marec 1st, 2017


Alzheimerjeva bolezen



S staranjem ljudje pogosto postanejo pozabljivi. Ne le starejši, tudi mlajši ljudje pogosto pozabljajo stvari, še posebej kadar so zamišljeni, utrujeni ali zelo obremenjeni. Normalno je, če kdaj pozabite na rojstni dan prijatelja ali kje ste pustili ključe avtomobila. Tako pozabljanje je sicer neprijetno, vendar pa ne ovira pomembno uspešnosti posameznika. Če pa se pozabljanje stopnjuje, je to lahko prvi znak bolezenskih sprememb, demence. Bolniki z demenco ne pozabijo le, kje so ključi, ampak tudi zakaj se ključi sploh uporabljajo. Pozabijo ime prijatelja ali ga ob srečanju niti ne prepoznajo. Ne spomnijo se, kaj so počeli pred eno uro. Ne le, da občasno kako stvar založijo, stvari spravljajo na nenavadna mesta, npr., časopis pospravijo v hladilnik.

Kaj je demenca?
Demenca je skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica različnih bolezni. Za demenco so značilne motnje spomina, osiromašeno mišljenje ter prizadetost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prizadeto je pomnenje in priklic novih informacij (pozabljivost), zmanjšana je zmožnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, zmanjšana je sposobnost obvladovanja čustev ter socialnega vedenja. Z napredovanjem demence postaja bolnik vedno manj samostojen in potrebuje dodatno nego. Pri demenci gre torej za upad prej obstoječih intelektualnih in spominskih sposobnosti (t.i. spoznavne sposobnosti). Preberi več… »




marec 1st, 2017


Altruizem v krvodajalstvu



Altruizem v najširšem smislu obsega psihično dispozicijo oziroma pomeni pripravljenost žrtvovati se za druge, specifična altruistična(dobrodelna) dejanja ali norme, etične vrednote, ki določajo, da se je potrebno žrtvovati za druge. V ožjem smislu, pa pomeni etično usmeritev, katere načelo je težiti k sreči, dobremu, dobro bitju drugih, če tudi na račun lastne sreče ali lastnega življenja. Altruist je popolnoma nesebičen človek, ki dela vse v korist drugih. Sčasoma se bo tak človek začel počutiti kakor žrtev, saj vsi ljudje niso taki in mu njegovih dejanj ne vračajo z isto mero. Mogoče bo altruist celo rahlo, mazohistično užival v tej vlogi žrtve, vsekakor pa ne moremo govoriti o zadovoljnem človeku. Več kot bo storil za druge, bolj zagrenjen bo postajal, kar bo pripeljalo do pogostega neprijaznega vedenja do ljudi okoli njega(razen do tistih ljudi, ki jim nudi pomoč).

Altruizem v zdravstvu: Lama Shenphen je izpostavil temeljni pomen motivacije in sočutja pri delu z bolniki, prav altruistična motivacija je tista, ki zdr.delavcu lahko pomaga pri včasih zelo zahtevnemu delu s pacientom, obenem pa mora zdr. delavec paziti, da se ne razdaja preveč in pazi tudi nase, na svoje zdravje ipd. Preberi več… »




marec 1st, 2017


Vloga medicinske sestre pri alergijskih testih



Vloga medicinske sestre pri alergijskih testih je zelo pomembna, saj jih ravno ona po naročilu zdravnika tudi izvaja. Bistvenega pomena pri tem je, da je medicinska sestra dobro izobražena o vseh oblikah alergijskih testiranj in o pomenu le teh saj jih bo le tako lahko kvalitetno in pravilno izvajala ter  na razumljiv način  razložila in poučila pacienta o pomenu in pomembnosti opravljanja alergijskih testov  za njegovo zdravje

Kaj pomeni alergija?

Alergija pomeni, da je oseba preobčutljiva na snovi, ki jih večina ljudi normalno prenese. Ta pretirana reakcija povzroči različne alergijske bolezni. Snovi na katere so bolniki lahko preobčutlljivi, imenujemo alergeni. Da se bolezen lahko razvije, mora biti alergična oseba izpostavljena točno tisti snovi, na katero je alergična. Preberi več… »




februar 5th, 2017


Virusne okužbe prebavil, Bakterijske okužbe prebavil, Paraziti v prebavilih, Okužbe sečil in spolnih organov



parotitisOKUŽBA ŽLEZ SLINAVK: VIRUS PAROTITISA

Povzroča mumps, prenaša se kapljično,  je srednje velik, ima genom RNK, ovojnico, hemaglutinine in nevraminidiazo.

Virus po okužbi skozi dihala potuje v obušesnice, kjer se razmnožuje, vstopa tudi v kri in od tam v druge organe žlezo slinavko, vnete so tudi možganske opne ali spolne žleze posledica je lahko neplodnost.

Za mikrobiološki dokaz osamimo virus v celičnih kulturah iz brisov žrela, žlez slinavk, iz seča in možganske tekočine.

Za potrditev bolezni ugotavljamo povečano količino protiteles v serumu.za preprečevanje je predpisano cepljenje.

Preberi več… »




februar 1st, 2017


Akutni koronarni sindrom



Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja glavni vzrok umiranja bolnikov s koronam° boleznijo. Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja imamo v Sloveniji letno okoli 4000 bolnikov z AKS (Noč et al., 2009, str. 5).

Večina motenj srčnega ritma, ki lahko ogrožajo bolnikovo življenje, nastaja zaradi koronarne bolezni v sklopu AKS. Zaradi tega je pomembno, da pravočasno ugotovimo AKS in pravilno ukrepamo v primem zapletov (Nolan et al., 2006, str. 13).

Natančna anamneza je prvi korak pri ugotavljanju AKS. Bolnik ima močno bolečino za prsnico, praviloma je prizadet, poten, ima pospešen srčni utrip. Pogosto imajo motnje srčnega ritma, znižan krvni tlak in dispnoične težave ter pljučni zastoj. AKS nima tipične klinične slike, večinoma se kaže kot srčno popuščanje, kardiogeni šok ali tahilcardne in bradikardne motnje srčnega ritma. Klinični pregled ima omejeno vrednost pri diagnosticiranju AKS. Še najbolj nam pomaga pri ugotavljanju bolečin, ki niso srčnega izvora in so lokalizirane, zbadajoče, vendar lahko imajo splošne znake — potenje, tahikardijo, bruhanje in podobno, ki pogosto spremljajo tudi AKS. Za AKS so značilne še naslednje težave: pekoč občutek tiščanja ali huda, topa bolečina za prsnico z izžarevanjem v ramena in roke, lahko tudi v vrat ali trebuh, redkeje v hrbet med lopatici, slabost, bruhanje, potenje, začetek bolečine med mirovanjem, zelo redko med telesno obremenitvijo. Bolečina je neodvisna od dihanja, kašljanja, položaja telesa in pritiska na prsni koš, vztraja več kot pol ure in po nitroglicerinu ne popusti (ibid., str. 13). Preberi več… »




februar 1st, 2017


Vloga medicinske sestre pri inhalacijski terapiji



Vloga medicinske sestre pri inhalacijski terapiji je zelo pomembna,saj je prav ona tista,ki pacienta nauči jemati predpisano inhalacijsko terapijo. Nujno je da, pacientu že prvič, ko mu zdravnik predpiše zdravilo v pršilu, pojasni postopek inhalacije in mu ga tudi praktično prikaže. Pomembno je tudi opazovanja pacienta in kontrola pravilne izvedbe inhalacije.

Medicinska sestra mora zelo dobro poznati oblike in načine inhalacijske terapije, saj bo le tako pacientu razumljivo in nazorno prikazala način jemanja zdravila in mu svetovala.

OPREDELITEV POJMA-INHALACIJSKA TERAPIJA

Inhalacijska terapija kot širši pojem v zdravstveni negi je vnašanje zdravilnih substanc v telo z vdihavanjem. S tem pojmom označujemo zdravljenje z vdihavanjem vodnih hlapov, ovlaženih medicinskih plinov in v aerosole razpršenih zdravil. Preberi več… »




februar 1st, 2017


Ločevanje odpadkov v zdravstvu



Zavedanje vseh zaposlenih o pomembnosti pravilnega rokovanja z odpadki vodi k končnemu cilju, ki mora biti skupen vsem. Naš cilj je kakovostna oskrba in zdravstvena nega pacienta, varno delo za zaposlene in skrb za širše okolje.

Odpadki, ki nastajajo v zdravstveni dejavnosti zaradi načina nastajanja, lastnosti in količin zahtevajo poseben način ravnanja. Upravljanje z odpadki v zdravstvu se nanaša na ravnanje v ustanovi, kjer odpadki nastajajo in na način ravnanja z odpadki po tem, ko ustanovo zapustijo.

Vsi, ki rokujejo z odpadki morajo biti primerno zaščiteni in izobraženi glede pomembnosti pravilnega dela z odpadki. Razvrščanje odpadkov na mestu nastanka, transport, skladiščenje in končna obdelava so pomembni za obvladovanje bolnišničnih okužb v ustanovi, kjer nastajajo in tudi potem, ko ustanovo zapustijo, zaradi dejstva, da nepravilno ravnanje lahko predstavlja vir okužb (Ahec, 2010). Preberi več… »