 h, nato naj bo distalni krvni tlak 100mm/Hg

 

101. Vzrok za akutni glavobol, prisotni nevrološki izpadi?

– subarahnoidna krvavitev

– nenaden močan hitro se širi

 

102. Moč elektrokonverzije pri paroksizmalni supraventikularni tahikardiji

120-150 J pri bifazičnem oziroma 200 J pri monofazičnem defibrilatorju.

 

103. Pri katerih motnah dajemo Amiodaron

– ventrikularna tahikardija brez pulza

– ventrikularna fibrilacija

 

104. Srčni spodbujevalnik, kdaj je upravičena uporaba?

pri AV bloku III. Stopnje

 

105. Maligne prekatne –  ventrikularne ekstrasistole, kakšna je krivulja?

– če je več kot 5 ekstrasistol med seboj povezanih

– če se pojavi ekstrasistola na vrhu t vala

 

106. Katere motnje ritma so nevarne?

– asistolija

– VF/VT

– AV blok III. Stopnje

 

107. Katera od naštetih motenj ritma sodi med tiste, pri katerih je treba ukrepati takoj?

– VF

– AV blok II. Stopnje s frekvenco prekatov 20/min

 

108. Neugodni spremljajoči znaki tahikardije?

srčni zastoj

 

109. Zdravljenje paroksizmalni tahikardiji?

– vagalni manever

– amiodaron

– verapamil

– betablokator

– adenozin

– elektrokonvulzija

 

110. Kdaj nastane melena ob koliko izgubljene krvi?

60 do 100 ml

 

111. Vzroki krvavitve ( najpogostejši iz prebavil )

razjeda želodca, dvanajstnika, vranice, požiralnika

 

112. Najpogostejši vzrok krvavitve iz prebavne cevi?

peptična razjeda

 

113. Akutna hipertenzija?

> 220/120 z glavobolom, motnje vida, edem papile, pljučni edem, možganska krvavitev

 

114. Kdaj govorimo o akutni hipotenziji?

ko je srednji tlak pod 60 mmHg

 

115. Opečenega bolnika moramo

– hladiti opeklino 15% – 30minut

– prostore segrevati na 34 stopinj C

– opečenca za opeklino na 15% – vlažiti in ogrevati

– opekline nikoli ne hladimo z ledom

 

116. Kaj je huda opeklina pri odraslih?

več kot 60% opečene površine pri odraslih

več kot 30% opečene površine pri otrocih

 

117. Kolikšna je opečena površina če je opečen sprednji in zadnji del telesa?

36%

 

118. Prva pomoč pri opeklinah?

– odstranitev vira toplote

– izključitev pridruženih poškodb

– izklopitev vira elektrike

– odstranitev oblačil, ki niso prilepljena na kožo

– hlajenje

– spiranje

– menjava obkladkov

– preprečitev podhladitve

– ocena globine in površine opeklinske rane

– prvi zavoj

– transport

 

119. Srednje huda opeklina

– do 30% odrasli

– do 20% otroci

 

120. Lahka opeklina

– manj kot 20% odrasli

– manj kot 10% otroci

 

121.Globina opekline

– epidermalna

– povrhnja dermalna

– globoka dermalna

– subdremalna

 

122. Opeklinska rana – 3 področja histološko

– področje koagulacije

– staze

– hiperemije

 

123. Procenti opeklin po telesu?

– površina glave 9%

– površina vsakega uda 9%

– površina vsakega uda 189%

– površina trupla spredaj 18%

– površina trupla zadaj 18%

 

124. Globoka dermalna opeklina?

– opečnata rdeča barva,mehurju

– slabo opazna krvna vrnitev

– slabša senzibiliteta

 

125. Antidot pri zastrupitvah z organofosfati, holinergični sindrom, karbamati?

Atropin sulfat – doziranje: 1-5 mg i.v. (bolus), nato 1mg / 5 minut do atropinizacije

 

126. Antidot pri zastrupitvi z metenolom?

Etanol – doziranje: 0.5 g – 1 g /kg začetna in 0.1-0.2 g/kg/h vzdrževalno

 

127. Antidot pri zastrupitvi z antifrizom?

etanol

 

128. Značilnosti zastrupitve z opioidi in postopki

– hipotenzija, bradikardija, bradipnea, letargija,konfuznost, koma, hipoventilacija, apnea, mioza, hiporefleksija, pljučni edem, hipotermija;

Antidot: – NALOKSON – doziranje: 0.2 –0.8 mg i.v.

 

129. Kateri so antidoti pri zastrupitvi z:

-saliclati = paracetamol – acetil cistein

– barbiturati: benzodiazepini – Flumazenil

-antifrizom: metanol

-etilenglukolom: – Etanol

-organofosfati: – Atropin sulfat

zelena mušnica: – benzilpenicilin

 

130. Kje se lahko zastrupimo z CO2?

kleti, silosi, vodnjaki, globoko rovi, slatinski vrelci, vrenje mošta in piva

 

131. Kaj je pomembno za uspešno zdravljenje zastrupitve?

hitra identifikacija strupa

 

132. Ali z zastrupitvijo predstavlja nevarnost za reševalca?

– če pridemo v kontakt s strupenim plinom

 

133. Pri otroku z zastrupitvijo ne smemo izpirati želodec:

– pri zaužitju kislin in lugov, kadar mine od dogodka več kot 30 minut – perforacija

– pri zaužitju lahko hlapnih naftnih derivatov – aspiracija hlapov

 

134. Okoliščine zastrupitve?

-naključna zastrupitev

-samo zastrupitve

-suicui, homicid

-nesreče

 

135. Vnos strupa?

-zaužitje

-vdihavanje

-resorbcija preko kože in sluznic

-vbrizganje v žilo

 

136. Najpogostejše zastrupitve v našem okolju?

– alkohol

– škropiva

– mamila

– ogljikovim monoksidom

 

137. Znaki zastrupitve na osnovi CŽS?

– zaspan a nagovorljiv

– ni nagovorljiv, a reagira na blago bolečino

– slabo reagira na hudo bolečino

– nobene reakcije na bolečino, odsotnost vseh refleksov

 

138.Ali so znaki zastrupitve vedno enaki?

ponavadi ne

 

139. Sekundarna dekontaminacija

– odstranitev strupa iz telesa

– forsirati diurezo in hemodializa

140. Primarna dekontaminacija?

– odstranitev zastrupljenega iz območja zastrupitve

– izzvati bruhanje: ne pri kislinah, lugih, nafta, praški

– vnos preko kože – slečemo ga in umijemo z milom in toplo vodo + zaščitne rokavice

 

141. Znaki ventilnega – tenzijskega – zaprtega pnevmotoraxa so:

– napete vratne vene

– hipersonoren perkutorni  zvok na prizadeti strani

– dihalna stiska

– hipotenziven

-oslabljeno dihanje na prizadeti strani

 

142. Prvi ukrep pri bolniku, ki ima vse znake ventilnega pnevmotoraxa?

Zdravljenje:

– kisik

– prosta dihalna pot

– dekompresija z: i.v. kanilo (14 – 16 G) v 2. interkostalnem prostoru v medioklavikularni liniji

– torakalna drenaža(4 – 5 interkostalni prostoru v zadnji aksilarni liniji)

 

143. Zdravljenje odprtega pnevmotoraxa?

– Zapremo odprtino s treh stani

– zagotovimo prosto dihalno pot

– damo mu kisik

– čim hitrejši transport v bolnišnico

– vstavimo I.V. kanilo

 

144. Ventilni pnevmotorax ogroža življenje ker?

vpliva na dihalno in cirkulacijsko tehniko

 

145. Na kaj vpliva Hematotorax?

na dihanje in na cirkulacijo

 

146. Masivni hematotorax – koliko krvi se izlije v plevralno votlino?

> 1500 ml

 

147. Znaki masivnega hematotoraksa?

– dihalna stiska

– šok

– avskultatorno ne slišimo dihanja na prizadeti strani

– perkutorno na prizadeti strani prisotna zamolklina

 

148. Zdravljenje masivnega hematotoraksa?

– prosta dihalna pot

– damo mu kisik

– hiter prevoz v bolnišnico

– I.V. kanila + infuzija

 

149. Nestabilni prstni koš?

– nastane kadar je zlomljenih vtri ali več reber na dveh mestih

Zdravljenje:

– – prosta dihalna pot

– damo mu kisik

– hiter prevoz v bolnišnico

– I.V. kanila + infuzija

– pogosto ga je potrebno orotahealno intubirati

 

150. Tamponada srca?

– nastane zaradi penetrantne pooškodbe prstnega koša

– pride do hitrega nabiranja krvi v prostoru med srcem in osrčnikom

Klinična slika:

– hipotenzija

– nabrekle vratne vene

– zamolkli srčni toni

– paradoksni pulz

Zdravljenje:

– prosta dihalna pot

– damo mu kisik

– hiter prevoz v bolnišnico

– I.V. kanila + infuzija

 

151. Naštej tri točkovne sisteme za ocenjevanje težavnostne stopnje politravme?

– AIS

– ISS

– GCS

– RTS

 

152. Glavne pomanjkljivosti GCS sta:

– odvisna od terapije

– težavna za ocenjevanje otrok

 

153. Najpogostejši organski zapleti pri politravmi so?

poškodbe glave in možganov

 

154. Zgodnja faza zdravljenja pri politravmatizirancih je?

– reanimacija

– operacija

– stabilizacija

 

155. Pozna faza zdravljenja politravmatiziranih je?

– podpiranje okvarjenih organskih funkcij

– rehabilitacija

-preprečitev zapletov

 

156. Ukrepi pri sumu na poškodbo trebušnih organov?

– hiter transport

– polležeči položaj

– nastavimo I.V. kanal

 

157. Zanesljivi znaki zloma so?

– štrleča kost iz rane

– patološka gibljivost

– deformacija

 

158. Arterijsko krvavitev iz 8 cm velike rane na podlahti ustavimo na kraju nesreče z?

– s pritiskom na nadlahtno arterijo brahialis

– kompresijskim povojem

– maksimalno fleksijo komolca

 

159. Nujni medicinski postopki pri zlomu okončine?

– imobilizacija

– analgezija

– sterilno prekritje odprtega zloma

– infuzija

 

160. GCS ima razpon točk?

3 do 15

 

161. Primarna poškodba možganov je?

– zlom lobanje

– raztrganine

– udarnine

– obtolčenine

 

162. Sekundarna poškodba možganov je?

– epiduralni hematom

– edem možganov

 

163. Koma brez žariščnih simptomov je?

– uremična

– hepatična

– hiperglikemična

 

164. Intrakranialni pritisk je?

znotraj lobanjski tlak

 

165. Pri katerih poškodbah izvedemo na terenu imobilizacijo  uda?

– zlomi

– zvini

– izpahi

– opekline

-vratni hrbtenici

-pri rupturi in nateg vezi

 

166. Kaj je IKT – ICP

– njegova vrednost je od 0 – 15 mmHg

– tvorijo ga likvor možgani in količina cirkulirajoče krvi

 

167. Kdaj začnemo zviševati CPP?

pri 50 mmHg

 

168. Pri GCS ocenjujemo?

– motoriko s 6 točkami

– odpiranje oči s 4 točkami

– govor s 5 točkami

 

169. Kaj je politravma?

istočasna poškodba dveh ali več regij ali organskih sistemov, ko je vsaj eden življenjsko pomemben

 

170. Začetni problemi bolnika s politravmo?

– možnost krvavitve

– nezavest

– hipotermija

– hipodinamični šok

– hipoksija

 

171. Cerebralni venski pritisk moramo vzdrževati nad?

70 mmHg

 

172. Nevarnost izkrvavitve je

začetni klinični problem pri politravmatiziranem  bolniku?

 

173. Koliko po oceni GCS intubiramo bolnika?

< 8

 

174. Motnje zavesti?

– kvalitativne: somnolenca, sopor, koma

– kvantitativne: zmedenost, zamračenost, delirantno skaljena zavest

 

175. Koma z žariščnim simptomi v CŽZ?

– intracerebralni hematom

– tromboza možganske arterije

– embolija možganske arterije

 

176. NMP pri krvavitvi?

– ustavitev krvavitve

– nadomestitev tekočine

– avtotrasfuzija – trendelenburgov položaj

– analgezija

– hiter transport

 

177. Po kakšnem vrstnem redu triažiramo, če je prisotno več poškodovancev?

– zagotovitev dihalne poti

– zagotovitev ventilacije

– vzdrževanje cirkulacije in obvladovanje krvavitev

 

178. Kako anestezist zniža ICP med operacijo?

s sedacijo

 

179. SEDATIV

– Norcaron

– dormicum

 

180. Najpogostejše poškodba pri politravmatiziranih?

– možgani na prvem mestu

– sp. Okončine

– prsni koš

– glava

– medenica

– zg. okončine

– trebuh

– hrbtenica

 

181. Koma z znaki vnetja ali draženja mening:

– gnojni meningitis

– TBC meningitis

– subarahnoidea krvavitev

– encefalitis

– meningo vaskularni sifilis

– AIDS

 

182. V kateri fazi je nevarnost izsušitve

1.faza oz. zgodnja faza

 

183. Poškodbe z električnim tokom?

– izmenični – VF, tetanične mišične kontrakcije

– enosmerni – asistolija, ena sam mišični krč

 

184. Hipotermija?

tem. Telesa je pod 35 stopinj C

 

185. Kdaj pride pri hipotermičnem bolniku do atrijske fibrilacije, ventrikularne fibrilacije?

< 28 stopinj C

 

186. Na koliko segrevamo vdihan zrak pri hipotermične bolniku?

naj bo vlažen in segre od 40 do 46 stopinj C

 

187. Na koliko segrejemo tekočino pri za peritonealno lavažo?

do 45 stopinj C

 

188. Znaki blagega poslabšanja poškodbe glave?

– zenici razširjeni

– zaspanost

– bruhanje

 

189. Chrus sindrom pridružene poškodbe?

odpoved ledvic

 

190. Kdaj je hipotermija zmerna?

30do 32 stopinj C

 

191. Komatozna stanja 3 skupine?

– koma brez žariščnih simptomov CŽS

– koma z zanki vnetja ali draženja mening

– koma z žariščnimi simptomi CŽS

 

192. Kdo spada med politravmatizirance?

– vsi ki imajo spremembe zavesti

– vsi ki imajo zanke šoka

– vsi ki imajo več zlomov

 

193. Razdelitev poškodb z električnim tokom?

– glede na voltažo in po smeri električnega toka?

 

 

194. Od česa je odvisna stopnja poškodbe z elekt. Tokom?

jakosti, smeri toka, času izpostavljenosti, izpostavljena površina, spremljajoče poškodbe, predhodna obolenja

 

195. Masovne nesreče

– takojšnja oskrba – ljudje na mestu nesreče

– PP –zdravstveno osebje v 2 – 3 urah po nesreči

– organizirana reševalna akcija

 

196. Definicija ATLS

usoda poškodovancev je odvisna od optimalne oskrbe takoj po poškodbi – obdobje zlate ure

 

197. Koliko mora biti pri poškodovanih PaO2 in SaO2?

– PaO2 = 95%

– SaO2 – > 70

 

198. Nevrogeni šok nastane zaradi poškodbe?

– hrbtenjače

– možganov

– hrbtnega mozga

 

199. Splošni simptomi šoka so:

motnje zavesti, hladna lepljiva koža, znižan krvni tlak, pospešen krvni utrip, znižana urna diureza

 

200. Septični šok lahko nastane zaradi?

– gnojnega peritonitisa

– perforacije vnetega žolčnika

– operacije goleni

 

201. V hiperdinamični obliki septičnega šoka ima bolnik?

– zvišano telesno temperaturo

– tahikardijo

 

202. Glavni problemi pri travmatskem šoku?

– hipovolemični šok

– infekcija

– reperfuzijske poškodbe

 

203. Hiperdinamični šok je?

– bolnik ima pospešen utrip

– koža je rožnata

– periferni edemi

– RR normalen ali nižji

 

204. Katera zdravila damo pri anafilaktičnem šoku

Adrenalin, kortikosteroid, antihistaminik, kisik, infuzija

 

205. Kaj je razlog za nastanek hiperdinamičnega šoka?

– spinalni šok

– kardiogeni šok

 

206. Hemoragični šok pri odraslem- koliko tekočine mu spustimo v bolus?

2000 ml

npr. če je izgubil 500ml krvi, mora dobiti 1500 kristaloidov ali 500 koloidov

koloidi 1:1

kristaloidi v3:1

 

207. Če je otrok v hipovolemičnem šoku, koliko tekočine mu spustimo v bolus

20 ml/kg TT – otrok

 

208. Vzroki obstruktivnega šoka po poškodbi

– tamponada srca

– tenzijski pnevmotoraks

 

209. Kaj povzroča obstruktivni šok?

– masivna pljučna tromboembolija

– tenzijski pnevmotoraks

 

210. Anafilaktični šok – vzroki?

reakcija po izpostavitvi antigenu

 

211. Septični šok – vzroki?

– bakterije

– endotoksini

– posledica sproščanja citoksinov kot meditatorjev vnetja

 

212. Šok – kaj pomeni

hudo nenadno stanje ki ogroža človekovo življenje

 

213. Vzroki šokovnega stanja?

– hipovolemija: krvavitev, izguba telesnih tekočin

– kardiogeni: inarkt srčne mišice, motnje ritma, popuščanje in nizki utripni volumen, oviranje pretoka

– toksočni ali septični

– anafilaktični

– nevrogeni

– travmatski

 

214. Znaki in terapija hipovolemičnega šoka!

– nastane zaradi prevelikega bruhanja, driskah prekomernemu znojenju, prekomerni uporabi diuretikov, sladkorni bolezni

Znaki motnje zavesti, nemir, prazne vratne vene, suha koža, nizek sistolični in diastolični tlak

Terapija: kisik. RL, fiziološka raztopina,

 

215. Opeklinski šok?

– nastane pri opeklini ki je večja od 25% telesne površine

– vzrok je izguba tekočine

 

216. Kardiogeni šok – ukrepi in terapija

– nastane zaradi popuščanja delovanja srčne mišice in zaradi oviranegapretoka krvi skozi srce

Znaki: bolečina v prsih, prekomerno napolnjene vratne vene

Terapija: ventilacija, ifuzija, črpalka, kisik, nadomeščanje tekočine, umetna dihalna pot,

 

217. Nevrogeni šok Th

pri vrednosti manj kot 8 po GCS je potrebnaumetna dihalna pot, predihavanje, kristaloidi, analgetik, za 30% vzdignjeno vzglavje

 

218. Posledica hemoragičnega šoka?

najpogosteje notranjih krvavitev ( v lobanjsko votlino, hematotorax, v trebuh, zaprti zlom velikih kosti in medenice)

 

219. Hipervolemični šok – pravilno zaporedje?

– ocena stanja, dihanja in cirkulacij

– kisik-

– tekočine

– analgetik

– sedativi

– želodčna cevka

– trajni urinki kateter

 

220. Septični šok ?

kadar sepso še spremlja hipotenzija

 

221. Katero tekočino dajemo pri hopovolemičnem šoku?

Kristaloide

 

222. Travmatski šok problemi?

– razvije se pri politravmi

– tukaj dajemo prednost analgeziji

 

[wp_ad_camp_1]

223. Kolikšna je količina cirkulirajoče krvi pri odrasli osebi?

224. Od česa je odvisna oksigenacija?

225. Koliko krat izvedemo abdominalni sunek in tolčenje po hrbtu med lopaticami?

226. Katere ritme lahko na monitorju zasledimo pri nenadni smrti? Sinusni ritem to je sigurno prav, še več je bilo naštetih?

 

227. Kakšen je pretok venflonke 14G?

270 ml/min

 

228. Pretok kanile 16 G?

180ml/min

 

229. Koliko večjo dozo zdravila moramo dati endotrahealno za razliko od I.V.?

2 – 2.5 krat večjo dozo

 

230. Kaj je zlato pravilo sprostitve dihalne poti?

endotrahealna intubacija z tubusom ne manjšim od 7  m

alternativa je lahko tudi kombi tubus ali laringealna maska ni primerna za asinhrono oživljanje

 

231. Kaj opazujemo pri bolniku ki ne diha?

dvig prsnega koša

čutimo sapo na obrazu

poslušamo dihanje

 

232. Prva doza AMIODARONA?

je 300mg i.v. v bolusu neposredno pred 4. šokom razredčen z 20ml 5% glukoze

 

233. Koliko vpihov damo, če dajemo adrenalin intratrahealno?

5 vpihov

 

234. Kdaj je smiselno izvesti prekordialni udarec po zastoju srca?

Če se v trenutku, ko nastopi srčni zastoj, nahajamo ob bolniku in smo torej  priča zastoja, ali če zastoj zasledimo na monitorju in defibrilator ni takoj dosegljiv. Znotraj 30 sekund.

 

235. Začetna moč pri defibrilaciji odraslega in kdaj defibriliramo?

V primeru, da je prisoten ritem VF/VT, napolnimo defibrilator in sprožimo en električni šok (150-200 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju).

 

236. Adrenalin katera trditev ne drži?

zniža sistemski žilni upor (v resnici ZVIŠA sistemski žilni upor )

 

237. Koliko časa porabimo, da ugotovimo da bolnik ne diha?

10 sekund

 

238. Reanimacijska zdravila so?

– Adrenalin ali Suprarenin

– Atropin

– Kordarone ali Amiodaron

– Xylocain ali Lidokain

– Natrijev hidrokarbonat – NaHCa3

– Magnezijev sulfat – MgSo4

– Vazopresin

 

239. Enkratna skupna doza ATROPINA?

atropin v dozi 3 mg i.v. (ali 6 mg intratrahealno) v enkratni dozi in na ta način v popolnosti zavremo n. vagus

 

240. Kakšen je procent uspešnosti, če ne defibriliramo takoj?

Uspešnost oživljanja v tej skupini bolnikov je odvisna od časa, ki je potekel do prve defibrilacije. Verjetnost uspešne defibrilacije se zmanjša za 7 – 10 % z vsako minuto odlašanja s postopkom.

 

241. Kdaj označimo asistolijo kot patološko?

– z določanjem pravilne lege in postavitve EKG elektrod za monitoring;

– z določanjem ritmov v I.  in II. odvodu .

 

242. Začetna jakost defibrilacije pri VT?

(150-200 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju).

 

243. Katero zdravilo lahko sproži atrijsko fibrilacijo?

Lanitop ali Lanikor? –obe zdravili lahko sprožita fibrilacijo?

 

244. Kolikšen je začetni bolus pri ventilaciji?

250 ml ?

 

245. Katera zdravila lahko dajemo intratrehealno?

adrenalin ali suprarenin, Lidokain ali Xylocain, atropin, Nalokson ali Narcanti

 

246. Ali bolniku, ki smo dali Amiodaron ali Kordarone smemo dati Lidokain ali Xylocain?

ne

 

247. Aistolija  –  preverjanje pulza koliko časa?

10 sekund

 

248. Asistolija  –  nato vzpostavitev  VT/VF – na koliko časa preverjamo pulz?

kontroliramo srčni ritem na 2 minuti, 10 sekund

 

249. Po treh defibrilacijah je naslednja jakost defibrilacije?

(150 –360 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju)

 

250. Kaj storimo najprej, ko ugotovimo VT/VF?

V primeru, da je prisoten ritem VF/VT, napolnimo defibrilator in sprožimo en električni šok (150-200 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju).

 

251. Intubacije ki omogočajo asinhrono oživljanje?

Uporaba kombitubusa  in laringealnega tubusa  prav tako omogoča asinhrono oživljanje. Tudi laringealna maska predstavlja možnost za oskrbo dihalne poti, vendar ni vedno primerna za asinhroni tip oživljanja.

 

252. Ko smo izvedli asinhrono intubacijo kaj ne smemo opustiti?

Ko smo bolnika uspešno intubirali, lahko nadaljnje oživljanje poteka asinhrono,  kar pomeni, da pri predihavanju ne prenehamo s srčno masažo. KISIK ????

 

253. Katero zdravilo damo pri vztrajni ventrikularni fibrilaciji?

adrenalin pred tretjim šokom, amiodaron pred četrtim šokom.

 

254. Kaj najprej naredimo pri prekatni fibrilaciji?

defibriliramo

 

255. Kaj naredimo po treh defibrilacijah?

Damo amiodaron v odmerku 300 mg i.v. v bolusu.

 

256. Kdaj lahko izvajamo TPO asinhrono?

kadar imamo bolnika priključenega na ventilator ali respirator.

 

257. Veriga preživetja obsega pravočasne postopke?

– Zgodnja prepoznava bolnika in klic po pomoč –

– Zgodnji TPO, za pridobitev časa – nadomestno dihanje in krvni otok

– Zgodnja defibrilacija za vzpostavitev ritma – zgodnja defibrilacija

– Nadaljnji  postopki in oskrba po oživljanj – dodatni postopki kjer želimo odstraniti vzrok srčnega zastoja

 

258. Vrstni red oživljanja?

VARNOST BOLNIKA/POŠKODOVANCA IN REŠEVALCEV

Preverjanje odzivnosti bolnika

KLIC NA POMOČ (V NEPOSREDNEM OKOLJU!)

Odprtje dihalnih poti

Preverjanje dihanja

KLIC 112!

30 KOMPRESIJ PRSNEGA KOŠA (sredina prsnega koša!)

PONOVNO ODPIRANJE DIHALNIH POTI IN DVA UČINKOVITA VPIHA (1s)

KPO 30:2

Defibrilacija

 

259. Kako zagotovimo prosto dihalno pot?

– s trojnim manevrom dvig spodnje čeljusti

– endotrahealna intubacija

– konikotomija

 

260. Katere motnje ritma so življenjsko nevarne?

Prekatna fibrilacija (VF) in prekatna tahikardija (VT) brez pulza.

 

261. Kaj spada pod TPO?

– vzdrževanje odprtih dihalnih poti

– podpora dihanja in cirkulacije brez opreme

 

262. Naj zanesljivejši in najučinkovitejši pripomočki za ohranjanje proste dihalne poti?

– endotrahealni tubus

– combitubus

– laringealni tubus

 

263. Način dajanja zdravil med reanimacijo?

i.v. ali intratrahealno

 

264. Najpogostejši reverzibilni vzroki za srčni zastoj?

4H

– HIPOKSIJA

– HIPOVOLEMIJA

– HIPER/HIPOKALIEMIJA, HIPOKALCIEMIJA, ACIDOZA

– HIPOTERMIJA

4T

– TENZIJSKI PNEVMOTORAKS

– TAMPONADA SRCA

– TOKSINI

– TROMBEMBOLIJA

 

265. Kako dolgo defibriliramo?

dokler je prisotna ventrikularna fibrilacija ali ventrikularna tahikardija

 

266. Kako dolgo oživljamo?

– žrtev kaže znake življenja;

– ne pride nujna medicinska pomoč;

– se ne utrudite.

 

267. Kaj je prvi ukrep pri VF?

defibrilacija

 

268. Moč sinhronizirane elektrokonverzije pri ventrikularni ali prekatni tahikardiji?

Za VT uporabimo začetno energijo 120 –150 J pri bifazičnem oz. 200 J pri  monofazičnem  defibrilatorju.

 

269. Kombinacija zdravil oz. vrstni red pri DPO?

adrenalin, kateremu takoj sledi tretji šok iste moči in nadaljevanje KPO (vzorec: ZDRAVILO – ŠOK – KPO – KONTROLA RITMA – ZDRAVILO –ŠOK – KPO….). Če VF/VT vztraja tudi po tretjem šoku, damo amiodaron v odmerku 300 mg i.v. v bolusu (neposredno pred 4. šokom).

 

270. Osnovno zdravilo pri supraventrikularni tahikardiji?

Adrenalin

 

271. Nenadna smrt je lahko posledica?

– akutnega koronarnega sidroma

– valvularne srčne bolezni

– pulmonalnih embolizmov

– neznanega vzroka

– intrakranialni incident

– kardiomiopatija

– elektrolitske motnje

 

272. Nenadna smrt je dogodek , ko bolnik nenadoma:

– ne diha,je nezavesten

– nima znakov delovanja krvnega obtoka

 

273. Razlogi srčnega napada so lahko?

– fizični napor

– krč srčne žile

– nezadostna oskrba srca s kisikom

 

274. Zmanjšanje smrtnosti zaradi nenadne smrti?

– prenehanje kajenja

– zdravljenje zvišanega krvnega tlaka

– zdravljenje dejavnikov tveganja

 

275. Kakšen je namen TPO?

– Namen temeljnih postopkov oživljanja (TPO) je zagotoviti   krvni obtok in dihanje ter tako pridobiti čas in počakati na nujno medicinsko pomoč (podaljšati poskušamo čas od srčnega zastoja do nastanka možganske smrti.)

 

276. Znaki srčnega napada?

bolečina za prsnic, ki lahko izžareva v roko ali vrat, spodnjo čeljust, v hrbet med obe lopatici, pomanjkanje zraka, dušenje, hladni znoj, smrtni strah, omotica, slabost ob kateri bolnika sili na bruhanje.

 

277. Ukrepi pri srčnem napadu?

– bolnik mora mirovati leže, ob dušenju pa pol sede

– pod jezik mu damo tableto nitroglicerina ali dva vpiha nitroglicerinskega pršila le

– v primeru, da je bolnik to zdravilo že jemal in da ima dobro tipen utrip.

– damo mu ½ tablete aspirina če je ta dan še ni vzel in če na aspirin ni preobčutljiv (alergičen)

– ostanemo pri bolniku do prihoda SNMP

– v primeru nenadne izgube zavesti pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja

 

278. Kateri vzroki pospešijo zgodnji nastanek bolezni srca in ožilja?

Moderno življenje s pogostimi stresnimi dogodki, nepravilno prehrano in premalo gibanja, vodi v zgodnji nastanek bolezni srca in ožilja. Potek bolezni močno pospeši kajenje.

 

279. Znaki možganske kapi?

– prizadetost obraznega živca enostransko s povešenim enim ustnim kotom, ki se slabše giblje in širšo očesno špranjo na prizadeti strani

– otežkočen, nerazumljiv ali blebetav govor

– motnja zavesti od rahle zmedenosti pa vse do nezavesti

– oslabljena moč ali odrevenelost obraza, noge in/ali roke na eni polovici telesa

– omotica ali nenaden padec brez razloga

– zamegljen ali zmanjšan vid običajno na eno oko.

 

280. Ukrepi pri možganski kapi?

– hitro pomisliti na možnost možganske kapi in prepoznati znake

– takoj obvestiti SNMP

– bolnik naj počiva leže ali pol sede

– če se ne odziva vsako minuto preverjajte dihanje in znake krvnega obtoka

– če bolnik preneha dihati izvajajte umetno dihanje in vsako minuto preverjajte znake krvnega obtoka

– če izginejo tudi znaki krvnega obtoka izvajajte vse ukrepe TPO

 

281. Kakšne ukrepe poznamo pri zadušitvi s tujkom?

– udarci po hrbtu med lopaticami 5x

– Heimlichov prijem 5x

– po treh ciklih kličeš 112

 

282. Kje ne smemo izvajati Heimlichovega prijema?

– pri utopljencih

– pri dojenčkih starih pod eno leto

 

283. Kdaj kličeš nujno medicinsko pomoč

-Več kot en reševalec

En reševalec kliče NMP, drugi oživlja

-En reševalec

Takoj, ko ugotovimo da prizadeti ne diha

odrasli, če izključimo utopitev

otroku z boleznijo srca

-Po eni minuti oživljanja: dojenček ali otrok brez bolezni srca

utopitev

 

284. Odstranjevanje tujka?

– nikoli na slepo

– tujek odstranimo samo takrat ko ga vidiš

 

285. Kdaj je indiciran Magnezijev sulfat?

je indiciran pri vztrajni VF, če obstaja sum na hipomagnezemijo

 

286. Kdaj je idiciran Natrijev bikarbonat?

V skupino I sodi, kadar ga uporabimo pri bolniku s srčnim zastojem, kjer vemo, da je prisotna hiperkaliemija. V skupino IIa sodi, če ga uporabimo pri zastrupitvi s tricikličnimi antidepresivi ali za alkalizacijo urina pri zastrupitvi z acetilsalicilati in drugimi podobnimi zdravili. V skupino IIb sodi, če ga uporabimo pri intubiranih in mehanično predihavanih bolnikih z dolgotrajnim srčnim zastojem ali pri vzpostavitvi spontanega utripa pri bolnikih z dolgo trajajočim srčnim zastojem.

 

287. Ali lahko damo Natrijev bikarbonat in Kalcij po sitem kanalu?

ne

 

288. Katero metodo uporabljamo za potrditev lege endotrahealnega tubusa?

– metoda za potrditev lege endotrahealnega tubusa (etCO2 metoda!).

 

289. Možganska smrt nastopi?

10 minut po prenehanju srčne akcije

 

290. Razlogi za nastanek možganske kapi so:

– strdek v spremenjeni možganski žili

– krvavitev v možganih

 

291. Temeljni postopki oživljanja?

pomenijo postopke za vzdrževanje in ohranjanje življenjskih funkcij?

 

292. Temeljni postopki oživljanja za odrasle veljajo za stare več kot?

8 let

 

293. Nujno medicinsko pomoč pokličemo takoj?

– ko ugotovimo neodzivnost in odsotnost dihanja pri odraslem

– ko ugotovimo neodzivnost dihanja pri otroku ki je srčni bolnik

– odrasli če izključimo utopitev

 

294. Nujno medicinsko pomoč kličemo po eni minuti oživljanja?

– pri dojenčku ali otroku brez bolezni srca

– pri utopljencu

 

295. Pri uporabi polavtomatskega  defibrilatorja moramo?

– Pripraviti defibrilator za delovanje

– ugotoviti motnjo srčnega ritma

– izbrati jakost električnega šoka

– pritisniti na tipko za sproščanje, ko prične utripati oranžna kapljičasa tipka

– pritisniti na tipko za sproščanje šoka, ko smo preverili, da se nihče ne dotika prizadetega

 

296. Kateri so nesporno učinkoviti postopki oživljanja, ki vplivajo na preživetje bolnikov ob srčnem zastoju?

TPO, defibrilacija, intratrahealna intubacija

 

297. Kako dajemo pri oživljanju zdravilo preko i. v. kanala

v bolusu

 

298. Katero zdravilo damo pri vztrajni ventrikularni fibrilaciji?

Lidokain ali Xylokain, adrenalin, magnezijev sulfat, amiodaron ali kordarone

 

299. Kaj damo pri prekatni tahikardiji?

Za prekatno ali VT uporabimo začetno energijo 120 –150 J pri bifazičnem oz. 200 J pri  monofazičnem  defibrilatorju. Adrenalin in amiodaron ali kordarone in tudi lidokain ali Xylocaine

 

300. Na koliko časa preverjamo pulz pri asistoliji

na 2 minuti

 

301.  TPO pri bolniku, ki diha in mu ne bije srce?

1. ocena zavesti

2. klic nujne medicinske pomoči

 

302. TPO pri bolniku, ki ne diha in mu ne bije srce?

1. ocena zavesti

2. klic NMP

3. umetno dihanje

4. masaža srca

5. defibrilacija

 

303. Zaporedje pri zastoju srce, če imamo defibrilator pri roki?

1. defibrilacija dihanje

2. dihanje

3. masaža srca

 

304. Po kolikšnem času nastanejo okvare ne možganih, če ni pravočasne pomoči?

po 4 minutah

 

305. Kakšen je vrstni red jakosti defibrilacije, če pacient potrebuje 6 defibrilacij?

– (150-200 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju)

– (150 –360 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju)

– (150 –360 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju)

– (150 –360 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju) itd.

 

306. V katerih primerih se pri oživljanju lahko zastrupi tudi reševalec?

kadar pride strup v kontakt z reševalcem

 

307. Znaki nenadne smrti?

– odsotnost dihanja

– odsotnost pulza

 

308. Če želimo obogatiti zrak s kisikom v balonu za predihavanje mora biti pretok po dotočni cevi:

10 – 15 l/min

 

309. Pri umetnem dihanju z metodo usta na usta se lahko okužimo z?

– virusom gripe

– tuberkulozo

– hepatitis B

 

310. V postopkih TPO pri poškodovancu ocenjujemo dihanje z?

– opazovanjem gibanja prsnega koša

– čutenje in poslušanje izdiha

 

311. Po nastanku VT je bolnik?

– že po nekaj minutah šokiran s nizkim krvnim tlako

– večinoma nezavesten

 

312. Koliko krat izvajamo Heimlichov prijem?

3x

 

313. V katero skupino sodi Adrenalin?

vmesno

 

314. Značilnosti Adrenalina ?

Adrenalin je močni simpatikomimetik, ki stimulira a 1 in a 2 receptorje s posledično vazokonstrikcijo (poveča sistemski žilni upor ter možganski in koronarni perfuzijski tlak).

 

315. Kakšen je največji možen pretok skozi nazalni kateter?

od 1 do 6 l/min

 

316. Pri Proksimalni supraventrikularni tahikardiji damo?

Amiodaron ali Kordarone

 

317. Primarna prevenca nenadne smrti?

Kajenje, zvišan RR, hiperlipidemija, življenske navade

 

318. Sekundarna prevenca nenadne smrti?

agresivna obravnava bolnikov z zvišanim tveganjem

 

319. Kolikšna je minimalna prisotnost kisika pri predihavanju z balonom?

5 do 10 litrov

 

320. Znaki dihalne stiske so:

– dispnoa

– tahipnoa

 

321. Značilnost IIb skupine?

sprejemljivo, mogoče, morda koristno

 

322. Katera obolenja lahko vplivaj no vrednost pulzne oksimetrije?

– hipovolemija

-anemija

– hipotermija

– periferna vazokonstrikcuja

 

323. Kaj naredimo pri otroku ki se je utopil?

– takoj reanimiramo

 

324. Znaki srednje hude dihalne stiske pri otroku?

– dihanje s pomožnimi dihalnimi mišicami

– ugrezanje jugularne jame in prostorov nad ključnicami

– dihanje z nosnimi krili

– ugrezanje med rebrnih prostorov

 

325. Znaki težke dehidracije pri otroku?

– suh jezik

– apatičen, ne odziva se na prigovarjanje

– lahko ima zvišano temperaturo

 

326. Kdaj ne izpiramo pri zastrupitvah otrok?

– pri lugih,  kislinah, če je poteklo več kot 30 minut – perforacija

– pri naftnih derivatih zaradi možnosti aspiracije – aspiracija

 

327. Kakšen % prizadetosti predstavlja izsušitev pri otroku?

– 15% TT

 

328. Znaki hude dihalne stiske pri otroku?

–  pene na ustih

– cianoza

– stokanje

 

329. Utopitev otroka?

– TPO

– zahteva takojšnje oživljanje, saj je od tega odvisna kvaliteta preživetja!

 

330. Znaki lahke dihalne stiske pri otrocih?

– pospešeno dihanje

 

331. Kakšno je razmerje med zunanjo srčno masažo in dihanjem pri 7.letnem starem otroku?

– 30:2 ali 15:2

 

332.  Začetna jakost pri defibrilaciji otrok?

– 4 J/kg TT

 

333. Kje tipamo pulz pri novorojenčku?

– na arteriji Brahialis

 

334. Kakšna je jakost tretje defibrilacije pri otroku?

– Izvedemo le en defibrilacijski sunek na ciklus, in sicer vedno v dozi 4 J/kg. Ta doza velja za uporabo tako monofaznih kot bifaznih defibrilatorjev.

 

335. Kakšna je nadalna moč defibrilacije pri otroku?

– Izvedemo le en defibrilacijski sunek na ciklus, in sicer vedno v dozi 4 J/kg. Ta doza velja za uporabo tako monofaznih kot bifaznih defibrilatorjev.

 

336. Ali se razlikuje TPO pri otrocih in odraslih?

– da manjša sila in frekvenca

 

337. Frekvenca masaže srca pri otroku

100 stisov/min

 

338. Kaj je najpogosteje vzrok pri otrocih če ne dihajo?

dihalni vzrok

 

339. DOKONČNA OSKRBA – UKREP TENZIJSKEGA PNEUMOTORAKSA?

torakalna drenaža v 2-3 interkostalni prostor medioklavikularne linije

 

340. KDAJ PRIDE PRI HIPOTERMIČNEM BOLNIKU DO  AF/VF?

<28,  <30,  <33,  <38 možni odgovori

Pravilen odgovor je Pri  <28

 

341. NA KOLIKO SEGREVAMO VDIHAN ZRAK PRI HIPOTERMIČNEM BOLNIKU?

30,  35,  40,  42,  45   možni odgovori

segrevamo od 40-45 stopinjC.

 

342. KATERI NAČIN INTUBACIJE PRI URGENTNI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI?

orotrahealna

 

343. KOLIKŠEN JE % OPEČENOSTI PRI 50 LETNEM ODRASLEM S HUDO

OPEKLINO?

>10,  >15,  >20,  >25,  >30  možni odgovori,pravilno obkroži

 

345. KOLIČINA  URINA V 4.FAZI HEMORAGIČNEGA ŠOKA?

urina ni!   Možni odgovori: <30, <25, <20, <15, <10, <5     pravilno obkroži!

 

346. PULZ V 3. FAZI HEMORAGIČNEGA ŠOKA?

120 – 140

 

347. KOLIČINA KISIKA NA RESPIRATORJU?

10 – 12 l/min

 

348. SRČNI SPODBUJEVALNIK, KDAJ JE UPRAVIČENA UPORABA?

pri AV blok III. stopnje

 

349. KOLIKŠNA NAJ BI BILA VREDNOST DIASTOL. TLAKA PRI HIPERTONIKU PO   ICV?

tlak mu znižujemo do 25 % od 1 min do 24h, nato naj bo distalni tlak 100 mm/Hg

100-103 mmHg

 

350. KOLIKO UPADA % USPEŠNOSTI DEFIBRILACIJE PRI 1 MIN. ODLAŠANJU S  POSTOPKOM?

7-10 %

 

351. POLT V 4. FAZI HEMORAGIČNEGA ŠOKA?

pepelnata

 

352. PRI EPILEPTIČNEM NAPADU DAMO PRI KRONIČNEM ALKOHOLIZMU KATERI VITAMIN?

vit B1

 

353. KOLIKO ČASA PONAVLJAMO CIKLUSE TPO PRI ASISTOLIJI?

2 min

 

354. NA KOKIKO ČASA PREVERJAMO PULZ PRI ASISTOLIJI, ČE JE NASTOPILA

NEPOSREDNO PO DEFIBRILACIJI?

2 min

 

355. KATERE BOLEZNI LAHKO VPLIVAJO NA  VREDNOST PULZNE OKSIMETRIJE?

– hipovolemija

– hipotermija, anemija, periferna vazokonstrikcija

 

356. ZASTRUPITEV V KLETI – S ČIM?

CO, CO2, žveplo

 

357. CŽS- STATUS V 3. FAZI HEMORAGIČNEGA ŠOKA

anksiozen ali zmeden

 

358. PRETOK KISIKA NA VENTILATORJU, ČE NI  NA VOLJO  DODATNEGA KISIKA?

10ml/kg TT   (če je na ventilatorju 6-7 ml)

 

359. VZROK ZA AKUTNO GLAVOBOL, PRISOTNI MENINGEALNIM ZNAK. NEVROLOŠKI IZPADI?

subarahnoidna krvavitev

 

360. KOLIKO MASAŽ PRI OTROKU?

100

 

361. KOLIKOKRAT VEČJO DOZO ZDRAVILA MORAMO DATI ENDOTRAHEALNO

 ZA RAZLIKO OD IV?

– 2 – 2,5 krat večjo dozo, nato sprati z 10 ml fiziološke raztopine, nato 5 krat poambujati

 

362. HEMORAGIČNI ŠOK?

1. FAZA:

– izguba krvi 0 – 15% (750 ml)

– RR normalen

– frekv. dihanja 14 – 20 min

– pulz <100

– U <30ml/h

– POLT: normalna

– CŽS: živahen

– dajemo kristaloide

 

2. FAZA:

– izguba krvi: 15- 30 %  (750-1500 ml)

– RR srednje normalen

– FD 20-30

– P<100

– U 20-30 ml /h

– POLT: bledica

– CŽS: anksiozen ali agresiven

– dajemo kristaloide

 

3. FAZA:

– izguba krvi: 30- 40 %(1500-2000ml)

– RR srednje normalen

– FD 30- 40

– P >120

– U.10-20ml/h

– POLT:bledica

– CŽS:anksiozen ali zmeden

– dajemo:kristaloidi, koloidi, kri

 

4. FAZA:

– izguba krvi: >40%(>2000ml)

– RR:znižan

– FD:>40

– P: >140

– U: 0-10

– POLT:pepelnata

– CŽS:letargija

– dajemo:kristaloide, koloide, kri

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja