januar 5th, 2017


Vloga medicinske sestre pri oceni pacienta zaradi razjede zaradi pritiska



Razjeda zaradi pritiska je rana na telesu, ki nastane zaradi dolgega ležanja. Pojavi se zaradi neposrednega pritiska na kožo, kar ima za posledico poškodbo spodaj ležečega tkiva. Poškodba tkiva nastane zaradi zmanjšane prekrvavitve in hipoksije. Najpogostejše razjede zaradi pritiska vidimo pri ljudeh, ki so nepokretni in trajno vezani na posteljo.

Poznamo notranje in zunanje dejavnike za nastanek razjed:

  • Zunanji dejavniki:
  • pritisk (mehko tkivo je stisnjeno med izpostavljene dele in trdo površino),
  • strižna sila (nastane zaradi delovanja v nasprotni smeri delujočih sil),
  • trenje (do trenja pride, kadar se dve površini istočasno premikata druga preko druge).
  • Notranji dejavniki:
  • nesposobnost gibanja in zaznavanja pritiska in bolečine,
  • nekontrolirano odvajanje blata in urina,
  • visoka starost, povečana telesna teža,
  • slaba prehranjenost in izsušenost,
  • dolgotrajne bolezni in kronična bolezen,
  • povišana telesna temperatura (Skela Savič et al., 2010).

Preberi več… »




januar 5th, 2017


Vloga medicinske sestre pri sprejemu pacienta



Za vsakega bolnika pomeni sprejem v bolnišnico veliko spremembo v njegovem življenjskem ritmu. Kadar prihaja na bolnišnično zdravljenje prvič, ga je strah, saj ne ve, kaj ga tam čaka. Postavlja si različna vprašanja kot so:

  • S kakšnimi ljudmi bom kontaktiral?
  • Ali bodo prijazni?
  • Bodo imeli posluh za moje težave?
  • Se bom moral odpovedati svojim navadam?
  • Ali bo zdravljenje uspešno?
  • Kako dolgo bom moral ostati v bolnišnici?

Zato je pomembno, kako bolnika sprejemamo v zdravstveno oskrbo.

Ob sprejemu ga je strah, ker je to zanj novo okolje, boji se bolečin zaradi bolezni ali preiskav, skrbi ga za svojce, dom in še marsičesa. Ob misli, da bo izpostavljen tujim ljudem in bo od njih odvisen, čuti tesnobo. Bolnik je osebnost, v željah in mislih neponovljiv, zato ravnamo prav, kadar to upoštevamo (empatičen odnos) (Rozman M., Kisner N., Klasinc M., Verčko Pernat S. 2006). Preberi več… »




december 16th, 2016


Varnost zaposlenih



Varnost zaposlenih je največkrat ogrožena zaradi vbodov z ostrimi predmeti.

Poškodba z ostrim predmetom je vsaka poškodba ali vrez z iglo ali drugim ostrim predmetom (skalpel, rezilo ali steklena ampula), ki poškoduje kožo. Posledica takšnih incidentov je lahko izpostavljenost zdravstvenega delavca virusom, ki se prenašajo s krvjo. Zdravstveni delavci se z njimi lahko okužijo prek kože, kadar pride do poškodbe z iglo, skalpelom ali že prek drobne ranice (Kosten Tatjana, 2006). Prav tako so različnim poškodbam in okužbam izpostavljeni tudi študenti zdravstvene nege, ki na kliničnih vajah v zdravstvenih ustanovah utrjujejo in dopolnjujejo v pedagoškem procesu pridobljeno znanje (Nerat J.,b.l.).

V raziskavi, ki so jo opravili v Royal College of Nursing (RCN) (Kayley et al., 2006) med 6000 medicinskimi sestrami (MS), so ugotovili, da se je več kot vsaka tretja že zbodla z že uporabljeno iglo. V drugi raziskavi je kar 41 % MS dejalo, da je poškodba z ostrim predmetom, okuženim s HBV, HCV ali HIV, njihov največji strah v službi (Kosten Tatjana, 2006).

Preberi več… »




december 16th, 2016


Razkuževanje rok



Namen razkuževanja rok je hitro mikrobicidno in virocidno delovanje na MO prehodne populacije na rokah. Preprečuje tudi izstopanje stalne bakterije populacije iz globljih plasti kože in preprečuje širjenje  MO s kožnimi luskami. Razkuževanje rok z alkoholnimi pripravki je v primerjavi z umivanjem rok z vodo in milom mikrobiološko učinkovitejše, hitrejše in za kožo manj škodljivo.

Temeljna elementa higiene rok sta umivanje in razkuževanje rok. Pomembno je, da vemo, kdaj izvajamo enega, kdaj drugega in kdaj sta potrebna oba.

Razkuževanje koži manj škodi, ker za razliko od umivanja maščob ne odstranjuje, temveč jih le razporedi po koži. Sodobna razkužila vsebujejo 1–4 % glicerina, ki dodatno masti kožo in jo tako ščiti pred izsušitvijo. Pomembno je, da razkužila nikoli ne nanašamo na vlažno kožo ali preostanke mila ( Djekić, Strojan, Zore 2008 ). Preberi več… »




december 16th, 2016


Zdravstvena nega pacienta z urinskim katetrom



Katetrizacija predstavlja uvajanje urinskega katetra preko sečnice (uretre) v sečni mehur. Tehnika uvajanja urinskega katetra mora biti aseptična (Bahun,Mežik Veber,Romih, 2010).

Urinski kateter mora biti takšen, da ga bolnik dobro prenaša. Je mehak, obdrži obliko, kemično ne reagira in ne dela razjed (na sluznici). Izberemo primerno velikost, ta je za ženske 14-18 Ch, za moške 12-14Ch. Debelejši kateter lahko uporabimo pri ženski prej kot pri moškem. Običajno uporabljamo silikonske katetre, ki imajo balonček. Za polnjenje mehurčka (balonček) pri trajnih katetrih priporočajo le uporabo sterilne vode. Fiziološka raztopina povzroča kristalizacijo v kanalu balončka, kar lahko povzroči njegovo zamašitev. Za pravilno pritrjevanje katetra v mehurju normalno zadostuje 5 do 10 ml tekočine. Kateter deluje v sečnici kot tujek in lahko zaradi mehaničnega draženja, poškodbe, pritiska povzroči motnje prekrvavite sluznice in razjedo (Rozman et al., 2006).

Najpogostejša komplikacija pri vstavljenem urinskem katetru je okužba sečil. Bakterije lahko vstopijo v sečni mehur v času vstavljanja urinskega katetra , skozi lumen urinskega katetra, pri razstavljanju drenažnega sistema in vzdolž površine med urinskim katetrom in sluznico sečnice. Okužbe sečil zaradi vstavljenega katetra so najpogostejše bolnišnične okužbe (Bahun et al.,2010).

Preberi več… »




december 16th, 2016


Granulofereza



V preteklosti je zdravljenje s krvjo temeljilo v največji meri na uporabi polne krvi. Čeprav  polno kri v določenih primerih še kar uporabljamo, temelji sodobno zdravljenje na uporabi specifičnih, klinično indiciranih pripravkov iz polne krvi. To pomeni, da bolnik dobi le tisto sestavino krvi, ki jo potrebuje, v takšni količini, koncentraciji in obliki, da dosežemo najboljši možni terapevtski učinek. S tem se izognemo nepotrebnemu in morda škodljivemu vnosu odvečnih sestavin (Lukić, 1995 v Gregorc, b.l.).

Krvni pripravki so zdravilne sestavine krvi: eritrociti, levkociti, trombociti in plazma. Pridobivamo jih iz polne krvi z različnimi metodami, kot so centrifugiranje, filtriranje in zmrzovanje. Za tovrstne postopke se uporabljajo posebne naprave, ki praktično vse delo opravijo same, zaposleni jih le nadzirajo.             Preberi več… »




december 16th, 2016


Gama globulini



Plazemske beljakovine (tudi serumske beljakovine) so beljakovine v krvni plazmi. Pri človeku predstavljajo okoli 7 % celotne krvne plazme. Večina teh beljakovin oz. proteinov je sintetizirana v jetrih, razen imunoglobulinov; jetra dnevno sintetizirajo okoli 25 g proteinov, kar predstavlja 50 % celotne proteinske sinteze v jetrih.

Opravljajo številne funkcije, med drugim uravnavajo volumen krvi, prenašajo hranilne snovi, hormone, kovinske ione, lipide (apolipoproteini) idr. ter sodelujejo pri strjevanju krvi inimunskem odzivu. Spremenjene količine proteinov v plazmi lahko nakazujejo na bolezensko stanje. Preberi več… »