november 23rd, 2016


Vloga medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka



Z vsakim utripom srce iztisne kri v žile, da bi oskrbelo tkiva s hranilnimi snovmi in kisikom. Silo s katero pritiska kri na žilno steno, imenujemo krvni tlak.

Krvni tlak izmerimo z dvema vrednostnima:

  • zgornji ali sistolični tlak je višja vrednost (izmerimo ga ob iztisu krvi iz srca v žile),
  • spodnji ali diastolični tlak je nižja vrednost (izmerimo ga, ko srce miruje in se polni s krvjo).

 

VRSTE MERILNIKOV KRVNEGA TLAKA

Ročni merilniki

Ročni merilniki za merjenje krvnega tlaka imajo stetoskop (slušalko), napihljivo manšeto in prikazovalnik krvnega tlaka. Pri merjenju moramo ročno napihniti manšeto na nadlakti ter z ventilom enakomerno in počasi zniževati tlak v manšeti (2–3 mmHg v sekundi). Krvni tlak izmerimo s poslušanjem žilnih šumov nad veno na nadlakti (nad komolčno kotanjo). Srčni utrip izmerimo po meritvi, s tipanjem pulza na nadlakti. Preberi več… »




november 23rd, 2016


Razkuževanje rok



Namen razkuževanja rok je hitro mikrobicidno in virocidno delovanje na mikroorganizme prehodne populacije na rokah. Preprečuje tudi izstopanje stalne bakterije populacije iz globljih plasti kože in preprečuje širjenje  mikroorganizmov s kožnimi luskami. Razkuževanje rok z alkoholnimi pripravki je v primerjavi z umivanjem rok z vodo in milom mikrobiološko učinkovitejše, hitrejše in za kožo manj škodljivo.

Temeljna elementa higiene rok sta umivanje in razkuževanje rok. Pomembno je, da vemo, kdaj izvajamo enega, kdaj drugega in kdaj sta potrebna oba.

Razkuževanje koži manj škodi, ker za razliko od umivanja maščob ne odstranjuje, temveč jih le razporedi po koži. Sodobna razkužila vsebujejo 1–4 % glicerina, ki dodatno masti kožo in jo tako ščiti pred izsušitvijo. Pomembno je, da razkužila nikoli ne nanašamo na vlažno kožo ali preostanke mila ( Djekić, Strojan, Zore 2008 ).

REŠEVANJE PROBLEMA IZ VIDIKA ZDRAVSTVENE NEGE

Zdravstveni delavci pri svojem delu uporabljamo različne tehnike in sredstva, namenjena higieni rok (umivanje, razkuževanje). Izbira le teh je odvisna od narave dela in možnosti kontaminacije. Roke naj se umivajo le pri vidnem onesnaženju, sicer pa naj bo od vsega predvsem v ospredju razkuževanje z alkoholnimi pripravki za vtiranje. Razkužila so učinkovita, učinkujejo takoj in na širok spekter mikroorganizmov, koža jih dobro prenaša in imajo dolgotrajen učinek. Razkuževanje je v primerjavi z umivanjem povsod dostopno, hitro in poceni ( Oštir, Šušteršič 2005 ). Preberi več… »




november 23rd, 2016


Razbremenilna sonda



Nazogastrično sondo uvajamo bolnikom, kadar je potrebna razbremenitev ali izpraznitev želodca, za zmanjšanje napetosti v trebuhu ali za hranjenje. Uvaja jo medicinska sestra po čisti metodi, ker se v prebavilih nahajajo črevesne bakterije. Pri  življenjsko ogroženih kirurških bolnikih jo uvede po aseptični metodi, ker so zaradi imunske  oslabljenosti še bolj ogroženi, prav ta način pa prepreči dodaten vnos bakterij. Sonde so različnih debelin in dolžin, eno – ali dvolumenske. Izberemo jo glede na osnovni namen vstavitve (sprostitev in izpraznitev prebavnih poti, za diagnostični namen, enteralno hranjenje, vnos zdravil). Za izpraznitev prebavnih poti je treba vstaviti debelejšo Repoglovo nazogastrično sondo (CH 22, CH24), ki je primerna, kadar je pričakovano iztekanje hrane in goste vsebine. Če je prebavna pot prazna in je sonda indicirana zato, da bi zmanjšala napetost, uporabimo tanjšo Repoglovo sondo (Ch 18, Ch 20). Preberi več… »




november 23rd, 2016


Psihična podpora pacientu po operaciji s strani zdravstvene nege



Pooperativno obdobje se začne takoj po operaciji v sobi za zbujanje. kritično obdobje za operiranca je neposredno po anesteziji dokler glavni učinki anestetika ne popustijo in se stanje ne stabilizira. pacienti so običajno v pooperacijskem obdobju zaspani, nemirni, imajo motnje v dojemnju, motnje v motoričnih funkcijah, prisotni sta navzeja in bruhanje. Zdravstvena nega v pooperativnem obdobju vključuje vzdrževanje dihanja, cirkulacije, elektrolitskega in tekočinskega ravnovesja, kontrola stanj zavesti in stanje operacijske rane, drenaž, zagotavljanje varnosti in podpiranje dobrega počutja pacienta, ki vključuje tudi psihično oporo po operaciji in prilagoditev pacienta na spremembe po operaciji (Ivanuša in Železnik, 2000).

REŠEVANJE PROBLEMA IZ VIDIKA ZDRAVSTVENE NEGE

Medicinska sestra izvaja zdravstveno nego po procesni metodi dela, ki je sodoben metodološki pristop v zdravstveni negi in ga odlikuje visoka stopnja organiziranosti. Temelji na metodi ugotavljanja telesnih, duševnih in socialnih potreb posameznika, družbe. Preberi več… »




november 23rd, 2016


Alergija na pršico – ukrepi



Pršica je poglavitni alergen v hišnem prahu. Pršice so približno 0.3mm velike živalice, sorodnice pajkov, klopov in škorpijonov. Največ jih je v blazinah, vzmetnicah, preprogah, talnih oblogah iz tekstila, oblazinjenem pohištvu, oblekah in igračah iz blaga. V vzmetnici je lahko do 2 milijona pršic. Hranijo se s človeških prhljajem, ker ne morejo uživati tekočine, lahko preživijo le v zraku z vsaj 50% relativno vlažnostjo. Za njihov razvoj je optimalna temperatura 22-26°C. Najbolj se razmnožijo v poletnih mesecih, njihov alergen, ki je v iztrebku, pa ostane v prahu v veliki koncentraciji do konca zime.

Tveganje, da bo nekdo postal alergičen na pršico, je sorazmerna količini alergena v prahu in tudi aktivnosti alergijske bolezni je odvisna od količine alergena, ki jo bolnik vdiha. Čeprav pršice ni moč povsem iztrebiti, je vseeno potrebno in učinkovito izvajati ukrepe, ki zmanjšajo količino alregena v bivalnih prostorih. Količino alergena v hišnem prahu lahko ocenimo s preprostim testom, ki se imenuje Acarex test. Preberi več… »




november 23rd, 2016


Priprava pacienta na mali operativni poseg



Med male operativne posege štejemo punkcije telesnih votlin, na primer trebuha, prsne votline, tudi punkcijo sklepov in kostnega mozga, enostavna izdrtja zob, večino operacij na očeh in skoraj vse operativne posege na koži ali sluznicah, le operacij opeklin ne. To so operacije, ki po posegu ne zahtevajo dolgotrajno opazovanje in okrevanje pacienta v bolnišnici, imenujemo ambulantni operativni posegi. Ambulantno se opravljajo številni mali operativni posegi (utesnitveni sindrom karpalnega kanala, benigni tumorji kože in podkožja).

Predoperativno obdobje se začne, ko se bolnik odloči in privoli v operativni poseg in se konča, ko bolnika premestimo na operacijsko mizo. Medicinska sestra ugotavlja specifične individualne potrebe in bolnika obravnava celostno. Naloga medicinske sestre je, da ugotovi bolnikove potrebe in sposobnosti sodelovanja. Na podlagi pridobljenih anamnestičnih podatkov in ugotovljenih bolnikovih potreb izvedemo individualni negovalni načrt predoperativne priprave (Leskovar, b.l). Preberi več… »




november 23rd, 2016


Priprava bolnika na bronhoskopijo



Bronhoskopija je ena od endoskopskih metod, ki omogoča pregled notranjosti organov ter odvzem vzorcev za laboratorijske preiskave.

Preiskavo se opravlja v lokalni anasteziji, čeprav se v zadnjem času vse bolj nagibajo k uporabi kratke sedacije bolnika, še posebno takrat, kadar je preiskava zahtevnejša in traja dlje časa. Običajno poseg traja 10- 20 minut in ker se opravlja v lokalni anasteziji je potrebno dobro sodelovanje bolnika med preiskavo in dobra usposobljenost tima (Triler, 2002).

V terapevtske namene uporabljamo bronhoskop predvsem za odstranjevanje tujkov, tumorskih granulacij, za vstavljanje stentov, ustavljanje krvavitev in drugih interventnih posegov. Diagnostična in terapevtska bronhoskopija sta invazivni preiskavi, ki se lahko izvajata v ustanovah, kjer imajo za tako dejavnost ustrezno izobražen kader, ustrezne prostore in ustrezno opremo ter zadostno število diagnostičnih in terapevtskih preiskav letno, da lahko bronhoskopski tim ohranja usposobljenost (Rozman, Kisner, Klasinc , Verčko Pernat, 2006).

Po izkušnjam vemo, da bolnikov stres pred zahtevnimi posegi najbolj zmanjšamo z ustrezno komunikacijo, z empatičnim pristopom in z zadostno količino potrebnih informacij, ki se odražajo kot odziv na bolnikove potrebe in želje. Preberi več… »