Okulistika – oftalmologija

Refrakcija

1. Primerjajte človeško oko s fotoaparatom:
   1. zenica je zaslonka, skozi katero vstopa svetloba v oko in ki s svojo širino avtomatsko uravnava količino vpadne svetlobe.
   2. Hkrati optični sistem očesa deluje kot močna zbiralna leča, ki omogoča, da nastane slika predmeta, ki jo gledamo na mrežnici v makuli.

2. Kaj sestavlja optični sistem očesa: Optični sistem očesa sestavljajo:
   1. roženica(najmočneje lomi svetlobo),
   2. leča(lahko spreminja moč lomljenja zaradi elastičnosti in ciliarne mišice),
   3. prekatna vodica(manjši vpliv na lomljenje),
   4. steklovina(manjši vpliv na lomljene)

 

3. Kaj je refrakcija: to je odnos, ki nastane med dolžino zrkla in močjo njegovega lomljenja berz sodelovanja akomodacije

 

4. Naštejte refrakcijske anomalije:normalno stanje ali emmetropia, kratkovidnost ali myopia in daljnovidnost ali hypermetropia

 

5. Kako določamo centralno vidno ostrino: izračunamo jo s
   1. V=visus je
   2. d(razdalja, s katere opravimo preiskavo)
   3. deljeno z D(razdalje, s katere normalno vidno oko jasno vidi znake na tablici).

Normalna vidna ostrina je 1,0 lahko tudi 2,0. Določamo jo za vsako oko posebaj.

 

6. Kako popravimo refrakcijsko anomalijo:s korekcijskimi stekli, ali z operacijo. Uporablja se tudi subjektivne metode (določitev vida brez in s korekcijo) in objektivne metode(skiaskopija, retinoskopija,..)

 

7. Zakaj nastane starostna daljnovidnost: akomondacija je sporobnost očesa, da na različnih razdaljah znotraj še jasno vidne najbolj oddaljene točke in najbljižje točke vidi predmete jasno. V starosti ko ni več akomodacije, je bližinska točka v neskončnosti in ta pojav se imenuje starostna daljnovidnost

 

Škiljenje in preprečevanje slabovidnosti

1. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da obe očesi delujeta kot en organ: pogoji za monokularno gledanje in pogoji za binokularno gledanje

 

2. Katere mišice obračajo zrklo in v kateri smeri: 4 preme(musculus rectus) in 2 poševni misici (musculus obliquus). Oko premikajo v horizontalno smer, v vertikalno smer in krožno

 

 

3. Katere položaje zrkla poznate: primarni, sekundarni in terciarni

 

4. Kateri možganski živci oživčujejo zunanje očesne mišice:
   1. nervus oculomotorius za zgornjo, notranjo in spodnjo premo mišico,
   2. spodnjo in mišico za dviganje veke;
   3. nervus trochlearis za zgornjo poševno mišico
   4. nervus abducens za zunanjo premo mišico

 

 

5. Kaj so ortophoria, heterophoria in heterotropia:heterophoriaàlatentno škiljenje, heterotropiaàmanifestno škiljenje

 

6. Naštej glavne elemente binokularnega vida: simultana percepcija, refleks fuzije, stereopska slika

 

7. Kaj je značilno za paralitično škiljenje odraslih: nastane zaradi paralize zunanjih očesnih mišic.

Najpogosteje je prizadeta zunaja prema očesna mišica kot posledica prizadetosti 6.možganskega živca. Pojavijo se dvojne slike, kar je za prizadetega zelo moteče

 

8. Kaj je slabovidnost ali amblyopia: pomeni zmanjšano ostrino vida, ki je ne moremo popraviti s korekcijskimi stekli in ki ni posledica organskih okvar. Predstavlja senzorno motnjo

 

 

9. Kako zdravimo slabovidnost zaradi škiljenja:
   1. predpogoje je ugotovitev vrsto škiljenja in senzorično motnjo.
   2. Zdravljenje je dolgotrajno in lahko traja letapoteka v več stopnjah: določitev refrakcijske motnje, okluzija, pleoptika s pomočjo aparatov, operacijska popravitev zrkel na očesnih mišicah.

Spremembe na očeh pri sistemskih boleznih

1. Kaj je diabetična retinopatija: spremembe na mrežnici pri sladkornih bolnikih; je mikroangiopatija, ki prizadene retinalne prekapilare, arteriole, kapilare in venule

 

2. Naštej vrste diabetične retinopatije:neproliferativna diabetična retinopatija, proliferativna diabetična retinopatija, diabetična makulopatija, napredovana diabetična očesna bolezen

 

3. Kontrole sladkornih bolnikov in zdravljenje sprememb na očeh:
   1. če ni sprememb na očesnem ozadju so kontrole 1krat na leto,
   2. pri neproliferativni diabetični retinopatiji ali makulopatiji vsakih 6 mesecev ali pogosteje-odvisno od obsega sprememb,
   3. pri proliferativni diabetični retinopatiji je zdravljenje obsežna panretinalna argon laserska fotokoagulacija v čim krajšem času,
   4. pri napredovani diabetični očesni bolezni je potrebna virektomija

 

4. Spremembe na očeh pri hipertireozi:
   1. retrakcija zgornje veke,
   2. infiltrativna orbitopatijaàza katero so značilne zadebeljene zunanje očesne mišice zaradi edema in infiltracije z limfociti, kar vodi do motnje v delovanju prizadete mišice in nastanka dvojnih slik
   3. proliferacija orbitalne maščobe in vezivnega tkiva

 

5. Glavne spremembe na očeh pri revmatoidnem artritisu:keratoconjunctivitis sicca, keratitis, skleritis
6. Katere so najpogostejše metstaze na očeh: metastaze v žilnico in očnico

Poškodbe

1. Pomen anamneze pri očesni poškodbi: anamneza je pomembna, da lahko pravilno ukrepamo; vprašamo kako in na kakšen način je poškodba nastala

 

2. Katere zaščitne ukrepe poznate:zaščitna očala, ščitniki maske

 

 

3. Pri katerem delu je ob poškodbi potrebno pomisliti na morebitni kovinski tujek v očesu: pri brušenju, varjenju ali vrtanju

 

4. Delitev očesnih poškodb po lokaciji:okolice očesa, zunanjih očesnih delov, sprednjih očesnih delov, zadnjih očesnih delov, očnice, kombinirane poškodbe

 

 

5. Vzroki in načini nastanka poškodb:
   1. Tope: udarnina
   2. Probojne, bez ali s tujkom v očesu
   3. Kemične: perusija
   4. Fizikalne: opeklina, z žarki/ob udarcu strele/u ultravioličnim sevanjem/z ionizirajočimi žarki

 

6. Roženična erozija: gre za odrgnino roženičnega epitela. Poškodba se pokaže, če jo obarvamo s fluoresceinom. Bolnik ima hude bolečine in močno izražen obrambni trias. Vzroki so različni: dregnjenje z različnimi predmeti(veja, bilka, las,..)

 

7. Kaj pomeni diagnoza Corpus alienum corneae, najpogostejši vzrok, zaščita in zdravljenje:
   1. diagnoza pomeni tujek, ki prileti v tisti del roženice, ki leži na območju očesne špranje
   2. najpogostejši vzrok: drobni metalni tujki, ki priletijo v oko pri brušenju/varjenju/vrtanju
   3. zaščita: zaščitna očala
   4. zdravljenje: najprej je potrebno tujek odstraniti skupaj z rjo in infiltracijskim obročkom. Po prehodni anasteziji z lokalnim anestetikom v obliki kapljic se tujke najlažje odstrani s posebno remocijsko iglo ali žlebičkom na biomikroskopu. Po odstranitvi tujka ostane na roženici različno globoka ranica, zato ima bolnik še nekaj dni občutek tujka. Ostalo zdravljenje je antibiotično mazilo večrat dnevno, nekaj dni mirovanje z zaprtim očesom, analgetiki

 

8. Naštej tri glavne načine kontuzijske poškodbe (udarnine) očesa in njegove okolice glede na površino in jakost delovanja sile:udarnina očnice z zlomom lobanjskih kosti, udarnina očnice brez zloma lobanjskih kosti, udarnina očesa in očnice

 

9. Vzroki in posledice kontuzijske (tope) poškodbe očnice z zlomom lobanjskih kosti:

 

1. Vzroki: prometne nesreče, posledica močnega udarca z različnimi predmeti(sekanje polen, udarec s konjskim kopitom,..)
2. Posledice: pok dna očnice (omejena gibljivost očesa z dvojnimi slikami), poškodba očesnega živca(podpludba mehkih delov, omejena gibljivost očesa)

 

10. Vzroki in posledice kontuzijske (tope) poškodbe očnice brez zloma lobanjskih kosti:
    1. Vzrok: prometne nesreče-z manjšim udarcem, posledica udarca (manjša moč), npr.udarec z pestjo, udarec pri boksu, udarec z večjo žogo.
    2. Posledica: podpludba vek in raztrganine kože

 

11. Opišite način in posledice delovanja sile pri neposredni udarnini očesa:
    1. gre za topi udarec predmeta neposredno po očesu, saj je predmet manjši od kostne odprtine očnice(udarec teniške žogice, hokejske ploščice, kepa snega, kamen, zamašek pri odpianju steklenice penečega vina, manjši kos lesa, kovinska kljukica, udarec s kravjim repom/rogom,..)
    2. Pri teh poškodbah je naprej, ko se zrklo zaradi delovanja sile delno splošči, najmočneje izpostavljen pritisku in vlkeu sprednji očesni segment. Če oko pri tem ne poči(ruptura), nastane po prenehanju delovanja sile učinek sesanja, ki deluje na zadnje dele očesa. Pri tem lahko pride do trganja in pokanja enega ali več delov v notranjosti očesa.

 

12. Prva pomoč pri bolniku, ki je utrpel topo poškodbo očnice in očesa: Prva pomoč je obveza in analgetik

 

13. Vrste in vzroki probojne poškodbe očesa:
    1. Neposredno zaradi udarca s ostrim predmetom
    2. Posredno, ko zaradi močnega topega udarca oko poči (ruptura)
    3. Odptre ali zatesnjenje s tkivom iz notranjih delov očesa

 

14. Kateri zapleti nastanejo, če ostane v očesu kovinski tujek: kovinski tujki so včasih izredno majhni, zato se vstopne rane ne vidiàtakšne tujke se spregleda, kovnski tujki, ki niso odstranjeni postopno povzročajo skaljevanje leče, spremembo barve šarenice in okvaro mrežnice(zaradi počasnega rjavenja)

 

15. Prva pomoč pri bolniku s probojno poškodbo očesa: obveza in analgetik

 

 

16. Kam spada politravmatiziran bolnik: spada na travmatološko urgenco, kjer bo obravnavan skupinsko po ustaljenih postopkih

 

17. Kemične poškodbe očesa-perusija: gre za poškodba z lugom, kislino, različnimi čistili, apnom, malto, lepili, solzilcem in podobno. So najbolj nevarne poškodbe očesa saj lahko povzročajo slepoto. Teža okvare je odvisna od koncentracije in trajanja delovanja jedkovine.

 

 

18. Fizikalne poškodbe očesa:opekline, poškodbe zaradi sevanja,

 

19. Kaj je ophthalmia photoelectrica, kakšno je zdravljenje:
    1. to je poškodba zaradi sevanja, vzrok za to je varjenje brez očal in smučanje na višinskem snegu brez zaščitnih očal.
    2. V obeh primerih pride že po nekaj minutah do okvare roženičnega epitela. Globji očesni deli niso prizadeti. Po 6-8 urah se pojavi močan obrambni trias z bolečinami. Težave trajajo 2-3 dni in ne puščajo posledic
    3. Zdravljenje: bolniku je potrebno pojasniti kaj je povzročilo težave in kako dolgo bodo težave trajale. Najboljše je mirovanje v mraku, hladni obkladki, mazanje z antibiotičnim mazilom večkrat denvno in analgetiki v tabletah

Posebnosti nege očesnega bolnika

1. Kakšen naj bo razmak med posameznimi zdravili, ki jih dajemo v oko: 10 minut

 

2. Opišite, kako dajemo bolniku očesne kapljice in mazilo:
   1. Kapljice dajemo bolniku leže, če sedi, naj ima glavo lahno nagnjeno nazaj, pogled usmerjen navzgor in navzven. S prstom potegnemo spodnjo veko navzdol in kapnemo 1-2 kapljici v nastalo vezično vrečko v notranji očesni kot iz oddaljenosti nekaj centimetrov. Veko nato zadržino nekja sekund, da se kapljice razlijejo po vezični vrečki, nato naj bolnik oko za nekaj sekund zapre
   2. Za mazilo je podoben način. Iz tubice iztisnemo 1 cm mazila v veznično vrečko, nato naj bolnik nekaj časa drži oko zaprto., da se mazilo raztopi. Pri tem se lahko oko preko zaprtih vek nežno masira s prsti

 

3. Katere očesne obveze poznate:
   1. enostavna obveza enega očesa(monokulus),
   2. enostavna obveza enega pošodovanega očesa in drugega zdravega zaradi mirovanja(binokulus),
   3. kopresijska obveza,
   4. vlažna komora

 

4. Kako negujemo očesno protezo: redno vsakodnevno jo umivamo v mlačni tekoči vodi. Pazimo, da se ne obkruši ali razbije

 

5. Razložite pojem slepota in praktična slepota:

 

1. Slepota: (amaurosis)àoseba ne dojema svetlobe;
2. Praktična slepotaàoseba ima ostanke vida

 

Anatomija in fiziologija očesa

1. naštejte sprednje dele očesa: roženica, sprednji prekat, šarenica z zenico in del beločnice, veznica
2. kaj je očnica in kaj leži v njej: ali orbita je s kostmi omejena, naprej odprta lobanjska votlina
3. katere so očesne ovojnice: zunanja očesna ovojnica daje očesu obliko in oporo(beločnica in roženica), srednja skrbi za prehrano očesa(žilnica) notranja pa sprejema svetlobo in zaznava slike(mrežnica)
4. naštej prostore v notranjosti očesa: sprednji prekat, zadnji prekat in steklovinski prostor
5. kaj veste o beločnici: je bela, razmeroma čvrsta, neprozorna vezivna opna. Objema skoraj celo zrklo in predstavlja neke vrsta očesni skelet. Nanjo priraščajo očesne mišice
6. kakšne so značilnosti roženice: je prozorna, brez žil in polna živčnih končičev. Prozorna ostane le če je vlažna.
7. kaj prekriva veznica: pokriva notranjo površino vek
8. naštejte dele žilnice(uvea): šarenica, ciliarno telo ali ciliarnik in žilnica v ožjem pomenu
9. naštej značilnosti šarenice: po njeni obarvanosti ločimo barvo očesa, s pomočjo šareničnih mišic se oži in širi ter tako določa količino svetlobe, ki prihaja v oko
10. kateri midriatik uporabljamo pri pregledu očesnega ozadja: Mydriacyl in Tropicamid
11. katere dele ciliarnika poznate in kateri sta njegovi glavni vlogi: deliàciliarni nastavki in ciliarna mišica; glavne nalogeàizloča prekatno vodico in uravnava akomodacijo
12. razložite glavne anatomske značilnosti mrežnice: je najvažnejši del očesa, saj čutilne celice-to so čepki in paličice, ki so sestavni del mrežnica-s pomočjo fotokemičnih procesov spreminjajo svetlobo v živčni dražljaj. Iz mrežnice izvirajo tudi živčne niti.
13. kaj veste o vidni poti: živčni dražljaj potuje od čutilnih celic po obeh očesnih živcih, ki se na bazi lobanje nad hipofizo križata (chiasma opticum), v primarne in sekundarne vidne centre v možganihàvidna pot
14. kje je zakotje in čemu služi: v zakotju se stikajo roženica, beločnica in koren šarenice. V tem delu odteka skozi pore prekatna vodica iz očesa v Schlemmov kanal.

Oftalmološki pregled

1. kateri so posebni znaki prizadetosti sprednjih delov očesa (obrambni trias): stiskanje očesa(blefarospazem), moteča svetloba(fotofobija) in solzenje(epifora)
2. naštej motnje vida, ki so znak resnih zapletov na mrežnici in vidni poti: rdečina, toplota, bolečina, motnje vida(dvojni vid, meglena slika,popolna izguba slike,..) iskrenje in bliskanje pred očmi
3. kaj lahko pregledamo s fokalno razsvetljavo: evertiramo veke, okulomotorno ravnotežje oči in njihovo gibljivost
4. katera dva osnovna oftalmološka aparata poznate in čemu služita: biomiroskop ali špranjska svetilka(poveča podrobnosti v področju vek, veznice, roženice, v sprednjem prekatu, na šarenici, leči in v steklovini) in oftalmoskop(gledamo lomne medije, predvsem prozornost leče in steklovine, očesno ozadje zlasti papilo očesnega živca in mrežnico z žilami, deloma pa tudi žilnico)
5. predstavite osnovni očesni pregled: pregled v fokalni razsvetljavi, okulomotorno ravnotežje oči in njihovo gibljivost, prehodnost solznih poti, pregled z biomikroskopom in oftalmoskopom, določitev centralnega vida in izmerimo očesni pritisk; rtg-slikanje, CT, MR, UZ vratnega ožilja,.
6. imenujte enega izmed lokalnih anestetikov v obliki kapljic: Tetracain, Novesin
7. naštejte nekaj dodatnih oftalmoloških preiskav: pregled globinskega vida, ultrazvočne preiskave očesa in očnice, pregled vidnega polja s pomočjo kinetične perimetrije, refraktometer za objektivno določanje lomnosti očesa,..

Očnica

1. kaj se nahaja v očnici: očesni živec, 4 preme in 2 poševni očesni mišici, del solzne žleze, še nekatere druge mišice, žile in živci, orbitalno maščevje z vezivnim tkivom
2. naštejte vzroke za spremembo položaja očesa v očnici: razvojne nepravilnosti, vnetja, poškodbe, tumorji
3. kaj je najpogostejši vzrok obojestranskega eksoftalmusa: hiperfunkcija ščitnice (Morbus Basedown)
4. kaj pomeni diagnoza endokrina oftalmopatija: kompleksna hormonalna in imunološka prizadetost
5. kdaj lahko pride do orbitalne flegmone: pri gnojnem vnetju sinusov (področje etmoidov), zlasti pri otrocih.

Veke

1. kako normalno zapiramo in odpiramo oko: s pomočjo mišice, ki dviga in spušča zgornjo veko (m.levator palpebrae). Spodnja veka pri tem miruje in je le za oporo
2. kaj je ptoza veke in kakšni so vzroki za njen nastanek: zgornja veka je deloma ali povsem spuščena. Je prirojena ali pa spremljajoč znak druge bolezni(ohromitev mišice, tumorji v očnici)
3. kakšne so lahko posledice nezdravljene prirojene ptoze: moten razvoj vida(ker oko ne sodeluje pri gledanju), škilni odklon
4. kaj je entropij: mišične niti krožne mišice se prevrnejo čez rob, ki se z vejicami obrne navznoter. Zato vejice grebejo po roženici, kar povzroča solzenje in bolečineàposledično vnetje roženice
5. kaj je ektropij? Kaj je lagoftalmus: ektropijàveka obrnjena navzven; lagoftalmusànastane pri parezi obraznega živca, bolnik ne more utripati z vekami in ne more zapreti očesa
6. kaj je trihiaza: normalen položaj veke, le vejice so obrnjene proti očesu
7. kaj je hordeolum in kako se zdravi: je ječmenček (z gnojem napolnjen mehurček), zdravi se z vbodno inzicijo(če se mehurček sam ne izprazni)+dodatno zdravljenje še z lokalnimi antibiotičnimi mazili in peroralni antibiotik
8. kaj je halacij in kako se zdravi: postopoma nastajajoča zatrdlina veke v področju Meibomovih žlez in sicer brez izrazitejših vnetnih znakov. Zdravi se operativno(incizija z notranje strani veke)
9. katere benigne tumorje na vekah poznate pri majhnih otrocih: elastični tumor(leži na področju zgornjega temporalnega dela roba očnice)àdermoidna cista in žilni tumoràhemangiom
10. kakšen je bazaliom: običajno ne metastazira, raste počasi, ima tipično obliko z dvignjenimi robovi in vdrtinami, vlažečim centrom
11. kako zdravimo maligne tumorje vek: čimprejšna odstranitev

Solzni organ

1. naštejte dele solznih organov: sekretorni in odvodni del
2. naloga solzne tekočine: mehanično čisti sprednje dele očesa, uničuje bakterije in vlaži roženico
3. iz česa je sestavljena solzna tekočina: solze, sluz, maščobo, baktericidni ferment lizocin
4. naštej odvodne dele solznih organov: zgornja in spodnja solzna luknjica, solzna kanalčka, solznik
5. kdaj nastane povečano solzenje: psihično vzburjenje(jok), lahko je del obrambnega triasa ali posledica motenega obtoka solz v odvodnem delu
6. kako preverimo prehodnost solznih poti: z izpiranjem
7. sindrom suhega očesa: posledica zmanjšanje tvorbe solz zaradi propadanja žleznega tkiva solzne žleze.
8. kako preverimo količino izločenih solz: z Schirmerjevim preizkusom
9. nastanek gnojnega vnetja solznika pri odraslih: zastoj solz in sluziàsolznik oteče nastane vnetje. Vnetje lahko ostane znotraj solznika, dobi obliko abscesa in se prej ali slej spontano predre.
10. zdravljenje prirojene stenoze solzno-nosnega kanalčka pri novorojenčkih: novorojenčka mora čim prej pregledati oftalmolog, edino pravo zdravljenje je vzpostavitev solzno-nosnega kanala. Najprej poizkušamo z masažo solznika, s prebrizgavanjem, sondiranje+antibiotične kapljice

Veznica

1. katere dele veznice poznate: veznica zrkel, vezica vek, veznica zgornje in spodnje prehodne gube
2. kaj je veznica in kaj pomeni pojem »rdeče oko« : je gladka in vlažna sluznica. Hiperemija veznice, draženost očesa ali rdeče oko je vedno znak vnetja sprednjih delov očesa
3. naštejte osnovne znake konjuktivitisa: praviloma obojestranska prizadetost, obrambni trias, hiperemija vseh ther vezničnih delov, izcedek, včasih tudi oteklina veznice
4. katere konjunktivitise poznate glede na potek in trajanje vnetja ter na povzročitelje: potekàakutni ali kronični konju.; glede na povzročiteljaàneinfekcijski in infekcijski konju.+ epidemični konju.
5. epidemični konjunktivitis: adenovirusno vnetje, ki ga spremlja slabo počutje in povečane regionalne limfne žleze. Oko je močno rdeče, zlasti veznica v notranjem očesnem kotu, sekrecija je vodenosluzasta
6. naštejte zaščitne ukrepe pri akutnih konjunktivitisih in pri konjunktivitisih z izrazitejšo sekrecijo: osamitev, higiena rok, uporaba papirnatih robčkov za enkratno uporabo, uporaba svoje brisače in zdravil, prepovedano je merjenje očesnega pritiska, obveza očesa ni priporočljiva
7. katere povzročitelje konjunktivitisa pri novorojenčkih poznate: gonococcus in chlamydia oculogenitalis
8. kaj veste o infekciji z okulogenitalno klamidijo: klinična slika je zelo burna in se pojavi že 2-4dni po rojstvu. Zdravljenje je sistemsko in lokalno(z antibiotiki), istočasno se zdravi tudi starše
9. kaj je Credejeva profilaksa: profilaktično novorojenčkom takoj ob porodu v oči vkapljajo 1% srebrov nitrat
10. kaj veste o hiposfagmi: je krvavitev pod veznico zrkla, lahko nastane spontano. Klinična slika je zelo pogosto dramatična, bolniki so prestrašeni, stanje pa je popolnoma nenevarno. Zdravljenje ni potrebno.
11. kaj je pterigij: je vasularizirana guba veznice zrkla, ki praviloma nazalno prerašča rob roženice in postopoma raste proti njenemu centu. Zdravljenje je operativno

Roženica

1. kako se hrani roženica: iz obrobnih žilic, prekatne vodice in iz solznega filma
2. naštejte lomne medije: roženica, prekatna vodica, zenica, leča, steklovina
3. kakšen je normalen premer roženice pri odraslih: 11,5mm (10 do 13mm)
4. kaj je potrebno narediti dojenčku, če sumimo, da ima povečano roženico: potreben je čimprejšnji pregled pri oftalmologu, da izključimo kongenitalni glavkom
5. značilnosti in zdravljenje roženične razjede(ulcus corneae): značilnostiàoko je močno rdeče, prisotna je gnojna sekrecija in bolečina, vnetje šarenice in gnoj na dnu sprednjega prekata v obliki belkasto-rumenega nivoja, lahko pride do roženične preforacije; končni rezultat je vedno večja ali manjša neporozna roženična brazgotina s trajno okvaro vida. Zdravljenjeàčimprejšnja hospitalizacija bolnika, takojšna lokalna in sistemska antibiotična terapija, odvzetje brisa veznice in roženice za določitev povzročitelja in antibiograma
6. herpetični keratitis: povzroča virus herpes simplex, vnetje se začne na površini roženice, ima obliko vejice(lepo vidi po obarvanju s fluoresceinom-vidi s pomočjo biomikroskopa), nagnjenje k vnetjem in pogosto ponavljanje izbruha bolezni predvsem pri virozah in kadar se zniža odpornost organizma zaradi drugih vzrokov. Posledica ponavljanj je lahko trajna okvara vida
7. kaj veste o oftalmičnem herpes zosterju: lahko se vnamejo povrhnji in globoki deli roženice, gre za prizadetost prve veje n. trigeminusa z močnimi bolečinami in tvorbo mehurčkov na koži polovice lasišča/čela/zgornje veke/nosu, povzroča ga virus varicella zoster, zdravimo z virustatiki peroralno in lokalno
8. kaj je keratitis e lagophthalmo in kakšno je zdravljenje: posledica sušenja roženice, ko bolnik ne more zapreti očesa zaradi okvare obraznega živca, okvara je lahko začasna ali pa trajna. Zdravimo z vlažno komoro, mazili, viskoznimi kapljicami
9. zakaj nastane bulozna keratopatija: posledica večje okvare notranjega, endotelnega sloja roženice. Nastane po težjih vnetjih, po poškodbah ali po težkih operativnih posegih na sprednjih očesnih delih.
10. kaj je keratokonus, kakšen je potek bolezni: je značilno počasno tanjšanje ene ali obeh roženic v centralnih predelih, roženica je vedno bolj stožčasto izbočena, bolezen je po vsej verjetnosti generično pogojena in se začenja po puberteti z naraščajočim astigmatizmom. Postopoma včasih pa tudi v kratkem času postane vrh keratokonusa vedno bolj skaljen, vidna sposobnost pa vedno bolj slaba
11. zdravljenje keratokonusa: v začetku lahko vid popravimo z očali, kasneje s trdimi kontaktnimi lečami; pri napredovanju bolezni je edino uspešno zdravljenje presaditev roženice
12. penetrantna keratoplastika: je presaditev roženice(iz dajalca na prejemnika), premer transplantirane roženice je običajno 7,5mm in gre za t.i. optično keratoplastiko
13. pri katerih boleznih je uspeh keratoplastike najboljše, pri katerih najslabši: najboljšiàkeratokonus, najslabšiàmočno vaskularizirana roženica
14. refraktivna kirurgija: z različnimi posegi se poizkuša na roženici spremeniti lomnost očesa, za korigiranje astigmatizma in miopatije

Beločnica

1. značilnosti beločnice: skupaj z roženico sestavlja zunanjo očesno ovojnico, sestavlja 4/5 zrkla in v sprednjem delu prehaja v prozorno roženico. Sestavljena je predvsem iz fibroznih vlaken, zato je zelo čvrsta. Ščiti notranje dele očesa. Je bele barve in ni prozorna, kar je pomembno za delovanje optičnega sistema očesa. Na zunanjo površino se priraščajo zunanje očesen mišice, ki premikajo zrklo. V zadnjem delu je odprtina, skozi katero izstopa vidni živec
2. kaj je episkleritis: je vnetje povrhnjih delov beločnice, vidno kot ostro omejeno, rahlo dvignjeno področje z razširjenimi žilami veznice in povrhnjih delov beločnice, modrikaste barve
3. kaj je skleritis: je redkejše, globlje vnetje beločnice, ki je neostro omejeno področje v obliki vozlička, ki je na dotik zelo boleče
4. kaj je stafilom: stanjšana in izbočena beločnica

 

Žilnica

 

1. kaj je uveitis: vnetje Prizadeta je celotna žilna ovojnica ali le posamezni deli. Vnetje šarenice je iritis, vnetje ciliarnega telesa je cyclitis in vnetje žilnice chorioditis.

 

1. kaj je uveitis anterior in kaj uveditis posterior: anterioràvneta šarenica in ciliarno telo to se imenuje iridocyclitis ali sprednji uveitis; posteroiràvnetje žilnice

 

1. komplikacije uveitisa: prizadeta vidna ostrina, skaljevanje leče, močno prizadet vid

 

1. vzroki uveitisa: tuberkuloza, vnetna žarišča v glavi, revmatske bolezni

 

1. zdravljenje uveitisa: zmanjševanje vnetja in preprečevanje zadnjih sinehij s kortikosteroidi in močnimi midriatiki, v akutni fazi ogrevanje in obveza. Če vnetje povzroči povišan očesni pritisk ali sekundarni glavkom, pa antiglavkomska terapija.

 

1. najpogostejši maligni tumor uveje: maligni melanom

 

Mrežnica

 

1. katere so čutilne celice mrežnice in za kaj so odgovore: paličice in čepke. Paličice zaznavajo svetlobo in temo. Čepki pa so odgovorni za centralno vidno ostrino in barvni vid

 

1. motnje barvnega vida: so lahko prirojene ali pridobljene. Protanopijaàne vidi rdeče, devteranopijaàne vidi zelene, tritanopijaàne vidi modre. Če so motnje manj izražene govorimo o anomaliji. Za preizkus uporabljano različne teste, največkrat barvne tablice z zanki, ki se med seboj razlikujejo po barvi, nasičenosti in svetlosti

1. kaj pomeni slepa pega in kaj rumena pega: slepa pega je področje brez čutilnih celic in na tem mestu izhajajo optična vlakna iz zrkla, ter tako tvorijo vidni živec, to področje je veliko 1,5mm. rumena pega je področje najostrejšega vida, velikosti 1,5-2mm, v njej se nahajajo predvsem čepki, ki so odgovorni za centralni in barvni vid.

 

1. naštej metode za pregled očesnega ozadja: oftalmoskopiranje, s pomočjo preiskovalnih kontaktnih leč na biomikroskopu ali špranjski svetilki, fluoresceinska angiografija

 

1. katere so funkcionalne preiskave mrežnice: določitev vidne ostrine, določitev vidnega polja, merjenje adaptacijske krivulje, barvni vid, elektroretinografija

 

1. katere so glavne patološke spremembe na mrežnici: edem, krvavitve, eksudati, brazgotine

 

1. naštej glavne bolezni žil mrežnice: zapora centralne mrežnične arterije, zapora centralne mrežnične vene, diabetična retinopatija, hipertonična retinopatija

[wp_ad_camp_1]

1. spremembe na mrežnici pri visoki kratkovidnosti ali miopiji: okrog papile pride do atrofije žilnice(conus myopicus), v makuli se lahko pojavi krvavitev(Fuchsova lisa), na perifernih predelih cistične degeneracije, kar lahko povzroči raztrganine mrežnice in njen odstop

 

1. znaki odstopa mrežnice: bliskanje (fosfeni), ki se javlja na določenem mestu v vidnem polju. Ko je odstop mrežnice že prisoten, zazna bolnik pred tem očesom temno zaveso

 

1. za katero obolenje mrežnice je značilna nočna svetloba in cevasto vidno polje: pigmentna retiopatija (retinopathia pigmentosa)

 

1. kateri je najpogostejši tumor očesa pri majhnih otrocih in kako ga odkrijemo: retinoblastom. Odkrije se zaradi sivega refleksa skozi zenico-levkokorija, škiljenje prizadetega očesa, draženje zrkla, bolečine

 

Leča

 

1. kaj je katarakta: siva mrena

 

1. naštej vrste katarakt: prirojene katarakte (cataracta congenita), pridobljenje katarakteàsenilna(c.praesenilis), po poškodbi(c.traumatica), komplicirane(c.complicata)

 

1. naštej glavne vzroke prirojene katarakte: dednost, embriopatije, bolezni v nosečnosti(virusne infekcije, sifilis, toksoplazmoza, sladkorna bolezen, obsevanje)

 

1. vrste operacij katarakt: intrakapsularna odstranitev, ekstrakapsularna odstranitev(fakoemulzifikacija)

 

1. vzroki za spremembo lego leče: poškodba, motnje v razvoju

 

Vidni živec

 

1. naštejte dele vidne poti: vidni živec, križanje vidnih živcev, optična pot, optični snop

 

1. zakaj bolezni CŽS pogosto prizadenejo vidni živec: zato ker vidni živec skupaj z mrežnico predstavlja podaljšek možganov

 

1. kako imenujemo vnetje očesnega živca in kaj so najpogostejši vzroki: imenjuemo tudi neuritis nervi optici, najpogostejši vzroki pa sobakterijska ali virusna vnetja, intoksikacije, multipla skleroza, vnetja v okolici zrkla.

 

1. kaj je to sprednja ishemična optikonevropatija? Naštej vzroke zanjo: nastane zaradi motnje v prekrvavitvi glave vidnega živca, kar povzroči njegovo atrofijo in tudi popolno slepoto. Vzroki so neznani(idiopatska oblika) ali zaradi vnetja temporalne arterije.

 

1. zakaj nastane zastojna papila: najpogosteje možganski tumorji, lahko tudi vnetja, krvavitve, poškodbe

 

1. opišite glavne razlike med vnetjem vidnega živca in zastojno papilo: pri papilitisu je manjši edem papile in velika prizadetost vidne ostrine, pri zastojni papili pa je na začetku močan edem in zelo malo(ali nič) zmanjšana vidna ostrina

 

1. kaj je okvara v vidni poti pri bitemporalni hemianopsiji: okvara v centralnem delu hiazme, kar pomeni da izpade v zunanji polovici vidnega polja na obeh očeh

 

1. kje je okvara v vidni poti pri homonimni hemianopsiji: okvara optičnega snopa, vendar je ohranjeno področje makule, zenične reakcije so ohranjene

 

1. opišite zenične reakcije na svetlobo: slepo okoàzenica ne reagira na svetlobo(amavrotična pupila), normalna zdrava zenicaàzenica se zoži (indirektna ali konsenzuelna reakcija na svetlobo)

 

1. kateri možganski živci oskrbujejo zunanje očesne mišice in kaj se zgodi pri njihovi okvari: 3.možganiski živec(nastane motnja v dviganju in spuščanju zrkel, gibanju noter in pri zunanji rotaciji), 6.možganski živec(oko se ne more premikati navzven)

 

1. kaj je nistagmus: je nohtno gibanje zrkla v določenem ritmu, ki je lahko prirojeno ali pridobljeno, ker oči nikoli ne mirujejo pride do motenj fiksacije. Zrkli lahko nihata v različne smeri.

 

Glavkom

 

1. kaj je glavkom: je bolezen pri kateri je očesni pritisk previsok za normalno delovanje glave vidnega živca, to je papile

 

1. kako merimo očesni pritisk in kakšne so njegove normalne vrednosti: normalne vrednosti so med 11 in 21 mmHg, povprečno okoli 16mmHg. Očesni pritisk merimo z tonometrijoàuporablja se poseben aparat, ki meri silo, ki je potrebna za deformacijo roženice

 

1. kaj je perimetrija: pomeni določevanje vidnega polja. Aparat se imenuje perimeter

 

1. kako izgleda glavkomsko spremenjena papila: razširjena ekskavacija (?)

 

1. naštejte vrste glavkoma in katera metoda je odločilna za njihovo diagnozo: glavkom odprtega zakotja, glavkom zaprtega zakotja, prirojeni glavkom, sekundarni glavkom. Diagnozo postavimo na osnovi pregleda zakotja, tonometrijo in perimetrijo

 

1. naštejte značilnosti glavkoma odprtega zakotja: povišan očesni pritisk, okvara vidnega živca, izpadi ali skotomi v vidnem polju, če se ne zdraviàpopolna slepota

 

1. naštejte značilnosti glavkoma zaprtega zakotja: močno narastel pritisk v očesu (celo do 70mmHg), akutni glavkomski napad, močne bolečine, bruhanje, prizadetost vida, oko je rdeče, roženica skaljena, zenica razokrožena in ne reagira na svetlobo

 

1. zakaj nastane prirojeni glavkom, kakšne so njegove lastnosti in kako ga zdravimo: pravi prirojeni glavkom je prisoten že ob rojstvu in predstavlja 40% vseh kongenitalnih glavkomov(beločnica je povečana/stanjšana in postane modrikasta, poveča se tudi roženica). Infantilni prirojeni glavkom nastane do 3.leta starosti in predstavlja 55% vseh prirojenih oblik(beločnica je povečana/stanjšana in postane modrikasta poveča se tudi roženica) . Juvenilni pa nastane med 3 in 16 letom in je najredkejši. Zdravljenje je vedno kirurško in zahtevno ter zahteva dolgotrajno spremljaje otroka

 

1. zdravljenje glavkoma odprtega zakotja: redni kontrolni pregledi v določenih časovnih obdobjih, znižanje očesnega pritiska, začetno zdr.je lokalno z zdravili(betablokatorji, zaviralci encima karvoanhidraze in prostaglanidski derivati), če ne dosežemo želenega potem je potrebno kirurško ali lasersko zdravljenje, ali pa se naredi fistulo v področju zakotja skozi katero odteka prekatna vodica iz očesa

 

1. zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja: čim hitrejše, pri akutnem glavkomskem napadu je potrebno sistemsko zdravljenje z zdravili za zmanjšanje tvorjenja prekatne vodice in hiperosmatska sredstva(manitol, glicerol), lokalno dajemo kapljice za zožitev zenice. Ko se pritisk zmanjša je potrebna operacija

 

1. katere očesne bolezni ali stanja največkrat povzročajo sekundarni glavkom: vnetje šarenice in ciliarnika, po zapori mrežničnih žil, napredovana diabetična očesna bolezen, po poškodbi, pri premiku leče glede na vzrok, po operacijah, pri tumorjih