- Železo v prehrani živalskega in rastlinskega izvora – primeri
Železo živalskega izvora:
- Sardele
- Tun
- Losos
- ostrige
- Piščančja jetra
- Telečja jetra
- Goveja jetra
- Konjsko meso
- Govejo stegno
- Svinjsko pleče
- Piščančje bedro
- Puranje prsi
- Jajčni rumenjak
Železo rastlinskega izvora:
- Fižol
- Maline
- Jagode
- Suhe slive
- Suhe marelice
- Riž
- Špinača
- Brokoli
- Oreščki
- Rdeče vino
- Makroelementi
natrij ( 1,5 g/dan minimalno, zgornja meja 6g/dan),meso, ribe, perutnina, zelenjava;
kalij (je glavni celični ion, nad 2000 mg/dan);meso, mleko, sadje, zelenjava;
klor (je glavni antion v ekstracelularni tekočini, 750 mg/dan);
kalcij (v kosteh, zobeh, okoli 1 % v krvi, okoli 30 % Ca iz hrane se absorbira, do 18. leta 1300 mg/dan, do 50. Leta 1000 mg/dan, kasneje 1200 mg/dan);
fosfor (je skupaj s kalcijem, priporočilo je 700 mg/dan); mleko, siri, stročnice, oreščki, semena, čokolada.
magnezij (s Ca in P, pomanjkanje artritis, 400 mg/dan), v žitih;
Ca in P sta v krvi v obratnem sorazmerju. Visoke vrednosti P se kažejo kot obloge na stenah žil, srca in pljuč.
- Mikroelenenti
železo (hemoglobin in mioglobin; moški 10 mg/dan, ženske 18 mg/dan);
jod (sestavni del ščitničnih hormonov, golša, okvare fetusa; 150 mg/dan);
fluor (preprečuje nastanek kariesa; 3,2 do 3,8 mg/dan);
cink (sestavni del encimov, sinteza insulina, sproščanje vit.A iz jeter, zdravljenje ran, tvorba spermijev in hemoglobina; 15 mg/dan);
selen (skupaj z vit. E deluje kot antioksidant; 55 mg/dan);
baker (sestavni del encimov, tvorba kolagena, sproščanje energije, vit. C zavira absorpcijo Cu; 1,5 do 3 mg/dan);
krom (sodeluje pri presnovi maščob in OH; okrog 50 μg/dan);
mangan (sodeluje v številnih presnovnih procesih; 2,5 mg/dan.
- Mleko pri otrocih – zakaj je pomembno
Zadostno uživanje mleka v predšolskem obdobju pomeni: preventivo osteoporoze, debelosti, povišanih maščob v krvi, povišanega krvnega tlaka in zmanjšanje simptomov astme.
- Funkcija in učinek vlaknin
Vlaknine ali balastne snovi so neprebavljive snovi, ki preprečujejo zaprtje, divertikulozo, rak, debelost, sladkorno bolezen, povišan RR ter bolezni srca in ožilja.
Učinek:
-povečajo volumen blata
-podaljšajo občutek sitosti
-upočasnijo resorbcijo OH, kar znižuje glikemični indeks
-znižujejo raven LDL horesterola in horesterola v žolču
-zavirajo absorbcijo hranil
-vežejo vodo
- Vpliv družbe na način prehranjevanja
VPLIV SOCIALNO-EKONOMSKIH DEJAVNIKOV
Družbeni položaj, prihodek in izobrazba so dejavniki, ki vplivajo na prehrano in telesno dejavnost. Nižja stopnja izobrazbe in revnejši dostop do ustreznih informacij zmanjšujeta možnosti, da bi se ljudje lahko odločali na podlagi dobljenih informacij.
V današnjem času torej socialni položaj posameznika pomembno vpliva na njegovo izbiro hrane oziroma na njegove prehranske navade. Če je posameznikov položaj v družbi višji, kar pomeni tudi boljši ekonomski položaj, več denarja lahko nameni bolj raznovrstnejši in kvalitetnejši hrani. Nedvomno je tudi vpliv izobrazbe na prehranjevalne navade izredno močan.
VPLIV ČUSTEV IN RAZPOLOŽENJA PRI IZBIRI HRANE
Vsi se verjetno strinjamo, da med našimi prehranjevalnimi navadami in našim zdravjem, razpoloženjem, storilnostjo in ne nazadnje tudi med dolžino samega življenja obstaja neka povezava. Zaužita hrana vpliva na posameznikovo voljo,vedenje in na celotno možgansko funkcioniranje. Lačen posameznik se bo verjetno počutil razdražljivo in nemirno, medtem ko bo oseba, ki je ravnokar obedovala,verjetno bolj mirna in zadovoljna.
VPLIVI MEDIJEV IN OKOLJA
Mediji in okolje v katerem živimo nas v današnjem času zasipavajo z raznoraznimi sporočili, ki nas podzavestno silijo k prehranjevanju ( pogled na izložbo slaščičarne, reklama za čips, plakati, ki oglašujejo manj mastne izdelke).
Množica oglasov katerim smo izpostavljeni, o izdelku, ki ga oglašuje nudi premalo informacij, obljubljajo pa več kot izdelek lahko ponudi. V potrošniku taki oglasi zbujajo nezadovoljstvo z načinom življenja, vzpodbujajo manj zdrave prehrambene navade, stereotipno dojemanje in potrošniški način razmišljanja (ta izdelek nujno potrebujem).
VPLIV SENZORIČNIH LASTNOSTI
Senzorične lastnosti živil so zelo pomembne pri izbiri hrane. Senzorične lastnosti, ki vplivajo na izbiro hrane pri potrošniku so videz, okus, vonj in tip. Poznavanje senzoričnih lastnosti je pomembno zato, da znamo prepoznati dobro živilo od slabega (na primer pokvarjeno meso).
Videz živila zaznavamo z organom za vid (oko). Videz je zelo pomembna senzorična lastnost, ki daje potrošniku prvi vtis o izdelku in odloča o njegovem nakupu oziroma zavrnitvi. Vizualne lastnosti, ki vplivajo na izbiro hrane so barva, oblika, velikost, vidna količina maščobe in druge.
S pomočjo vohalnega organa lahko zaznamo hlapne komponente živila. Če nam je vonj všeč bomo izdelek kupili in ga zaužili, če pa nam izdelek po vonju ni všeč to ne bomo storili. To je izredno pomembno pri svežih mesnih izdelkih, saj lahko na podlagi vonja sklepamo ali je meso staro ali sveže in se nato odločimo za nakup.
Okus hrane okušamo na jeziku s pomočjo celic, ki jim pravimo brbončice ali papile. Na jeziku zaznavamo štiri osnovne okuse in sicer slano, sladko, kislo in grenko.
VPLIV PREHRANSKIH NAVAD NA IZBIRO HRANE
Prehranjevalna navada pomeni, kakšen je način prehranjevanja posameznika, neke skupine ali družbe kot celote. Prehranske navade vključujejo količino živil ali hrane, ki jo izberemo, način priprave živil ter razporejenost in pogostost obrokov, ki jih zaužijemo čez dan. Na prehranske navade vplivajo socialno ekonomski dejavniki, kulturne in osebnostne značilnosti ljudi. Vendar pa se prehranske navade oblikujejo že v zgodnjem otroštvu tam pa na njih vplivajo starši, saj se prehranske navade oblikujejo z učenjem še bolj pa z zgledom.
- Znaki bulimije
Bulimijo je na zunaj veliko težje prepoznati kot anoreksijo. Oseba lahko svojo motnjo skriva leta in leta celo v lastni družini.
Značilne so epizode bruhanja in drugih oblik čiščenja po velikih nažiranjih ogromnih količin hrane.
So čustveno nestabilne, nagnjene tudi k ekstremnim dejanjem, kot so kraje, uživanje drog in celo samopoškodbe.
- Razdelitev zelenjave – primeri
solatnice in špinačnice;
kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, kolerabica);
korenovke (korenje, peteršilj, rdeča pesa, koleraba, repa);
čebulnice (čebula, šalotka, česen, por);
trajnice (rabarbara, beluši, artičoke, hren);
plodovke (paradižnik, kumare, buče, paprika, jajčevec);
gomoljnice (krompir).
- Enteralna prehrana – kdaj, primeri
- implikacije za enteralno hranjenje
- nevrološke in psihiatrične bolezni
- žilne bolezni možganov
- tumorji možganov
- poškodbe možganov
- demielinizacijske bolezni (motnje požiranja, npr. multipla skleroza – t.i. bolezen zgornjega nevrona, mb. Huntigton – t.i. bolezen sp. nevrona)
- hude depresije (ni potrebe po hrani)
- anoreksija
- bolezni grla in požiralnika
- tumorji (obstrukcija)
- vnetja (brazgotinjenje)
- poškodbe
- gastrointestinalne bolezni
- malabsorbcijski sindrom
- pancreatitis
- pred- in pooperativna obdobja
- sindrom kratkega črevesja (prirojeno – če je črevesja manj kot 7 m, parenteralno celo življenje)
- opekline (elementaren + modularne, polimerne + modularne)
- kemoterapija in / ali radioterapija
- Primeri:
- polimerne formule
- prebava poteka po normalni poti
- popolna dietna hrana (normalna hrana – polisaharidi, dolge AK, LCT maščobe)
- kadar ni nobenih težav z absorpcijo
- elementarne formule
- iz delno ali popolno hidroliziranih hranil
- kadar gre za malabsorpcijski sindrom (npr. po op.)
- modulirane formule
- le ena vrsta hranil – dodatek k osnovni formuli
- specializirane formule
- specifična modificirana sestava
- pri specifičnih obolenjih (npr. diabetes, pljučna, ledvična obolenja)
- Dieta pri celiakiji
Je glutenska enteropatija
Strogi dietni režim
- izključimo vsa živila, ki vsebujejo gluten
- žita
- pšenica, ječmen, oves, rž (tudi t.i. lepek – rahlja kruh)
- pri hudih oblikah tudi pira, proso
- konzerve, hrenovke, salame…
dovoljeno: riž, koruza, ajda, brezglutenske moke (testenine…)
- Zdravo hujšanje – načela
- V jedi uživajte in jejte redno. Izbirajte pestro hrano – sezonsko in lokalno pridelano,
ki naj vsebuje več živil rastlinskega kot živalskega izvora
- Izbirajte živila iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov
- Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje. Izbirajte lokalno pridelano in svežo zelenjavo ter sadje.
- Nadzorujte količine zaužite maščobe in nadomestite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji.
- Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami,ribami, perutnino ali pustim mesom.
- Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih mlečnih izdelkov
- Jejte manj slano hrano
- Omejite uživanje sladkorja in sladkih živil.
- Zaužijte dovolj tekočine
- Omejite uživanje alkohola.
- Hrano pripravljajte zdravo in higiensko
- Bodite telesno dejavni toliko, da bo vaša telesna masa normalna
- Pomen maščob v prehrani
Maščobe (M) so estri trivalentnega alkohola in višjih maščobnih kislin.
Poznamo prave maščobe in maščobam podobne snovi – lipoide.
Prave maščobe so masti in olja; so estri glicerola in maščobnih kislin.
Vse maščobne kisline delimo na nasičene in nenasičene.
Maščobam podobne snovi – lipoidi:
- fosfatidi (lecitin, kefalin – delujeta kot emulgatorja);
- karotenoidi (tvorijo rumeno in rdečo barvo – korenček, marelice, solata in drugo; glavni predstavnik je β karoten, ki je provitamin vitamina A).
- steroidi (holesterol – nastaja v jetrih, dobimo pa ga tudi s hrano; je sestavni del celičnih membran, tvori žolčne kisline in vitamin D).
Holesterol
Holesterol, ki nastaja v organizmu, pokrije 90 % vseh njegovih potreb, 10 % pa ga dobimo s hrano (rumenjak, surovo maslo, mastno meso).
Če je vnesenega holesterola preveč, se povišajo vrednosti v krvi, začne pa se tudi odlagati na notranjih stenah žil (ateroskleroza).
Poznamo dve vrsti vrednosti holesterola:
- LDL (low density lipoproteins), ki se veže na beljakovine z nizko gostoto (povečuje nalaganje na žilne stene);
- HDL (high density lipoproteins), ki se veže na beljakovine visoke gostote (omogoča izplavljanje holesterola iz žilnih sten in njegov prenos v jetra, njegovo sintezo pa preprečujeta tudi esencialni maščobni kislini). Z zdravim načinom življenja v organizmu zmanjšujemo LDL in povečujemo HDL.
Delitev nenasičenih maščobnih kislin
Nenasičene maščobne kisline (MK) delimo na:
- mono nenasičene MK (oleinska – olivno olje in olje oljne repice);
- poli nenasičene MK – esencialni MK (linolna in linolenska);
- Ω 3 MK (alfa linolenska – morske ribe in sadeži, v sledeh pa olivno olje in olje oljne repice, oreščki, semena);
- Ω 6 MK (linolna – vsa rastlinska olja, meso).
Pomembno je razmerje med Ω 3 MK in Ω 6 MK (1 : 5 do 1 : 10)!
Lastnosti maščob
- Gostota je manjša kot pri vodi,
- topne so le v topilih,
- tališče je različno (več je nenasičenih MK, nižje je tališče – olje 0 °C, mast 35 °C)
- tvorba emulzij (homogenizacija mleka);
- znana je tudi žarkost maščob;
- maščobe lahko segrevamo do visoke temperature 220 °C, če jih premočno segrejemo, glicerol prehaja v akrolein, ki je močno aterogen.
- Živila z nizkim in živila z visokim GI
Živila z visokim GI
| Živilo | GI |
| maltoza | 110 |
| Glukoza | 100 |
| Pečen krompirček | 95 |
| Krompirjev pire | 90 |
| Čips | 90 |
| med | 85 |
| Žemlja bela | 85 |
| Bel kruh | 85 |
| Kuhano korenje | 85 |
| Koruzni kosmiči | 85 |
| Instant riž | 85 |
Živila z nizkim GI
| Živilo | GI |
| Nerefiniran riž | 50 |
| Riž basmati | 50 |
| Testenine polnozrnate | 50 |
| Testenine all dente | 45 |
| Musli nesladkani | 45 |
| Rdeč fižol | 40 |
| Svež sadni sok brez sladkorja | 40 |
| Testenine črna moka | 40 |
| Polnozrnat ržen kruh | 40 |
| Suhi grah | 35 |
| jogurt | 30 |
- Prehrana matere med dojenjem
Ženska, ki doji, potrebuje okoli 500 kcal/dan več energije, potrebuje tudi 15 – 20 g beljakovin na dan več kot ženska, ki ne doji. Dodatek 300 kcal zaužije z mlekom in mlečnimi izdelki (3 E). Količina Ca v hrani naj ne presega 2,5 g/dan.
Neustrezna prehrana vpliva bolj na količino kot na kakovost mleka. Potreben je dovolj velik vnos tekočine (vsaj 2 l/dan).
Ženska, ki doji, naj ne uživa alkohola, ker prehaja na otroka, pa tudi izločanje mleka je slabše.
- Kdaj in katere meso uvajamo doječemu dojenčku in zakaj
Po 6 .mesecu začnemo z mesom:mlado, belo piščančje meso
- Vrste merjenja prehranjenosti
Stanje prehranjenosti opredelimo s kazalniki debelosti:
- indeks telesne mase (ITM),
- obseg pasu,
- debelina kožne gube,
- odstotek maščobe v telesu.
Indeks telesne mase (ITM) izračunamo kot razmerje med telesno maso (v kg) in kvadratom telesne višine (v metrih).
ITM =telesna masa v kg /višina2
Normalno telesno težo imajo ljudje z ITM od 18,5 do 24,9. Vrednost ITM pri posameznikih s povečano telesno težo je od 25 do 30, pri debelih pa več kot 30.
Obseg pasu pove ali ima pacient povečano količino maščobe v trebuhu in s tem povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in srčno – žilnih zapletov.
- Kaj zajema zdrava prehrana
- uravnotežena prehrana (pravo razmerje OH, M, B…)
- varna prehrana (brez škodljivih aditivov, kemično oz. mikrobiološko kontaminirana hrana…)
- funkcionalna prehrana (probiotiki, balastne snovi…)
- biološko (varna) in gastronomsko (dobro skuhana in primerno servirana) sprejemljiva hrana
- (gibanje vsaj pol ure dnevno)
- Dieta pri povišanih maščobah
Če imate povišano raven holesterola ali trigliceridov (povišane maščobe v krvi), se morate ravnati po načelih zdrave prehrane. Izogibajte se slabih prehranjevalnih navad: neredni prehrani z izpuščanjem glavnih obrokov; uživanju hrane stoje, med hojo, vožnjo itd., uživanju hrane v hrupu, uživanju slabo prežvečene hrane. Pomembna je shujševalna dieta oziroma dieta za vzdrževanje normalne telesne teže.
Izbirajte tisto mleko in mlečne izdelke, ki vsebuje manj skrite maščobe (posneto mleko, jogurt iz posnetega mleka, pinjenec, jogurt iz pinjenca, skuta z manj kot 10 % maščobe, sir z manj kot 35 %
maščobe). Izbirajte tisto meso ter mesne izdelke, ki vsebujejo cim manj skrite maščobe, npr. pusto junčje in telečje meso, piščančje in puranje meso brez kože, puste ribe, pusta šunka, piščančje prsi v ovoju.
Izključite vse vrste salam, klobas in konzerv (lahko puranje, piščančje prsi). Ne uporabljajte trdih
maščob (maslo,margarina, svinjska mast …). Dajte prednost rastlinskim maščobam, ki so manj aterogene kot živalske. Najbolj se priporočajo repično in olivno olje,olje koruznih kalčkov in sončnično olje. Dnevno zaužijte dovolj sadja in zelenjave (100–300g sadja in vsaj 100–200 g zelenjave, polovico od tega surove).
Od jajc lahko uporabljate le beljak. Prav tako izločite drobovino.
Pri povišanih maščobah v krvi se ne priporoča pitje alkohola. Obstajajo pa nekatere naravne
sestavine,ki imajo ugoden učinek na maščobe v krvi. To je 3-omega kislina, ki je v olju salmonidnih rib
(med nje spadajo tudi postrvi, polenovka, losos, skuše). Ker je njena učinkovita količina 3 do 5 gramov
dnevno,kar je toliko, da je z ribami ne moremo dobiti, jo lahko zaužijemo v obliki tablet. Druga sestavina je alinin, ki je v česnu.
Tudi te snovi mora biti za zadosten učinek toliko, da jo je treba zaužiti v obliki pripravka. Zelo ugodno so se izkazale jedrnice, še posebej mandeljni, ki jih je treba za zadosten učinek pojesti100 gramov na dan. Zaščitno delujejo tudi tako imenovani antioksidanti, ki zavirajo odlaganje maščob iz krvi na žilne stene. Antioksidanti so vitamini A, E in C. Vitamin A je v sadju in zelenjavi, katerih meso je rumenkaste barve (korenje, koleraba, marelice, breskve), Vitamin C je v mnogih vrstah sadja in zelenjave, vitamin E pa v rastlinskih oljih in ribah.
Dnevna prehrana lahko vsebuje največ 300 mg holesterola, kadar pa je krvni holesterol povišan,
Zmanjšamo vnos s hrano pod 200 mg holesterola.
DOVOLJENI NAČINI PRIPRAVE HRANE
Zelo pomemben je način priprave živil. Cvrtje ne pride v poštev. Dobro je uporabljati posodo, pri kateri maščoba za kuhanje ni potrebna. Zelo se priporočajo dušenje, kuhanje in pečenje na žaru.
- Kazalci zdrave prehrane, koliko soli, ribe, vlaknine
skupne maščobe = 15-30 %
beljakovine = 10-15%
ogljikovi hidrati = 50-70%
vlaknine = 8-20g/1000 kcal
holesterol = do 300 mg/dan
sadje, zelenjava = > 400g/dan
- Sestava mesa – makro in mikro elementi
Voda 45 – 75 %, B 15 – 25 %, M 1 – 30 %, OH do 0,1%, minerali do 1,5 % in vitamini B kompleksa ter vitamin A.
- beljakovine: mišično tkivo (miozin in aktin), pigment mioglobin, vezivno tkivo (kolagen – pri 60 °C se spreminja v želatino in elastin);
- maščobe: loj, mast, salo (trigliceridi, fosfolipidi in holesterol);
- ogljikovi hidrati: glikogen (po dveh dneh ga ni več!)
- minerali: Ca, P, K, Na, S, Mg, Fe (največ v kosteh).
- Kaj je dietetika
Je veda o prehrani in zdravem načinu življenja.
- Vrste motenj hranjenja
-anoreksija nervoze (nič ne jedo)
[wp_ad_camp_1]
-bulimija nervoza (nažiranje in bruhanje)
-kompulzivno prenajedanje (ko B v kratkem času zaužije ogormno hrane)
- Kaj so dietna živila
So živila, ki se zaradi specifične sestavine ali predelave bistveno razlikujejo od običajnih živil ter so zaradi specifičnih prehranskih lastnosti namenjena prehrani določenih skupin oseb z motnjami prebave ali presnove, osebam katerim fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano z določenimi snovmi v živilu ter dojenčkom in malim otrokom.
- Načela prehrane pri hipotenziji
- Prekomerno prehranjene osebe naj shujšajo. Visok krvni tlak in debelost sta namreč vzročno povezana, zato se ob znižanju telesne teže za pet kilogramov pogosto zniža tudi krvni tlak. Za znižanje krvnega tlaka ni nujno, da bolnik shujša do idealne telesne teže. Zmanjšanje telesne teže ima še druge koristne učinke: izboljša se sladkorna bolezen,znižajo se maščobe v krvi, zmanjša se nevarnost nastajanja strdkov v žilah, poveča se telesna zmogljivost, manj trpijo obrabljeni sklepi. Med hujšanjem naj bolnik pridobi zdrave prehranske navade, ki naj se jih nato drži vse življenje, da se ne bi ponovno zredil.
- Oseba z visokim krvnim tlakom naj uživanje alkohola omeji na zmerne količine, na primer do dva decilitra vina na dan. Seveda nikogar ne spodbujamo, da bi alkohol sploh užival.
- Uživanje soli naj bo omejeno na manj kot šest gramov dnevno. Bolnikom priporočamo da ne uživajo salame, šunke, pršuta in konzervirane hrane, ki vsebujejo veliko soli. Svetujemo jim tudi, da hrani ne dodajajo soli potem, ko je postrežena. Več težav pri tem imajo starejši, ki imajo na jeziku manj čutnic za slan okus. Zato se jim zdi hrana brez okusa in ji radi dodajo sol. Prav starejšim bolnikom pa omejevanje soli najbolj koristi pri zniževanju krvnega tlaka.
- Osebe z visokim krvnim tlakom naj uživajo zadosti sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko kalija, magnezija in kalcija. Ti minerali namreč zmanjšujejo krvni tlak. Uživanje kalcija poleg tega preprečuje osteoporozo.
- Osebe z visokim krvnim tlakom naj uživajo uravnoteženo prehrano, pri kateri vnos kalorij ne presega energetskih potreb. Glavni vir energije naj bodo ogljikovi hidrati. Priporočamo uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov, uživanje sladkorja (glukoze) v čisti obliki pa naj bo omejeno. Priporočamo omejitev maščob in hrane bogate s holesterolom. Hrana mora vsebovati dovolj prehranskih vlaknin.
- Prehrana med nosečnostjo
Uživanje uravnotežene prehrane, pogosti manjši obroki. Ne priporočamo kajenja, pitja alkohola, kave več kot 2 skodelici na dan in uživanja aspartama (fenilalanin).
V 2. in 3. tromesečju rabijo za 300 kcal/dan večji vnos.
Povečane so potrebe po beljakovinah (za 10 – 15 g/dan).
Povečane so potrebe po Ca (1000 – 1300 mg), Zn, P, Mg, Fe (30 mg/dan), I (175 mg/dan), folne kisline (do 800 μg), B6, B12, vitaminu C, Cu, Zn.
Neustrezna prehrana, kajenje ali nosečnost z več plodovi zahtevajo še več dodatkov.
- Kaj so aditivi
Aditiv je vsaka snov, ki se običajno ne uporablja ali uživa kot živilo in ne predstavlja običajne sestavine živila, četudi ima hranilno vrednost.
Živilu se dodaja iz tehnoloških ali organoleptičnih razlogov v proizvodnji ali pakiranju. Ker ima neposredne ali posredne učinke na živilo, postane del živila.
Kategorije aditivov:
- sladila – E 900 (kal. acesulfam, aspartam, saharin in njegove Na, K, in Ca soli);
- barvila – E 100 (ekstrakti rdeče pese, češenj, borovnic, mioglobin);
- konzervansi – E 200 (nitrati v mesu, ocetna in mlečna kislina);
- antioksidanti – E 300 (vitamin E, β-karoten, koencim Q 10, ask., citr. kisl.);
- emulgatorji (sredstva za stabilizacijo in zgostitev) – E 400 (fosfati, estri MK);
- sredstva za uravnavanje kislosti – E 500 (citr., jab., ocet., fosf. kislina);
- sredstva za ojačanje arome – E 600 (Na glutaminat iz sladkornega trsa).
Katere snovi ne sodijo med aditive:
- snovi, ki se uporabljajo za pripravo pitne vode;
- izdelki, ki vsebujejo pektine;
- baze za žvečilni gumi;
- dekstrin (bel ali rumen);
- krvna plazma, jedilna želatina, mlečne beljakovine, gluten;
- aminokisline in njihove soli;
- kazein in kazeinati;
- Razdelitev OH
Enostavni ogljikovi hidrati
- Monosaharidi (glukoza, galaktoza, manoza, fruktoza);
- disaharidi (saharoza, maltoza, laktoza).
Sestavljeni ogljikovi hidrati
- Glikogen;
- škrob;
- balastne snovi (vlaknine): k balastnim snovem štejemo celulozo, hemicelulozo, pektin in lignin (imajo tri pomembne fizikalne lastnosti: so sposobne vezati vodo, imajo izredno absorbcijsko sposobnost in delujejo kot kationski izmenjevalci).
- Pomen vode v prehrani
Vode je v telesu od 48 – 70 % – v celični in medcelični tekočini, tkivni tekočini in krvni plazmi.
Sprejemanje vode: pitje tekočin (2 – 2,5 l/dan), živila, presnova.
Oddajanje vode: urin, blato, znoj, izdihani zrak.
Naloge vode v telesu: voda je topilo, izloča odpadne snovi, je transportno sredstvo, uravnava telesno temperaturo.
Uporabnost vode:
- v tekočem stanju za pitje, pripravo hrane;
- v plinastem stanju za dušenje, ekstrahiranje, sterilizacijo;
- v trdnem agregatnem stanju za hlajenje in konzerviranje hrane.
- Vitamini topni v maščobah in vitamini topni v vodi
Vitamini topni v vodi:
- B 1 – tiamin (1,2 mg/dan);
- B 2 – riboflavin (1,3 mg/dan);
- B 3 – niacin, nikotinska kislina, PP faktor (2 mg/dan);
- B 5 – pantotenska kislina, je del CoA (5 mg/dan);
- B 6 – piridoksin (okoli 1 mg/dan);
- B 7 – biotin (mešana hrana ga vsebuje dovolj);
- B 9 – folna kislina, pteroilglutaminska kislina (100 μg/dan);
- B 12 – ciankobalamin (aktivira folate, 3 μg/dan);
- C – askorbinska kislina (75 mg/dan).
Vitamini topni v maščobah
- A – retinol; vitaminsko vrednost imajo tudi karotenoidi, brez vitaminske vrednosti pa sta likopen in lutein;
- D – ergokalciferol (D 2), v telesu holekalciferol (D 3);
- E – tokoferol (alfa, beta, gama – aktivna oblika je alfa);
- K – filokinon (naravna oblika nastane v črevesju s pomočjo črevesnih bakterij).
- Kaj so antioksidanti
So snovi, ki preprečujejo ali zavirajo oksidacijo drugih snovi. Delujejo po principu odvzema prostih radikalov in darovanju vodikovih atomov.
Predstavniki: fenoli, selen, cink, AK, vit. A in C, karetenoidi…
- Razdelitev sadja
-pečkasto (jabolka, hruške, kaki)
-jagodičasto (grozdje, jagode, maline)
-lupinasto (orehi, lešniki, mandelni
-koščičasto (marelice, breskve, slive)
- Katere so hranilne snovi
Maščobe
Maščobe dajejo energijo in so sestavni del telesnih celic. Delimo jih v dve glavni vrsti: nasičene in nenasičene. Med nasičene maščobe uvrščamo živalske maščobe, npr. neposneto mleko, maslo, sir, svinjina,govedina,ovčetina in jajca.
Med nenasičene maščobe pa sodi večina maščob v ribah, perutnini ter v sojinem, sončničnem in koruznem olju.
Za pravilno prehrano je potrebno čim manj maščob, pa vendar so življenjsko potrebne.
Beljakovine
Telo nenehno potrebuje beljakovine za rast pa tudi za popravljanje in nadomeščanje celic. Glavni vir beljakovin v hrani so meso,ribe, jajca, mlečni izdelki, žita in stročnice.
Ogljikovi hidrati
So za telo vir energije in so potrebni za presnovo. Poznamo dve glavni vrsti ogljikovih hidratov: škrob in sladkorje. Škrob najdemo v velikih količinah v takih živilih, kot so moka, žita, testenine, kruh in stročnice. Sladkorji pa so v velikih količinah v sadju in nekateri zelenjavi ter npr. v marmeladi, tortah in sladkih pijačah.
Vlaknine
Vlaknine so za telo neprebavljiva snov, ki jo najdemo v rastlinah. Čeprav ne dajejo telesu nobenih hranilnih snovi, so zelo pomembne za zdravo delovanje prebavil. Živila, ki vsebujejo posebej veliko vlaknin so: grahamov kruh, žita , stročnice, suho sadje in lešniki. Tudi vse vrste sadja in zelenjave vsebujejo vlaknine.
Vitamini
Vitamini pripomorejo k temu, da vse telesne celice in organi pravilno delujejo. Zelo dober vir vitaminov sta sveže sadje in zelenjava.
Minerali
Telo potrebuje mnoge minerale, kot so kalcij, natrij,kalij, železo, cink in jod, za pravilno delovanje organov, kosti in mišic. V uravnoteženi prehrani so po navadi vsi potrebni minerali.