1. TIAMIN oz. VITAMIN B 1 DAMO PRI EPILEPTIČNEM NAPADU, ČE VEMO, DA JE ZANJ RAZLOG?
– Napad ali status-> DIAZEPAM
– Kronični alkoholizem->TIAMIN 100 MG i.v.
– Hipoglikemija-> 28 ml 50% glukoze i.v.
-sindrom od alkohola
2. KAKO DAJEMO ZDRAVILO PRI KPO- kardiopulmunalno oživljanje PO I.V. KANALU In s ČEM SPEREMO?
20-30 ml
3. S ČIM IN S KOLIKO SPEREMO ZDRAVILO, KI SMO GA DALI INTRATRAHEALNO?
10 ml sterilno v fiziološko raztopino
4. KOLIKO JE NAJBOLJŠA FREKVENCA PREDIHOVANJA, ČE JE BOLNIK NA VENTILATORJU ALI NA RESPIRATORJU?
6-7 ml/kg in frekvenca 10 vpihov/min
5. KOLIKŠNA JE IZGUBA KRVI PRI ZLOMU FEMURJA?
Do 2000-2500 ml
6. KAKO USTAVIMO KRVAVITEV IZ ARTERIJE?
Manualna kompresija
7. Hemoragični šok:
Poglavitna vzroka za nastanek šoka sta izguba krvi in bolečina. Šok prepoznamo po:
-splošni, močni bledici,
-konice prstov in ustnice so rahlo pomodrele,
-hladni, lepljivi in znojni koži,
-hitrem in slabo tipljivem pulzu,
-pospešenem in plitvem dihanju,
-šokirani je pri zavesti, apatičen,
-žejen ter manj občutljiv za bolečino in dogajanje okoli sebe;
-bruhanje je pogosto, preneha izločanje seča.
8. ZDRAVILO PRI ANAFILAKTIČNEM ŠOKU?
TO SO: – kisik 10-15 l/min,
- adrenalin 0,5 mg i.v. (1.1000), odmerek ponavljamo na 15-20 min;
- pri hudem šoku 0,1 mg počasi i.v. (5 min.) ali infuzija 1-4mikrograma/min
- hitra infuzija fiziološke raztopine (1-2 litre, tudi do 4 litre)
- H-1 antihistaminik (Klemastin) in H-2 antihistaminik(Renitidin)
- Kortikosteroidi: hidrokortizon 100-200 mg i.v. (učinek čez 4 do 6 ur)
- Inhalacijski bronhodilatatorji: Salbutamol 5 mg, odmerek ponavljamo po potrebi, in Ipratropium 500 mikrogramov pri B, ki se zdravijo z betablokatorji
- DODATNO TH: Vazopresin pri hudi hipotenziji, Atropin pri bradikardiji, Glukagon pri bolnikih, ki se ne odzivajo na adrenalin ali jemljejo beta blokatorje (1-2 mg vsakih 5 min. i.v. ali i.m.).
9. KAKŠNA JE HITROST VEZAVE CO2 NA Hb V PRIMERU Z O2?
CO2 se veže 250 krat hitreje kot 02
10. KATERO TEKOČINO DAJEMO NAJPREJ PRI OPEKLINAH?
Ringerjev laktat
11. SIMPTOMI PRI AKUTNI ZAPORI PERIFERNE ARTERIJE?
So: zmanjšana moč,neobčutljivost,hladna okončina,bleda koža,bolečina,odsotnost pulzov
12. V KOLIKŠNEM ČASU GOVORIMO O ODMRTJU TKIVA PRI AKUTNI ZAPORI PERIFERNE ARTERIJE Po več kot 6 urah.
13. KJE TIPAMO PULZ PRI DOJENČKU?
-Brahialna arterija
14. KAJ POVZROČI POŠKODBO Z ELEKTRIČNIM TOKOM?
Opekline (toplotna energija), tetanične krče skeletnih mišic (izmenični tok), ohromitev centra za dihanje ali dihalnih mišic, ventrikularna fibrilacija, ishemija srčne mišice
15. NEUGODNI SPREMLJAJOČI ZNAKI PRI TAHIKARDIJI?
-Sistoličen tlak manj kot 90 mmHg
-Srčna odpoved
-Ishemija srčne mišice
-Ishemija CŽS
16. KAKO POTRDIMO ASISTOLIJO?
Potrdimo jo z:
-določanjem pravilne lege in postavitve EKG elektrod za monitoring
– določanje ritmov v I., II., odvodu
Če obstaja kakršen koli sum za VF takoj začnemo z defibrilacijo. Ciklusi TPO se ponavljajo na 3. minute, razen, če je asistolija nastopila po defibrilaciji, takrat pa preverjamo po 1.,minuti
17. ASINHRONO OŽIVLJANJE, S ČEM NE SMEMO PREKINJATI?
Z masažo srca.
18. KJE PRITISNEMO PRI SELLICOVEM MANEVRU?
Pritisnemo na krikoidni hrustanec, ki porine sapnico nazaj in med predihavanjem prepreči prenapihnjenost želodca. Tako med predihavanjem pri oživljanju zmanjšamo možnost nastanka regurgitacije in aspiracije. Izvaja se samo pri nezavestnih osebah.
19. KDAJ JE ZMERNA TEMPERATURA PRI PODHLADITVI?
Vrste podhladitev: – blaga podhladitev (tt telesnega jedra je 35-32°C)
– srednje huda podhladitev (32-30°C)
– huda podhladitev (pod 300C)
20. NA KOLIKO SEGREJEMO TEKOČINE, KI JO DAMO HIPOTERMIČNEMU BOLNIKU?
Bolnika segrevamo do temperature 35°C pri poškodbah in hudih podhladitvah.
21. DEJAVNIKI TVEGANJA ZA ICV?
To so: – starost, družinska nagnjenost, zvišan RR, iztirjena presnovna maščoba
-srčne bolezni (ishemična bolezen srca, hibe zaklopk, motnje srčnega ritma)
-življenjski stil (prekomerna tel.teža, zmanjšana tel. Aktivnost, neustrezna prehrana, kajenje, zloraba alkohola, izpostavljenost stresnim situacijam)
-motnje koagulacijskih mehanizmov, vaskulitisi različne etiologije, porušene vrednosti proteina S, proteina C, antitrombina III., homocisteinemija, v obtoku krožeča antikoagulantna in antifosfolipidna protitelesa, kontraceptivi z visoko vrednostjo estrogena, migrenski status-napad.
22. ZA KOLIKO ZNIŽAMO RR PRI B Z ICV, KI IMA HIPOTENZIJO?
Pri bolnikih z že izraženo atr. Hipertenzijo, so ciljne vrednosti vzdrževanega sistoličnega tlaka 180 mmHg in diastoličnega 100-105 mmHg. Pri ostalih bolnikih je zaželena blaga hipertenzija-160-180/90-100 mmHg.Sistolične vrednosti nad 220 mmHg ali diastolične nad 120 mmHg so indikacije za TH z zdravili; nifedipin, kaptopril, labetalol.
23. KAJ SPADA POD DISTRIBUTIVNI ŠOK?
Sem spadata:NEVROGENI ŠOK in ANAFILAKTIČNI ŠOK
24. KJE SE DRENIRA PRI TENZIJSKEM PNEUMOTORAKSU?
Najprej se da bolniku 100% kisik, sledi igelna punkcija, nato torakalna drenaža in oskrba hipotenzije.
25. KAJ JE GKS, KAJ Z NJO OCENJUJEMO?
GKS ali Glasgow koma skala, je posebna lestvica za ocenjevanje kome. Z njo ocenjujemo odpiranje oči, govor in motorični odziv. Najmanjša možno št. Zbranih točk je 3, največ pa 15.
26. KAKO SE KAŽE ASTMA?
Kaže se z piski, ki jih zasledimo tudi pri pljučnem edemu, KOPB. Pljučnici, anafilaksiji, tujkih v dihalih, plj. Emboliji, bronhiektazijah in raščah pod nivojem glasilk
27. KAJ POVZROČAJO ZASTRUPITVE Z OPIOIDI?
Povzročajo:- depresijo dihanja (antidot Nalokson)
28. ANTIDOT PRI ZASTRUPITVI Z OPIOIDI?
Antidot je Nalokson. Začetni odmerek je 0,4 mg i.v. (ali 0,8 mb i.m; 2 mg intranazalno ali 1-2 mg intratrahealno). Poglej: 0,2-0,8 mg i.v.
Pri hudih zastrupitvah titriramo Nalokson do skupnega odmerka 6-10 mg, ker Nalokson deluje 45-70 min., depresija dihanja po uporabi opioidov traja 4-5 ur, zato se odmerki Naloksona ponavljajo.Pri srčnem zastoju je dajanje Naloksona škodljivo.
29. V KOLIKŠNEM % SE KAŽE PRI AKS OSTEOMUSKULARNA BOLEČINA?
45-49%
30. KATERI SINDROM POVZROČA ZASTRUPITEV Z VOLČJO ČEŠNJO?
Antiholinergični
31. KAKŠNI SO SIMPTOMI PRI ZASTRUPITVI Z OPIOIDI?
-hipotermija
-mioza depresija dihanja in CŽS
-hiporefleksija, hipotenzija
-bradikardija, bradipneja
-letargija, konfuznost
-koma, hipoventilacija
-apnea, pljučni edem.
32. KAJ DAMO PRI ZASTRUPITVAH Z ANTIDIBETIKIH?
Damo 10 mg glukagona i.v. ali 1 ampula i.m. + 80% glukoza 50-100 ml
Antidot je glukoza
33. KJE SE SPROŠČAJO CIANIDI?
Pri gorenju plastičnih mas.
34. PRETOKI PO ZNOTRAJVENSKIH KANILAH?
BARVA | VELIKOST V GA | PRETOK |
RUMENA |
24 |
13 ml/min |
MODRA |
22 |
31 ml/min |
ROZA |
20 |
54 ml/min |
ZELENA |
18 |
80 ml/min |
BELA |
17 |
125 ml/min |
SIVA |
16 |
180 ml/min |
RJAVA ali ORANŽNA |
14 |
270 ml/min |
35. KAKO DAJEMO PRI OŽIVLJANJU ZDRAVILO PREKO I.V. KANILE?
Dajemo hitro v bolusu, kjer speremo z 20-30 ml infuzijske tekočine in dvignemo ud.
36. KAKO USTAVIMO KRVAVITEV NA VRATU?
Digitalni pritisk na arterijo
37.KOLIKŠNA JE NAJBOLJŠA FREKVENCA PREDIHAVANJA, ČE JE BOLNIK NA RESPIRATORJU?
10 vpihov na minuto
38. KOLIKO ČASA LAHKO PORABIŠ ZA PREVERJANJE UTRIPA?
10 sekund
39. KOLIKŠNA JE FREKVENCA UTRIPA PRI III. STADIJU HEMORAGIČNEGA
ŠOKA?
120-140 min
40. KOLIKŠNA JE FREKVENCA DIHANJA PRI IV. STOPNJI HEMORAGIČNEGA ŠOKA?
Več kot 40 na min
41. KAJ DAMO NAJPREJ PRI HIPOTENZIJI?
Najprej damo večje koncentracije kisika v vdihanem zraku (FiO2)+ i.v. kanal+ infuzija tekočine.Damo še koloidne raztopine do skupno 800 ml.
42. NA KOLIKO ČASA DAJEMO ADRENALIN?
1 mg na 3 minute
43. KATERO ZDRAVILO DAMO PRI VZTRAJNI VENTRIKULARNI FIBRILACIJI?
Vazopresin 40 IE-1 kratno dozo, kot zamenjavo adrenalina.
44. KATERO ZDRAVILO UPORABIMO, ČE ŽELIMO POPOLNOMA ZAVRETI DELOVANJE N.VAGUSA?
Atropin v dozi 3 mg i.v. ali 6 mg intratrahealno
45. KATERO ZDRAVILO DAMO PRI ASISTOLIJI?
Damo: adrenalin 1 mg/3 min in atropin 3 mg i.v.(ali 6 mg intratrahealno v enkratni dozi)
46. KAJ DAMO PRI PREKATNI TAHIKARDIJI?
Če ne vemo za katero tahikardijo gre, daš AMIODARON, XYLOCAIN 50 mg v 2 minutah s ponovitvami na 5 minut do skupne doze 200 mg.
47. KOLIKŠEN JE % OPEČENOSTI PRI II. In III. STOPNJI PRI OTROCIH, DA SE OZNAČI ZA KRITIČNO?
Več kot 30%.
48. KATERO TEKOČINO DAMO PRI OPEKLINAH V PRVIH URAH?
Damo: – RINGERJEV LAKTAT po parklandski formuli
odrasli: 3 ml/kg TT na % opečene površine
otroci: 4 ml/kg TT na % opečene površine
49. KAKŠNA JE OKONČINA PRI AKUTNI ZAPORI PERIFERNE ARTERIJE?
Hladna, bleda, cianotična, brez pulza, močna bolečina v okončinah ter pešanje moči okončin.
50. V KOLIKŠNEM ČASU MORA BIT BOLNIK Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM OPERIRANCA (PTCA)?
Mora biti takoj v bolnišnici
51. KOLIKŠNO JE RAZMERJE MASAŽE SRCA PROTI DIHANJU PRI NOVOROJENČKU, KO OŽIVLJA ENA OSEBA?
3:1
52. KOLIKŠNA JE JAKOST 3 DEFIBRILACIJE PRI OTROKU?
4 joule
53. KOLIKŠNA JE PONOVNA DEFIBRILACIJA PRI OTROKU?
2 JOULA /kg /TT, 2 JOULA, 4 JOULE, nadalje vedno po 4 JOULE!
54. S KOLIKO JOULI ZAČNEMO DEFIBRILIRATI PRI ODRASLEM?
200 J
55. KAJ NAJPREJ NAREDIMO PRI PREKATNI DEFIBRILACIJI?
Defibriliramo.
56. KAJ NAREDIMO PO 3 KRATNI DEFIBRILACIJI?
1 minuto oživljamo
57. KATERI JE NAJBOLJ VERJETNI VZROK ZA ZASTOJ SRCA PRI BOLNIKU ZA KATEREGA VEMO, DA HODI NA HEMODIALIZO?
Hiperkaliemija?
58. KAJ PRI POŠKODBI Z ELEKTRIČNIM TOKOM POVZROČI ZASTOJ SRCA?
Asistolija.
59. NA KOLIKO ČASA PREVERJAMO PULZ PRI ASISTOLIJI?
Na 1 minuto.
60. B NE DIHA, IMA PA PULZ. NA KOLIKO ČASA MED UMETNIM DIHANJEM PREVERJAMO PULZ?
Na 1 minuto
61. KDAJ LAHKO IZVAJAMO TPO ASINHRONO?
Ko smo ga intubirali.
62. ZA KOLIKO % ZNIŽAMO TLAK PO ICV?
Znižamo ga do 25% v roku od 1 minute do 24 ur.
63. KATERO TEKOČINO DAJEMO PRI HIPOVOLEMIČNEM ŠOKU?
Dajemo RINGER ali FIZIOLOŠKO RAZTOPINO.
64. KAKO DOLGO TRAJA EPISTATUS?
Več kot 30. min
65.Manifestacija koronarnega sindoma?
– nestabilna angina pektoris
– netrasmuralni miokardni infarkt
66.Kateri so najnevarnejši zapleti akutnega koronarnega sindroma?
– infarkt in ventrikularna fibrilacija
67. pri akutnem koronarnem sindromu
– podatki o bolečini
– EKG spremembe
– encim troponin
68. Kaj je akutni koronarni sindrom?
akutna destabilizacija plaka v koronarni arteriji
69.Koliko % bolnikov ima s koronarnim sindromom ima bolečino v prsih?
18 do 22%
70.V kolikšnem času mora biti bolnik operiran s akutnim koronarnim sindromom?
2 uri
71.Vzroki za nastanek anevrizme aorte?
– degeneracija aortne stene
– bolezni žilne stene: ateroskleroza, glivične infekcije stene, lues
– poškodbe
72. Najpogostejše komplikacije anevrizme aorte?
– tromboza
– disekcija
– ruptura
73. Vzroki za nastane ali etiologija akutne periferne zapore?
– tromboembolija
– tromboza
74. Znaki zapore periferne arterije – klinična slika?
– okončina je hladna , bleda cianotična, neobčutljiva na dotik, brez pulza, bolečina
75. Katero zdravilo, ki ga uporabljamo tudi v kasnejši fazi zdravljenja dajemo proti agregaciji trombocitov pri akutni zapori periferne arterije?
Aspirin
76. V kolikšnem času govorimo o odmrtju tkiva pri akutni zapori periferne arterije?
– 3 min ?
77. Vzrok za nastanek tromboze perifernih arterij?
– tromboza v arteriji sami
– razpoka intime nad aterosklerotičnim plakom
– poškodba žilne stene zaradi zunanjega vzroka
78. Najpogostejši znaki astme?
– tahipnoičen
– diha s pomočjo pomožnih dihalnih mišic
– cianotičen
79. Kaj se dogaja pri astmi?
– akutna bronhokonstrikcija
– bronhialna prevzdraženost
– vneta reakcija epitela dihalnih poti
80. Ne kardialni pljučni edem – vzroki?
šok, pljučnica, poškodbe pljuč, zdravila in toksini, hematološke motnje, vnetje trbušne stene, aspiracija želodčne vsebine, vdihavanje strupenih plinov in par
81. Vzroki kardiogenega pljučnega edema?
miokardni infarkt, hipertenzivna kriza, srčne aritmije, mitralna stenoza
82. Znaki pljučne embolije?
– Kardiogeni vzrok: cianoza, tahikardija, bolečina. Dispnoičen kašelj s penastim izmečkom, diha s pomočjo pomožne muskulature, obliva ga znoj, nemiren
– Nekardiogeni vzrok: pokaže se večinoma 2 do 3 po sprožilnme faktorju, hipoksija, kipokapnija, ostalo je isto kot pri kardiogenem
83. Katera sta najpogostejša simptoma pljučne embolije?
dušenje in pospešen utrip, cianoza, tahikardija, bolečina
84. Kaj je najpogostejši vzrok za pljučno embolijo?
globoka tromboza ven spodnjih okončin
85. Kardiogeni plučni edem – zdravljenje?
znižujemo RR če je vzrok hipertenzija; kisik, morfij
86. Globoka venska tromboza – nevarnosti?
dolgo ležanje, operacija medenice, kolkov, rodil
87. Kako preprečimo globoko vensko trombozo?
– povijanje nog
– zgodnje vstajanje
– fizioterapija, vaje
88. Zakaj nastane tromboza?
– stres
– pospešeno strjevanje
– zmanjšan pretok
89. Pri epi napadu damo TIAMIN ali?
– B1 vitamin 50 – 100 ml
90. Prvo zdravilo za prekinitev epileptičnega napada?
Diazepam 5mg na 4 minute do skupne doze 20 mg
91. Kako dolgo traja epi napad?
5 minut
92. Če je bolnik Hipertonik, koliko mora biti tlak, da preživi?
diastoličen naj ne bo pod 100mm/Hg
93. Kateri je najbolj verjetni vzrok za zastoj srca pri bolniku za katerega vemo, da hodi na
Hemodoalizo?
Acidoza?
94. Znaki hipoglikemije
– spremenjen mentalni status od kome do psihomotorne agitacija
– ziaforeza, zvišan pulz
– paraliza, disfazija, konvulzije
95. Kateri je prvi analgetik pri stenokardiji?
morfij
96. Načelo zdravljenja bolnikov z obstojno elevacijo spojnice ST? infarkt!
– na terenu: aspirin, plavix, clexane, nitrogliceri, morfij, defibrilacija
– v bolnišnici:- čimprejšnje odprtje intrakoronarne arterije, PTCA balonska dilatacija, fibrinoliza
97. Dejavniki tveganja AMI?
– kajenje
– povišan RR
– življenjske navade
98. Možganska kap – v kolikšnem času je učinkovito razkrajanje strdka?
do 3 ur
99. Pri bolnikih po ICV ne smemo delati tombolize oz. ni priporočljiva?
– je imel večje operacije v zadnjih 3 tednih
– poškodbo glave v zadnjih 3 mesecih
– krvavitev v možganih
– epi napad
– krvavitev iz prebavil / sečil v prvih tednih
100. Kolikšna naj bi bila vrednost diastoličnega RR pri hipertoniku po ICV?
– znižujemo do 25%
– od 1 min do 24 h, nato naj bo distalni krvni tlak 100mm/Hg
101. Vzrok za akutni glavobol, prisotni nevrološki izpadi?
– subarahnoidna krvavitev
– nenaden močan hitro se širi
102. Moč elektrokonverzije pri paroksizmalni supraventikularni tahikardiji
120-150 J pri bifazičnem oziroma 200 J pri monofazičnem defibrilatorju.
103. Pri katerih motnah dajemo Amiodaron
– ventrikularna tahikardija brez pulza
– ventrikularna fibrilacija
104. Srčni spodbujevalnik, kdaj je upravičena uporaba?
pri AV bloku III. Stopnje
105. Maligne prekatne – ventrikularne ekstrasistole, kakšna je krivulja?
– če je več kot 5 ekstrasistol med seboj povezanih
– če se pojavi ekstrasistola na vrhu t vala
106. Katere motnje ritma so nevarne?
– asistolija
– VF/VT
– AV blok III. Stopnje
107. Katera od naštetih motenj ritma sodi med tiste, pri katerih je treba ukrepati takoj?
– VF
– AV blok II. Stopnje s frekvenco prekatov 20/min
108. Neugodni spremljajoči znaki tahikardije?
srčni zastoj
109. Zdravljenje paroksizmalni tahikardiji?
– vagalni manever
– amiodaron
– verapamil
– betablokator
– adenozin
– elektrokonvulzija
110. Kdaj nastane melena ob koliko izgubljene krvi?
60 do 100 ml
111. Vzroki krvavitve ( najpogostejši iz prebavil )
razjeda želodca, dvanajstnika, vranice, požiralnika
112. Najpogostejši vzrok krvavitve iz prebavne cevi?
peptična razjeda
113. Akutna hipertenzija?
> 220/120 z glavobolom, motnje vida, edem papile, pljučni edem, možganska krvavitev
114. Kdaj govorimo o akutni hipotenziji?
ko je srednji tlak pod 60 mmHg
115. Opečenega bolnika moramo
– hladiti opeklino 15% – 30minut
– prostore segrevati na 34 stopinj C
– opečenca za opeklino na 15% – vlažiti in ogrevati
– opekline nikoli ne hladimo z ledom
116. Kaj je huda opeklina pri odraslih?
več kot 60% opečene površine pri odraslih
več kot 30% opečene površine pri otrocih
117. Kolikšna je opečena površina če je opečen sprednji in zadnji del telesa?
36%
118. Prva pomoč pri opeklinah?
– odstranitev vira toplote
– izključitev pridruženih poškodb
– izklopitev vira elektrike
– odstranitev oblačil, ki niso prilepljena na kožo
– hlajenje
– spiranje
– menjava obkladkov
– preprečitev podhladitve
– ocena globine in površine opeklinske rane
– prvi zavoj
– transport
119. Srednje huda opeklina
– do 30% odrasli
– do 20% otroci
120. Lahka opeklina
– manj kot 20% odrasli
– manj kot 10% otroci
121.Globina opekline
– epidermalna
– povrhnja dermalna
– globoka dermalna
– subdremalna
122. Opeklinska rana – 3 področja histološko
– področje koagulacije
– staze
– hiperemije
123. Procenti opeklin po telesu?
– površina glave 9%
– površina vsakega uda 9%
– površina vsakega uda 189%
– površina trupla spredaj 18%
– površina trupla zadaj 18%
124. Globoka dermalna opeklina?
– opečnata rdeča barva,mehurju
– slabo opazna krvna vrnitev
– slabša senzibiliteta
125. Antidot pri zastrupitvah z organofosfati, holinergični sindrom, karbamati?
Atropin sulfat – doziranje: 1-5 mg i.v. (bolus), nato 1mg / 5 minut do atropinizacije
126. Antidot pri zastrupitvi z metenolom?
Etanol – doziranje: 0.5 g – 1 g /kg začetna in 0.1-0.2 g/kg/h vzdrževalno
127. Antidot pri zastrupitvi z antifrizom?
etanol
128. Značilnosti zastrupitve z opioidi in postopki
– hipotenzija, bradikardija, bradipnea, letargija,konfuznost, koma, hipoventilacija, apnea, mioza, hiporefleksija, pljučni edem, hipotermija;
Antidot: – NALOKSON – doziranje: 0.2 –0.8 mg i.v.
129. Kateri so antidoti pri zastrupitvi z:
-saliclati = paracetamol – acetil cistein
– barbiturati: benzodiazepini – Flumazenil
-antifrizom: metanol
-etilenglukolom: – Etanol
-organofosfati: – Atropin sulfat
zelena mušnica: – benzilpenicilin
130. Kje se lahko zastrupimo z CO2?
kleti, silosi, vodnjaki, globoko rovi, slatinski vrelci, vrenje mošta in piva
131. Kaj je pomembno za uspešno zdravljenje zastrupitve?
hitra identifikacija strupa
132. Ali z zastrupitvijo predstavlja nevarnost za reševalca?
– če pridemo v kontakt s strupenim plinom
133. Pri otroku z zastrupitvijo ne smemo izpirati želodec:
– pri zaužitju kislin in lugov, kadar mine od dogodka več kot 30 minut – perforacija
– pri zaužitju lahko hlapnih naftnih derivatov – aspiracija hlapov
134. Okoliščine zastrupitve?
-naključna zastrupitev
-samo zastrupitve
-suicui, homicid
-nesreče
135. Vnos strupa?
-zaužitje
-vdihavanje
-resorbcija preko kože in sluznic
-vbrizganje v žilo
136. Najpogostejše zastrupitve v našem okolju?
– alkohol
– škropiva
– mamila
– ogljikovim monoksidom
137. Znaki zastrupitve na osnovi CŽS?
– zaspan a nagovorljiv
– ni nagovorljiv, a reagira na blago bolečino
– slabo reagira na hudo bolečino
– nobene reakcije na bolečino, odsotnost vseh refleksov
138.Ali so znaki zastrupitve vedno enaki?
ponavadi ne
139. Sekundarna dekontaminacija
– odstranitev strupa iz telesa
– forsirati diurezo in hemodializa
140. Primarna dekontaminacija?
– odstranitev zastrupljenega iz območja zastrupitve
– izzvati bruhanje: ne pri kislinah, lugih, nafta, praški
– vnos preko kože – slečemo ga in umijemo z milom in toplo vodo + zaščitne rokavice
141. Znaki ventilnega – tenzijskega – zaprtega pnevmotoraxa so:
– napete vratne vene
– hipersonoren perkutorni zvok na prizadeti strani
– dihalna stiska
– hipotenziven
-oslabljeno dihanje na prizadeti strani
142. Prvi ukrep pri bolniku, ki ima vse znake ventilnega pnevmotoraxa?
Zdravljenje:
– kisik
– prosta dihalna pot
– dekompresija z: i.v. kanilo (14 – 16 G) v 2. interkostalnem prostoru v medioklavikularni liniji
– torakalna drenaža(4 – 5 interkostalni prostoru v zadnji aksilarni liniji)
143. Zdravljenje odprtega pnevmotoraxa?
– Zapremo odprtino s treh stani
– zagotovimo prosto dihalno pot
– damo mu kisik
– čim hitrejši transport v bolnišnico
– vstavimo I.V. kanilo
144. Ventilni pnevmotorax ogroža življenje ker?
vpliva na dihalno in cirkulacijsko tehniko
145. Na kaj vpliva Hematotorax?
na dihanje in na cirkulacijo
146. Masivni hematotorax – koliko krvi se izlije v plevralno votlino?
> 1500 ml
147. Znaki masivnega hematotoraksa?
– dihalna stiska
– šok
– avskultatorno ne slišimo dihanja na prizadeti strani
– perkutorno na prizadeti strani prisotna zamolklina
148. Zdravljenje masivnega hematotoraksa?
– prosta dihalna pot
– damo mu kisik
– hiter prevoz v bolnišnico
– I.V. kanila + infuzija
149. Nestabilni prstni koš?
– nastane kadar je zlomljenih vtri ali več reber na dveh mestih
Zdravljenje:
– – prosta dihalna pot
– damo mu kisik
– hiter prevoz v bolnišnico
– I.V. kanila + infuzija
– pogosto ga je potrebno orotahealno intubirati
150. Tamponada srca?
– nastane zaradi penetrantne pooškodbe prstnega koša
– pride do hitrega nabiranja krvi v prostoru med srcem in osrčnikom
Klinična slika:
– hipotenzija
– nabrekle vratne vene
– zamolkli srčni toni
– paradoksni pulz
Zdravljenje:
– prosta dihalna pot
– damo mu kisik
– hiter prevoz v bolnišnico
– I.V. kanila + infuzija
151. Naštej tri točkovne sisteme za ocenjevanje težavnostne stopnje politravme?
– AIS
– ISS
– GCS
– RTS
152. Glavne pomanjkljivosti GCS sta:
– odvisna od terapije
– težavna za ocenjevanje otrok
153. Najpogostejši organski zapleti pri politravmi so?
poškodbe glave in možganov
154. Zgodnja faza zdravljenja pri politravmatizirancih je?
– reanimacija
– operacija
– stabilizacija
155. Pozna faza zdravljenja politravmatiziranih je?
– podpiranje okvarjenih organskih funkcij
– rehabilitacija
-preprečitev zapletov
156. Ukrepi pri sumu na poškodbo trebušnih organov?
– hiter transport
– polležeči položaj
– nastavimo I.V. kanal
157. Zanesljivi znaki zloma so?
– štrleča kost iz rane
– patološka gibljivost
– deformacija
158. Arterijsko krvavitev iz 8 cm velike rane na podlahti ustavimo na kraju nesreče z?
– s pritiskom na nadlahtno arterijo brahialis
– kompresijskim povojem
– maksimalno fleksijo komolca
159. Nujni medicinski postopki pri zlomu okončine?
– imobilizacija
– analgezija
– sterilno prekritje odprtega zloma
– infuzija
160. GCS ima razpon točk?
3 do 15
161. Primarna poškodba možganov je?
– zlom lobanje
– raztrganine
– udarnine
– obtolčenine
162. Sekundarna poškodba možganov je?
– epiduralni hematom
– edem možganov
163. Koma brez žariščnih simptomov je?
– uremična
– hepatična
– hiperglikemična
164. Intrakranialni pritisk je?
znotraj lobanjski tlak
165. Pri katerih poškodbah izvedemo na terenu imobilizacijo uda?
– zlomi
– zvini
– izpahi
– opekline
-vratni hrbtenici
-pri rupturi in nateg vezi
166. Kaj je IKT – ICP
– njegova vrednost je od 0 – 15 mmHg
– tvorijo ga likvor možgani in količina cirkulirajoče krvi
167. Kdaj začnemo zviševati CPP?
pri 50 mmHg
168. Pri GCS ocenjujemo?
– motoriko s 6 točkami
– odpiranje oči s 4 točkami
– govor s 5 točkami
169. Kaj je politravma?
istočasna poškodba dveh ali več regij ali organskih sistemov, ko je vsaj eden življenjsko pomemben
170. Začetni problemi bolnika s politravmo?
– možnost krvavitve
– nezavest
– hipotermija
– hipodinamični šok
– hipoksija
171. Cerebralni venski pritisk moramo vzdrževati nad?
70 mmHg
172. Nevarnost izkrvavitve je
začetni klinični problem pri politravmatiziranem bolniku?
173. Koliko po oceni GCS intubiramo bolnika?
< 8
174. Motnje zavesti?
– kvalitativne: somnolenca, sopor, koma
– kvantitativne: zmedenost, zamračenost, delirantno skaljena zavest
175. Koma z žariščnim simptomi v CŽZ?
– intracerebralni hematom
– tromboza možganske arterije
– embolija možganske arterije
176. NMP pri krvavitvi?
– ustavitev krvavitve
– nadomestitev tekočine
– avtotrasfuzija – trendelenburgov položaj
– analgezija
– hiter transport
177. Po kakšnem vrstnem redu triažiramo, če je prisotno več poškodovancev?
– zagotovitev dihalne poti
– zagotovitev ventilacije
– vzdrževanje cirkulacije in obvladovanje krvavitev
178. Kako anestezist zniža ICP med operacijo?
s sedacijo
179. SEDATIV
– Norcaron
– dormicum
180. Najpogostejše poškodba pri politravmatiziranih?
– možgani na prvem mestu
– sp. Okončine
– prsni koš
– glava
– medenica
– zg. okončine
– trebuh
– hrbtenica
181. Koma z znaki vnetja ali draženja mening:
– gnojni meningitis
– TBC meningitis
– subarahnoidea krvavitev
– encefalitis
– meningo vaskularni sifilis
– AIDS
182. V kateri fazi je nevarnost izsušitve
1.faza oz. zgodnja faza
183. Poškodbe z električnim tokom?
– izmenični – VF, tetanične mišične kontrakcije
– enosmerni – asistolija, ena sam mišični krč
184. Hipotermija?
tem. Telesa je pod 35 stopinj C
185. Kdaj pride pri hipotermičnem bolniku do atrijske fibrilacije, ventrikularne fibrilacije?
< 28 stopinj C
186. Na koliko segrevamo vdihan zrak pri hipotermične bolniku?
naj bo vlažen in segre od 40 do 46 stopinj C
187. Na koliko segrejemo tekočino pri za peritonealno lavažo?
do 45 stopinj C
188. Znaki blagega poslabšanja poškodbe glave?
– zenici razširjeni
– zaspanost
– bruhanje
189. Chrus sindrom pridružene poškodbe?
odpoved ledvic
190. Kdaj je hipotermija zmerna?
30do 32 stopinj C
191. Komatozna stanja 3 skupine?
– koma brez žariščnih simptomov CŽS
– koma z zanki vnetja ali draženja mening
– koma z žariščnimi simptomi CŽS
192. Kdo spada med politravmatizirance?
– vsi ki imajo spremembe zavesti
– vsi ki imajo zanke šoka
– vsi ki imajo več zlomov
193. Razdelitev poškodb z električnim tokom?
– glede na voltažo in po smeri električnega toka?
194. Od česa je odvisna stopnja poškodbe z elekt. Tokom?
jakosti, smeri toka, času izpostavljenosti, izpostavljena površina, spremljajoče poškodbe, predhodna obolenja
195. Masovne nesreče
– takojšnja oskrba – ljudje na mestu nesreče
– PP –zdravstveno osebje v 2 – 3 urah po nesreči
– organizirana reševalna akcija
196. Definicija ATLS
usoda poškodovancev je odvisna od optimalne oskrbe takoj po poškodbi – obdobje zlate ure
197. Koliko mora biti pri poškodovanih PaO2 in SaO2?
– PaO2 = 95%
– SaO2 – > 70
198. Nevrogeni šok nastane zaradi poškodbe?
– hrbtenjače
– možganov
– hrbtnega mozga
199. Splošni simptomi šoka so:
motnje zavesti, hladna lepljiva koža, znižan krvni tlak, pospešen krvni utrip, znižana urna diureza
200. Septični šok lahko nastane zaradi?
– gnojnega peritonitisa
– perforacije vnetega žolčnika
– operacije goleni
201. V hiperdinamični obliki septičnega šoka ima bolnik?
– zvišano telesno temperaturo
– tahikardijo
202. Glavni problemi pri travmatskem šoku?
– hipovolemični šok
– infekcija
– reperfuzijske poškodbe
203. Hiperdinamični šok je?
– bolnik ima pospešen utrip
– koža je rožnata
– periferni edemi
– RR normalen ali nižji
204. Katera zdravila damo pri anafilaktičnem šoku
Adrenalin, kortikosteroid, antihistaminik, kisik, infuzija
205. Kaj je razlog za nastanek hiperdinamičnega šoka?
– spinalni šok
– kardiogeni šok
206. Hemoragični šok pri odraslem- koliko tekočine mu spustimo v bolus?
2000 ml
npr. če je izgubil 500ml krvi, mora dobiti 1500 kristaloidov ali 500 koloidov
koloidi 1:1
kristaloidi v3:1
207. Če je otrok v hipovolemičnem šoku, koliko tekočine mu spustimo v bolus
20 ml/kg TT – otrok
208. Vzroki obstruktivnega šoka po poškodbi
– tamponada srca
– tenzijski pnevmotoraks
209. Kaj povzroča obstruktivni šok?
– masivna pljučna tromboembolija
– tenzijski pnevmotoraks
210. Anafilaktični šok – vzroki?
reakcija po izpostavitvi antigenu
211. Septični šok – vzroki?
– bakterije
– endotoksini
– posledica sproščanja citoksinov kot meditatorjev vnetja
212. Šok – kaj pomeni
hudo nenadno stanje ki ogroža človekovo življenje
213. Vzroki šokovnega stanja?
– hipovolemija: krvavitev, izguba telesnih tekočin
– kardiogeni: inarkt srčne mišice, motnje ritma, popuščanje in nizki utripni volumen, oviranje pretoka
– toksočni ali septični
– anafilaktični
– nevrogeni
– travmatski
214. Znaki in terapija hipovolemičnega šoka!
– nastane zaradi prevelikega bruhanja, driskah prekomernemu znojenju, prekomerni uporabi diuretikov, sladkorni bolezni
Znaki motnje zavesti, nemir, prazne vratne vene, suha koža, nizek sistolični in diastolični tlak
Terapija: kisik. RL, fiziološka raztopina,
215. Opeklinski šok?
– nastane pri opeklini ki je večja od 25% telesne površine
– vzrok je izguba tekočine
216. Kardiogeni šok – ukrepi in terapija
– nastane zaradi popuščanja delovanja srčne mišice in zaradi oviranegapretoka krvi skozi srce
Znaki: bolečina v prsih, prekomerno napolnjene vratne vene
Terapija: ventilacija, ifuzija, črpalka, kisik, nadomeščanje tekočine, umetna dihalna pot,
217. Nevrogeni šok Th
pri vrednosti manj kot 8 po GCS je potrebnaumetna dihalna pot, predihavanje, kristaloidi, analgetik, za 30% vzdignjeno vzglavje
218. Posledica hemoragičnega šoka?
najpogosteje notranjih krvavitev ( v lobanjsko votlino, hematotorax, v trebuh, zaprti zlom velikih kosti in medenice)
219. Hipervolemični šok – pravilno zaporedje?
– ocena stanja, dihanja in cirkulacij
– kisik-
– tekočine
– analgetik
– sedativi
– želodčna cevka
– trajni urinki kateter
220. Septični šok ?
kadar sepso še spremlja hipotenzija
221. Katero tekočino dajemo pri hopovolemičnem šoku?
Kristaloide
222. Travmatski šok problemi?
– razvije se pri politravmi
– tukaj dajemo prednost analgeziji
[wp_ad_camp_1]
223. Kolikšna je količina cirkulirajoče krvi pri odrasli osebi?
224. Od česa je odvisna oksigenacija?
225. Koliko krat izvedemo abdominalni sunek in tolčenje po hrbtu med lopaticami?
226. Katere ritme lahko na monitorju zasledimo pri nenadni smrti? Sinusni ritem to je sigurno prav, še več je bilo naštetih?
227. Kakšen je pretok venflonke 14G?
270 ml/min
228. Pretok kanile 16 G?
180ml/min
229. Koliko večjo dozo zdravila moramo dati endotrahealno za razliko od I.V.?
2 – 2.5 krat večjo dozo
230. Kaj je zlato pravilo sprostitve dihalne poti?
endotrahealna intubacija z tubusom ne manjšim od 7 m
alternativa je lahko tudi kombi tubus ali laringealna maska ni primerna za asinhrono oživljanje
231. Kaj opazujemo pri bolniku ki ne diha?
dvig prsnega koša
čutimo sapo na obrazu
poslušamo dihanje
232. Prva doza AMIODARONA?
je 300mg i.v. v bolusu neposredno pred 4. šokom razredčen z 20ml 5% glukoze
233. Koliko vpihov damo, če dajemo adrenalin intratrahealno?
5 vpihov
234. Kdaj je smiselno izvesti prekordialni udarec po zastoju srca?
Če se v trenutku, ko nastopi srčni zastoj, nahajamo ob bolniku in smo torej priča zastoja, ali če zastoj zasledimo na monitorju in defibrilator ni takoj dosegljiv. Znotraj 30 sekund.
235. Začetna moč pri defibrilaciji odraslega in kdaj defibriliramo?
V primeru, da je prisoten ritem VF/VT, napolnimo defibrilator in sprožimo en električni šok (150-200 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju).
236. Adrenalin katera trditev ne drži?
zniža sistemski žilni upor (v resnici ZVIŠA sistemski žilni upor )
237. Koliko časa porabimo, da ugotovimo da bolnik ne diha?
10 sekund
238. Reanimacijska zdravila so?
– Adrenalin ali Suprarenin
– Atropin
– Kordarone ali Amiodaron
– Xylocain ali Lidokain
– Natrijev hidrokarbonat – NaHCa3
– Magnezijev sulfat – MgSo4
– Vazopresin
239. Enkratna skupna doza ATROPINA?
atropin v dozi 3 mg i.v. (ali 6 mg intratrahealno) v enkratni dozi in na ta način v popolnosti zavremo n. vagus
240. Kakšen je procent uspešnosti, če ne defibriliramo takoj?
Uspešnost oživljanja v tej skupini bolnikov je odvisna od časa, ki je potekel do prve defibrilacije. Verjetnost uspešne defibrilacije se zmanjša za 7 – 10 % z vsako minuto odlašanja s postopkom.
241. Kdaj označimo asistolijo kot patološko?
– z določanjem pravilne lege in postavitve EKG elektrod za monitoring;
– z določanjem ritmov v I. in II. odvodu .
242. Začetna jakost defibrilacije pri VT?
(150-200 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju).
243. Katero zdravilo lahko sproži atrijsko fibrilacijo?
Lanitop ali Lanikor? –obe zdravili lahko sprožita fibrilacijo?
244. Kolikšen je začetni bolus pri ventilaciji?
250 ml ?
245. Katera zdravila lahko dajemo intratrehealno?
adrenalin ali suprarenin, Lidokain ali Xylocain, atropin, Nalokson ali Narcanti
246. Ali bolniku, ki smo dali Amiodaron ali Kordarone smemo dati Lidokain ali Xylocain?
ne
247. Aistolija – preverjanje pulza koliko časa?
10 sekund
248. Asistolija – nato vzpostavitev VT/VF – na koliko časa preverjamo pulz?
kontroliramo srčni ritem na 2 minuti, 10 sekund
249. Po treh defibrilacijah je naslednja jakost defibrilacije?
(150 –360 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju)
250. Kaj storimo najprej, ko ugotovimo VT/VF?
V primeru, da je prisoten ritem VF/VT, napolnimo defibrilator in sprožimo en električni šok (150-200 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju).
251. Intubacije ki omogočajo asinhrono oživljanje?
Uporaba kombitubusa in laringealnega tubusa prav tako omogoča asinhrono oživljanje. Tudi laringealna maska predstavlja možnost za oskrbo dihalne poti, vendar ni vedno primerna za asinhroni tip oživljanja.
252. Ko smo izvedli asinhrono intubacijo kaj ne smemo opustiti?
Ko smo bolnika uspešno intubirali, lahko nadaljnje oživljanje poteka asinhrono, kar pomeni, da pri predihavanju ne prenehamo s srčno masažo. KISIK ????
253. Katero zdravilo damo pri vztrajni ventrikularni fibrilaciji?
adrenalin pred tretjim šokom, amiodaron pred četrtim šokom.
254. Kaj najprej naredimo pri prekatni fibrilaciji?
defibriliramo
255. Kaj naredimo po treh defibrilacijah?
Damo amiodaron v odmerku 300 mg i.v. v bolusu.
256. Kdaj lahko izvajamo TPO asinhrono?
kadar imamo bolnika priključenega na ventilator ali respirator.
257. Veriga preživetja obsega pravočasne postopke?
– Zgodnja prepoznava bolnika in klic po pomoč –
– Zgodnji TPO, za pridobitev časa – nadomestno dihanje in krvni otok
– Zgodnja defibrilacija za vzpostavitev ritma – zgodnja defibrilacija
– Nadaljnji postopki in oskrba po oživljanj – dodatni postopki kjer želimo odstraniti vzrok srčnega zastoja
258. Vrstni red oživljanja?
VARNOST BOLNIKA/POŠKODOVANCA IN REŠEVALCEV
Preverjanje odzivnosti bolnika
KLIC NA POMOČ (V NEPOSREDNEM OKOLJU!)
Odprtje dihalnih poti
Preverjanje dihanja
KLIC 112!
30 KOMPRESIJ PRSNEGA KOŠA (sredina prsnega koša!)
PONOVNO ODPIRANJE DIHALNIH POTI IN DVA UČINKOVITA VPIHA (1s)
KPO 30:2
Defibrilacija
259. Kako zagotovimo prosto dihalno pot?
– s trojnim manevrom dvig spodnje čeljusti
– endotrahealna intubacija
– konikotomija
260. Katere motnje ritma so življenjsko nevarne?
Prekatna fibrilacija (VF) in prekatna tahikardija (VT) brez pulza.
261. Kaj spada pod TPO?
– vzdrževanje odprtih dihalnih poti
– podpora dihanja in cirkulacije brez opreme
262. Naj zanesljivejši in najučinkovitejši pripomočki za ohranjanje proste dihalne poti?
– endotrahealni tubus
– combitubus
– laringealni tubus
263. Način dajanja zdravil med reanimacijo?
i.v. ali intratrahealno
264. Najpogostejši reverzibilni vzroki za srčni zastoj?
4H
– HIPOKSIJA
– HIPOVOLEMIJA
– HIPER/HIPOKALIEMIJA, HIPOKALCIEMIJA, ACIDOZA
– HIPOTERMIJA
4T
– TENZIJSKI PNEVMOTORAKS
– TAMPONADA SRCA
– TOKSINI
– TROMBEMBOLIJA
265. Kako dolgo defibriliramo?
dokler je prisotna ventrikularna fibrilacija ali ventrikularna tahikardija
266. Kako dolgo oživljamo?
– žrtev kaže znake življenja;
– ne pride nujna medicinska pomoč;
– se ne utrudite.
267. Kaj je prvi ukrep pri VF?
defibrilacija
268. Moč sinhronizirane elektrokonverzije pri ventrikularni ali prekatni tahikardiji?
Za VT uporabimo začetno energijo 120 –150 J pri bifazičnem oz. 200 J pri monofazičnem defibrilatorju.
269. Kombinacija zdravil oz. vrstni red pri DPO?
adrenalin, kateremu takoj sledi tretji šok iste moči in nadaljevanje KPO (vzorec: ZDRAVILO – ŠOK – KPO – KONTROLA RITMA – ZDRAVILO –ŠOK – KPO….). Če VF/VT vztraja tudi po tretjem šoku, damo amiodaron v odmerku 300 mg i.v. v bolusu (neposredno pred 4. šokom).
270. Osnovno zdravilo pri supraventrikularni tahikardiji?
Adrenalin
271. Nenadna smrt je lahko posledica?
– akutnega koronarnega sidroma
– valvularne srčne bolezni
– pulmonalnih embolizmov
– neznanega vzroka
– intrakranialni incident
– kardiomiopatija
– elektrolitske motnje
272. Nenadna smrt je dogodek , ko bolnik nenadoma:
– ne diha,je nezavesten
– nima znakov delovanja krvnega obtoka
273. Razlogi srčnega napada so lahko?
– fizični napor
– krč srčne žile
– nezadostna oskrba srca s kisikom
274. Zmanjšanje smrtnosti zaradi nenadne smrti?
– prenehanje kajenja
– zdravljenje zvišanega krvnega tlaka
– zdravljenje dejavnikov tveganja
275. Kakšen je namen TPO?
– Namen temeljnih postopkov oživljanja (TPO) je zagotoviti krvni obtok in dihanje ter tako pridobiti čas in počakati na nujno medicinsko pomoč (podaljšati poskušamo čas od srčnega zastoja do nastanka možganske smrti.)
276. Znaki srčnega napada?
bolečina za prsnic, ki lahko izžareva v roko ali vrat, spodnjo čeljust, v hrbet med obe lopatici, pomanjkanje zraka, dušenje, hladni znoj, smrtni strah, omotica, slabost ob kateri bolnika sili na bruhanje.
277. Ukrepi pri srčnem napadu?
– bolnik mora mirovati leže, ob dušenju pa pol sede
– pod jezik mu damo tableto nitroglicerina ali dva vpiha nitroglicerinskega pršila le
– v primeru, da je bolnik to zdravilo že jemal in da ima dobro tipen utrip.
– damo mu ½ tablete aspirina če je ta dan še ni vzel in če na aspirin ni preobčutljiv (alergičen)
– ostanemo pri bolniku do prihoda SNMP
– v primeru nenadne izgube zavesti pričnemo s temeljnimi postopki oživljanja
278. Kateri vzroki pospešijo zgodnji nastanek bolezni srca in ožilja?
Moderno življenje s pogostimi stresnimi dogodki, nepravilno prehrano in premalo gibanja, vodi v zgodnji nastanek bolezni srca in ožilja. Potek bolezni močno pospeši kajenje.
279. Znaki možganske kapi?
– prizadetost obraznega živca enostransko s povešenim enim ustnim kotom, ki se slabše giblje in širšo očesno špranjo na prizadeti strani
– otežkočen, nerazumljiv ali blebetav govor
– motnja zavesti od rahle zmedenosti pa vse do nezavesti
– oslabljena moč ali odrevenelost obraza, noge in/ali roke na eni polovici telesa
– omotica ali nenaden padec brez razloga
– zamegljen ali zmanjšan vid običajno na eno oko.
280. Ukrepi pri možganski kapi?
– hitro pomisliti na možnost možganske kapi in prepoznati znake
– takoj obvestiti SNMP
– bolnik naj počiva leže ali pol sede
– če se ne odziva vsako minuto preverjajte dihanje in znake krvnega obtoka
– če bolnik preneha dihati izvajajte umetno dihanje in vsako minuto preverjajte znake krvnega obtoka
– če izginejo tudi znaki krvnega obtoka izvajajte vse ukrepe TPO
281. Kakšne ukrepe poznamo pri zadušitvi s tujkom?
– udarci po hrbtu med lopaticami 5x
– Heimlichov prijem 5x
– po treh ciklih kličeš 112
282. Kje ne smemo izvajati Heimlichovega prijema?
– pri utopljencih
– pri dojenčkih starih pod eno leto
283. Kdaj kličeš nujno medicinsko pomoč
-Več kot en reševalec
En reševalec kliče NMP, drugi oživlja
-En reševalec
Takoj, ko ugotovimo da prizadeti ne diha
odrasli, če izključimo utopitev
otroku z boleznijo srca
-Po eni minuti oživljanja: dojenček ali otrok brez bolezni srca
utopitev
284. Odstranjevanje tujka?
– nikoli na slepo
– tujek odstranimo samo takrat ko ga vidiš
285. Kdaj je indiciran Magnezijev sulfat?
je indiciran pri vztrajni VF, če obstaja sum na hipomagnezemijo
286. Kdaj je idiciran Natrijev bikarbonat?
V skupino I sodi, kadar ga uporabimo pri bolniku s srčnim zastojem, kjer vemo, da je prisotna hiperkaliemija. V skupino IIa sodi, če ga uporabimo pri zastrupitvi s tricikličnimi antidepresivi ali za alkalizacijo urina pri zastrupitvi z acetilsalicilati in drugimi podobnimi zdravili. V skupino IIb sodi, če ga uporabimo pri intubiranih in mehanično predihavanih bolnikih z dolgotrajnim srčnim zastojem ali pri vzpostavitvi spontanega utripa pri bolnikih z dolgo trajajočim srčnim zastojem.
287. Ali lahko damo Natrijev bikarbonat in Kalcij po sitem kanalu?
ne
288. Katero metodo uporabljamo za potrditev lege endotrahealnega tubusa?
– metoda za potrditev lege endotrahealnega tubusa (etCO2 metoda!).
289. Možganska smrt nastopi?
10 minut po prenehanju srčne akcije
290. Razlogi za nastanek možganske kapi so:
– strdek v spremenjeni možganski žili
– krvavitev v možganih
291. Temeljni postopki oživljanja?
pomenijo postopke za vzdrževanje in ohranjanje življenjskih funkcij?
292. Temeljni postopki oživljanja za odrasle veljajo za stare več kot?
8 let
293. Nujno medicinsko pomoč pokličemo takoj?
– ko ugotovimo neodzivnost in odsotnost dihanja pri odraslem
– ko ugotovimo neodzivnost dihanja pri otroku ki je srčni bolnik
– odrasli če izključimo utopitev
294. Nujno medicinsko pomoč kličemo po eni minuti oživljanja?
– pri dojenčku ali otroku brez bolezni srca
– pri utopljencu
295. Pri uporabi polavtomatskega defibrilatorja moramo?
– Pripraviti defibrilator za delovanje
– ugotoviti motnjo srčnega ritma
– izbrati jakost električnega šoka
– pritisniti na tipko za sproščanje, ko prične utripati oranžna kapljičasa tipka
– pritisniti na tipko za sproščanje šoka, ko smo preverili, da se nihče ne dotika prizadetega
296. Kateri so nesporno učinkoviti postopki oživljanja, ki vplivajo na preživetje bolnikov ob srčnem zastoju?
TPO, defibrilacija, intratrahealna intubacija
297. Kako dajemo pri oživljanju zdravilo preko i. v. kanala
v bolusu
298. Katero zdravilo damo pri vztrajni ventrikularni fibrilaciji?
Lidokain ali Xylokain, adrenalin, magnezijev sulfat, amiodaron ali kordarone
299. Kaj damo pri prekatni tahikardiji?
Za prekatno ali VT uporabimo začetno energijo 120 –150 J pri bifazičnem oz. 200 J pri monofazičnem defibrilatorju. Adrenalin in amiodaron ali kordarone in tudi lidokain ali Xylocaine
300. Na koliko časa preverjamo pulz pri asistoliji
na 2 minuti
301. TPO pri bolniku, ki diha in mu ne bije srce?
1. ocena zavesti
2. klic nujne medicinske pomoči
302. TPO pri bolniku, ki ne diha in mu ne bije srce?
1. ocena zavesti
2. klic NMP
3. umetno dihanje
4. masaža srca
5. defibrilacija
303. Zaporedje pri zastoju srce, če imamo defibrilator pri roki?
1. defibrilacija dihanje
2. dihanje
3. masaža srca
304. Po kolikšnem času nastanejo okvare ne možganih, če ni pravočasne pomoči?
po 4 minutah
305. Kakšen je vrstni red jakosti defibrilacije, če pacient potrebuje 6 defibrilacij?
– (150-200 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju)
– (150 –360 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju)
– (150 –360 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju)
– (150 –360 J pri bifazičnem ali 360 J pri monofazičnem defibrilatorju) itd.
306. V katerih primerih se pri oživljanju lahko zastrupi tudi reševalec?
kadar pride strup v kontakt z reševalcem
307. Znaki nenadne smrti?
– odsotnost dihanja
– odsotnost pulza
308. Če želimo obogatiti zrak s kisikom v balonu za predihavanje mora biti pretok po dotočni cevi:
10 – 15 l/min
309. Pri umetnem dihanju z metodo usta na usta se lahko okužimo z?
– virusom gripe
– tuberkulozo
– hepatitis B
310. V postopkih TPO pri poškodovancu ocenjujemo dihanje z?
– opazovanjem gibanja prsnega koša
– čutenje in poslušanje izdiha
311. Po nastanku VT je bolnik?
– že po nekaj minutah šokiran s nizkim krvnim tlako
– večinoma nezavesten
312. Koliko krat izvajamo Heimlichov prijem?
3x
313. V katero skupino sodi Adrenalin?
vmesno
314. Značilnosti Adrenalina ?
Adrenalin je močni simpatikomimetik, ki stimulira a 1 in a 2 receptorje s posledično vazokonstrikcijo (poveča sistemski žilni upor ter možganski in koronarni perfuzijski tlak).
315. Kakšen je največji možen pretok skozi nazalni kateter?
od 1 do 6 l/min
316. Pri Proksimalni supraventrikularni tahikardiji damo?
Amiodaron ali Kordarone
317. Primarna prevenca nenadne smrti?
Kajenje, zvišan RR, hiperlipidemija, življenske navade
318. Sekundarna prevenca nenadne smrti?
agresivna obravnava bolnikov z zvišanim tveganjem
319. Kolikšna je minimalna prisotnost kisika pri predihavanju z balonom?
5 do 10 litrov
320. Znaki dihalne stiske so:
– dispnoa
– tahipnoa
321. Značilnost IIb skupine?
sprejemljivo, mogoče, morda koristno
322. Katera obolenja lahko vplivaj no vrednost pulzne oksimetrije?
– hipovolemija
-anemija
– hipotermija
– periferna vazokonstrikcuja
323. Kaj naredimo pri otroku ki se je utopil?
– takoj reanimiramo
324. Znaki srednje hude dihalne stiske pri otroku?
– dihanje s pomožnimi dihalnimi mišicami
– ugrezanje jugularne jame in prostorov nad ključnicami
– dihanje z nosnimi krili
– ugrezanje med rebrnih prostorov
325. Znaki težke dehidracije pri otroku?
– suh jezik
– apatičen, ne odziva se na prigovarjanje
– lahko ima zvišano temperaturo
326. Kdaj ne izpiramo pri zastrupitvah otrok?
– pri lugih, kislinah, če je poteklo več kot 30 minut – perforacija
– pri naftnih derivatih zaradi možnosti aspiracije – aspiracija
327. Kakšen % prizadetosti predstavlja izsušitev pri otroku?
– 15% TT
328. Znaki hude dihalne stiske pri otroku?
– pene na ustih
– cianoza
– stokanje
329. Utopitev otroka?
– TPO
– zahteva takojšnje oživljanje, saj je od tega odvisna kvaliteta preživetja!
330. Znaki lahke dihalne stiske pri otrocih?
– pospešeno dihanje
331. Kakšno je razmerje med zunanjo srčno masažo in dihanjem pri 7.letnem starem otroku?
– 30:2 ali 15:2
332. Začetna jakost pri defibrilaciji otrok?
– 4 J/kg TT
333. Kje tipamo pulz pri novorojenčku?
– na arteriji Brahialis
334. Kakšna je jakost tretje defibrilacije pri otroku?
– Izvedemo le en defibrilacijski sunek na ciklus, in sicer vedno v dozi 4 J/kg. Ta doza velja za uporabo tako monofaznih kot bifaznih defibrilatorjev.
335. Kakšna je nadalna moč defibrilacije pri otroku?
– Izvedemo le en defibrilacijski sunek na ciklus, in sicer vedno v dozi 4 J/kg. Ta doza velja za uporabo tako monofaznih kot bifaznih defibrilatorjev.
336. Ali se razlikuje TPO pri otrocih in odraslih?
– da manjša sila in frekvenca
337. Frekvenca masaže srca pri otroku
100 stisov/min
338. Kaj je najpogosteje vzrok pri otrocih če ne dihajo?
dihalni vzrok
339. DOKONČNA OSKRBA – UKREP TENZIJSKEGA PNEUMOTORAKSA?
torakalna drenaža v 2-3 interkostalni prostor medioklavikularne linije
340. KDAJ PRIDE PRI HIPOTERMIČNEM BOLNIKU DO AF/VF?
<28, <30, <33, <38 možni odgovori
Pravilen odgovor je Pri <28
341. NA KOLIKO SEGREVAMO VDIHAN ZRAK PRI HIPOTERMIČNEM BOLNIKU?
30, 35, 40, 42, 45 možni odgovori
segrevamo od 40-45 stopinjC.
342. KATERI NAČIN INTUBACIJE PRI URGENTNI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI?
orotrahealna
343. KOLIKŠEN JE % OPEČENOSTI PRI 50 LETNEM ODRASLEM S HUDO
OPEKLINO?
>10, >15, >20, >25, >30 možni odgovori,pravilno obkroži
345. KOLIČINA URINA V 4.FAZI HEMORAGIČNEGA ŠOKA?
urina ni! Možni odgovori: <30, <25, <20, <15, <10, <5 pravilno obkroži!
346. PULZ V 3. FAZI HEMORAGIČNEGA ŠOKA?
120 – 140
347. KOLIČINA KISIKA NA RESPIRATORJU?
10 – 12 l/min
348. SRČNI SPODBUJEVALNIK, KDAJ JE UPRAVIČENA UPORABA?
pri AV blok III. stopnje
349. KOLIKŠNA NAJ BI BILA VREDNOST DIASTOL. TLAKA PRI HIPERTONIKU PO ICV?
tlak mu znižujemo do 25 % od 1 min do 24h, nato naj bo distalni tlak 100 mm/Hg
100-103 mmHg
350. KOLIKO UPADA % USPEŠNOSTI DEFIBRILACIJE PRI 1 MIN. ODLAŠANJU S POSTOPKOM?
7-10 %
351. POLT V 4. FAZI HEMORAGIČNEGA ŠOKA?
pepelnata
352. PRI EPILEPTIČNEM NAPADU DAMO PRI KRONIČNEM ALKOHOLIZMU KATERI VITAMIN?
vit B1
353. KOLIKO ČASA PONAVLJAMO CIKLUSE TPO PRI ASISTOLIJI?
2 min
354. NA KOKIKO ČASA PREVERJAMO PULZ PRI ASISTOLIJI, ČE JE NASTOPILA
NEPOSREDNO PO DEFIBRILACIJI?
2 min
355. KATERE BOLEZNI LAHKO VPLIVAJO NA VREDNOST PULZNE OKSIMETRIJE?
– hipovolemija
– hipotermija, anemija, periferna vazokonstrikcija
356. ZASTRUPITEV V KLETI – S ČIM?
CO, CO2, žveplo
357. CŽS- STATUS V 3. FAZI HEMORAGIČNEGA ŠOKA
anksiozen ali zmeden
358. PRETOK KISIKA NA VENTILATORJU, ČE NI NA VOLJO DODATNEGA KISIKA?
10ml/kg TT (če je na ventilatorju 6-7 ml)
359. VZROK ZA AKUTNO GLAVOBOL, PRISOTNI MENINGEALNIM ZNAK. NEVROLOŠKI IZPADI?
subarahnoidna krvavitev
360. KOLIKO MASAŽ PRI OTROKU?
100
361. KOLIKOKRAT VEČJO DOZO ZDRAVILA MORAMO DATI ENDOTRAHEALNO
ZA RAZLIKO OD IV?
– 2 – 2,5 krat večjo dozo, nato sprati z 10 ml fiziološke raztopine, nato 5 krat poambujati
362. HEMORAGIČNI ŠOK?
1. FAZA:
– izguba krvi 0 – 15% (750 ml)
– RR normalen
– frekv. dihanja 14 – 20 min
– pulz <100
– U <30ml/h
– POLT: normalna
– CŽS: živahen
– dajemo kristaloide
2. FAZA:
– izguba krvi: 15- 30 % (750-1500 ml)
– RR srednje normalen
– FD 20-30
– P<100
– U 20-30 ml /h
– POLT: bledica
– CŽS: anksiozen ali agresiven
– dajemo kristaloide
3. FAZA:
– izguba krvi: 30- 40 %(1500-2000ml)
– RR srednje normalen
– FD 30- 40
– P >120
– U.10-20ml/h
– POLT:bledica
– CŽS:anksiozen ali zmeden
– dajemo:kristaloidi, koloidi, kri
4. FAZA:
– izguba krvi: >40%(>2000ml)
– RR:znižan
– FD:>40
– P: >140
– U: 0-10
– POLT:pepelnata
– CŽS:letargija
– dajemo:kristaloide, koloide, kri