Pljučna embolija (PE) je zapora pljučne arterije, ki je najpogosteje povzročijo strdki. Ti v 95% primerov nastanejo zaradi trombusa ki po krvi potujejo iz globokih ven spodnjih okončin in male medenice. Strdek se zagozdi v križišču ven pljučne arterije ali tam, kjer se premer žile zmanjšata na velikost premera strdka ter delno ali popolno zamaši pljučno arterijo in krvi prepreči pot v pljuča. To povzroči različne bolezenske spremembe, ki ji opazujemo na dihalih in obtočilih. Pljučna embolija (PE) je pogosto stanje in predstavlja tretji najpogostejši vzrok akutnih kardiovaskularnih stanj (za miokardnim infarktom in možgansko kapjo).
Ocenjena incidenca pljučne embolije v ZDA je 65/100.000, kar bi v Sloveniji ustrezalo 1300 primerov letno. Gre za zelo resno stanje. Že pravilno diagnosticirana in zdravljena pljučna embolije ima smrtnost približno 1/12, nediagnosticirana in nezdravljena PE pa ima cca 1/3 smrtnost. Resne so tudi kronične posledice – razvoj pljučne hipertenzije. Ker so simptomi in znaki pljučne embolije nespecifični, je postavitev diagnoze težka. PE je pogosti spregledana, predvsem pri slabo pokretnih ali hospitaliziranih bolnikih in pri bolnikih z več boleznimi. Po drugi strani pa je pogosto tudi dejstvo, da klinični sum na pljučno embolijo po diagnostiki ni potrjen in je vzrok bolnikovih težav drugo bolezensko stanje.
Najpogostejši vzrok PE je globoka venska tromboza (GVT). UZ srca ima mesto pri sumu na obsežno pljučno embolijo, posebej v urgentnih enotah in enotah intenzivne terapije. Klasična pljučna angiografija, ki je bila včasih zlati standard postavitve diagnoze PE, se danes uporablja le v primeru interventne terapije PE – za aspiracijo / fragmentacijo strdkov v primeru centralne – masivne pljučne embolije ob kontraindikaciji za trombolizo.
Neposredna znaka akutne PE pri sta delna zapora arterije ali popolna zapora pljučne arterije, ki je pogosto širša. Možni posredni znaki pa so pljučni infark z ali brez plevralnega izliva, ploščate atelektaze, višje položena prepona, znaki hipoperfuzije in znaki obremenitve desnega srca. Znaki kronične pljučne embolije se v večini razlikujejo od znakov akutne embolije. Zaprta žila je ožja kot normalno, strdki so periferni, obstenski, s steno žile tvorijo topi kot, v njih so lahko vključki kalcija.
Pogosta je neenakomerna perfuzija periferije, prisotni so zanki pljučne hipertenzije – širše centralne pljučne arterije, povečano desno srce z znaki hipertrofije desnega ventrikla, lahko je prisoten manjši perikardialni izliv. Lahko opazimo hipertrofične bronhialne in druge sistemske arterije.
Reševanje problema s področja ZN
Preprečevanje pljučne embolije in vloga medicinske sestre:
Ker je PE najpogostejši akutni zaplet venske troboze in flebitisa, je v prvi vrsti smiselno uvajanje ukrepov za preprečevanje in zdravljenje teh dveh bolezni in posledično s tem preprečevanje PE. Venska tromboza pomeni delno alo popolno zamašitev ven s strdki (trombi). Preprečevanje venske tromboze temelji na dveh načelih:
– zaviranje strjevanja krvi, na katerega vplivamo z zdravili (antikoagulanti).
- Preprečevanje venskega zastoja z mehaničnimi in fizioterapevtskimi ukrepi: dvig nog z blazinami tako, da so v višini srca, s čimer preprečimo venozni zastoj in zmanjšamo edem: priporočamo redne vaje za noge, odsvetujemo sedenje neposredno po operaciji: bolnikom svetujemo intermitentno pnevmatično kompresijo, povezovanje z elastičnimi povoji, nošenje umerjenih elastičnih nogavic, električne stimulacije in zgodnje vstajanje po posegih.
Pogostnost venske tromboze se je zmanjšala, odkar bolnike po operacijah in ženske po porodu spodbujajo k čimprejšnemu vstajanju, pri tem pa morajo nositi elastične nogavice ali imeti noge povite z elastičnimi povoji. S tem stisnemo površinske vene, povečamo pretok krvi skozi globoke vene in preprečimo venozni zastoj. Pri daljšem mirovanju v postelji svetujemo vaje za razgibavanje spodnjih in zgornjih okončin (Cokan, 2008; Ivanuša in Železnik, 2000 str. 141: Peternel, 1991. str. 91).
Bolnika poučujemo o pomembnosti gibanja in ga spodbujamo k pogostemu premikanju in gibanju. Pomemben je zelo režim življenja pri pacientu s pljučno embolijo. Velik pomen ima prehrana pacienta ter fizična aktivnost. Tudi zdravstvena vzgoja kot proces ima velik pomen pri preventivi in preprečevanju bolezni.
Antikoagulacijska zdravila preprečijo normalno strjevanje krvi in tako ovirajo nastajanje strdkov. Kri se ne more popolnoma strditi tudi tedaj, ko je to nujno – to je v primeru krvavitve. Potrebno je paziti da zdravil ne zmanjka ter da se bolnik drži predpisane sheme jemanja antikoagulacijske terapije. Potrebno se je izogibati aktivnostim in športom, pri katerih lahko pride do hudih poškodb in krvavitev. Zdravilo se jemlje enkrat dnevno, pozno popoldne ali zvečer. Kadar je INR pod 2,0 se zveča tveganje za nastanek strdkov v žilah ali srcu, ob INR nad 3,0 pa se zveča tveganje za krvavitev.
Kritično mnenje
Pljučna embolija je kompleksna bolezen in potrebno je vložiti veliko truda tako s strani pacienta kot tudi s strani zdravstvenih delavcev, da se lahko preprečijo vsi vzroki, ki pripeljejo do nje. Pomembno je, da čim hitreje prepoznamo znake pljučne embolije, da jo hitro določimo z diagnostičnimi postopki in pravilno zdravimo, saj ima pacient le tako možnost za preživetje in dobro rehabilitacijo Pljucna embolija je zelo resno zdravstveno stanje, ki lahko privede celo do smrti, zato menim, da je potrebno poudarjati preventivo, ki naj bi preprecevala pljucno embolijo – izogibamo se dolgotrajnemu sedenju in stoji, ne sedimo prekrižanih nog, ne kadimo, izogibamo se pevelikim količinam alkoholnih pijač.
[wp_ad_camp_1]
Literatura
- Cokan, A. Venska tromboza Zdravniški nasveti 2008.
- Obravnava bolnika s sumom na pljučno embolijo – diagnostika in pasti.
- Ivanuša, A., Železnik, D. Osnove zdravstvene nega kirurškega bolnika. Maribor: Visoka zdravstvena šola, 2000
- Antikoagulacijsko zdravljenje – navodila bolnikom