VRSTE BIOLOŠKIH INFORMACIJ:sinteza beljakovin, ogljika proteinov, genetska inf., odvajanje DNA, transkripcija
KATERE SO SIGNALNE MOLEKULE:prostoglandini, ki spadajo med lipide; hormoni ( peptidi, proteini, steroidi), hormoni ščitnice (TSH, T3, T4), hormoni pancreasa ( insulin, glukagon), hormone skorje nadledvične žleze, spolni hormoni
KAJ JE REPLIKACIJA:samousmerjevalen proces podvajanja DNA..IN TRANSKRIPCIJA: prenos dedne inf. Iz DNA v m-RNA
KAJ SO SEKUNDARNI OBVEŠČEVALCI:molekule, ki znotraj celic prenašajo sporočilo primarnega obveščevalca, ki je običajno hormon. (Ca2+, CGMP, CAMP)
DEFINICIJA RECEPTORJEV:posebne proteinske molekule, ki so locirane na/v membrani celice
VRSTE RECEPTROJEV:stimularni (za prenos živčnih končičev) in inhibitorni (živčni stupi)
KAJ NAREDIJO SIGNALNE MOLEKULE:sprožijo tvorbo proteinov, prenos impulzov, prepisovanje DNA
DEFINICIJA GENOMA:celotna količina genetske inf. Določene celice, ki je shranjena v dolgi in tesno zviti makromolekuli DNA
DEFINICIJA PROTEONA:vsi proteini v človeškem telesu
ZAKAJ SO POMEMBNI EKSONI V GENIH:kodirajo lahko 40-50 AK proteina
KAJ SO MUTACIJE:napaka v replikaciji DNA, v ekson se vgradi napačen nukleotid. Prenos napačne inf.
->sinteza napačnega proteina (anemija srpastih celic)
DEFINICIJA Ph KISLINE:negaivni desetiški logoritem koncentracije vodikovih ionov.pH je –log H+
KAJ JE TITRACIJA:je metoda kvantitativne kemijske analize, pri kateri določeni prostornini kisline (ali baze) postopoma dodajamo bazo (ali kislino) z znano koncentracijo in merimo prostornino dodatnega reagenta.
NAŠTEJTE PUFERNE SISTEME:proteinski, bikarbonatni, hemoglobinski, fosfatni
NAVEDI pH ŽELODČNEGA SOKA (1,2-3,0) pH NADLEDVIČNE ŽLEZE (7,8-8,0) IN pH TANKEGA ČREVESA (5,5)
KAJ JE ACIDOZA-metabolna (spremlja diabetes), respiratorna (emfizem astma). Pojavi se zaradi motenj v presnovi in dihanju IN ALKALOZ– presnovna (bikarbonatna-izbruhaš pH kislino) in respiratorna ( povzroča pretirana hiperventilacija-prehitro dihanje ob histeriji)
NAŠTEJ NEPOLARNE AK:glicin, alanin, valin, levcin, izolevcin, metionin, femilalanin, prolin, triptofan
KAJ JE PENILALANIN:spada v skupino aminoklislin, je organska molekula s karbokislino in amino skupino
NAŠTEJ AK:Gly, Ala, Val, Len, Met, Phe, Pro, Ser, Thr, Cys, Asn, Gln, Tyr, Trp, Asp, Glu, His, Lys
KAJ SO POLIPEPTIDI:10-100 AK
KAKŠNA JE AMIDNA VEZ:povezava AK v peptide
ENOSTAVNI PROTEINI:tripsin, kimotripsin, (sestavljajo jih samo AK)
GLOMULARNI PROTEINI:transportni proteini, encimi EG
SKUPINE PROTEINOV:encimi, hemoglobin, transportni prot.,obrambni prot.,strukturni prot.
KAJ SO ENCIMI:so organske molekule, ki katalizirajo, vse presnovne procese v telesu
PRIMERI ENCIMOV: ALT, AST, AF, Tripin, Lipaza, Amilaza, ADH,ALDH
DELITEV ENCIMOV V CELICE:membranski, citoplazmatski, organelno specifični, inkretorni, sekretorni
TRANSAMINACIJA:katalizirata jo ALT in AST
NAHAJALIŠČA ALT-jetra, skeletna muskulatura, srce, pancreas, pljuča, eritrociti IN AST-srce, jetra,skeletna muskulatura, ledvica, pancreas, pljuča, eritrociti
KAJ JE SORBITOL:umetno sladilo, ki ga lahko diabetik uporablja v manjših količinah
TRIOZE-glicrolaldehidi IN TETROZE-eritroze
LAKTOZNA INTOLERANCA:pomankanje laktoze povzroča napihnjenost in slabost
POLISAHARIDI:rezervni polisaharidi (škrob, glikogen), strukturni (celuloza, mikopolisaharidi), glikoproteini
OPIŠI GLIKOPROTEINE-so oligosaharidi na membranah E (krvne skupine ABO) IN MUKOPOLISAHARIDE (se nahajajo v sklepni tekočini)
PRESNOVA OH-vnos s hrano, GIT encimi:amilaza (slinavke), amilaza (pancreas), disaharidoze (tanko črevo), absorbcija preko črevesnih resic
KAJ JE GLIKOLIZA:je najpomembnejši presnovni proces razgradnje glukoze v telesu
KATERI OH VSTOPAJO V GLIKOLIZO:MKV,AF, glukoneogenaza, glikogenoliza
KAJ JE HEKSOKINAZA:je encim, ki sodeluje pri pretvorbi glukoze do glukoze 1 fosfataNETO REAKCIJA GLIKOLIZE:glukoza +2Pi+2ADP+2NAD+2 piruvata+2ATP+2NADH+2H*+H2O.iz vsake molekule glukoze nastane 2ATP in 2NADH
CIKLUSI PRESNOVE OH:glikoliza, MKV, AF, glukonegeneza, glikogenoliza
ALKOHOLNO VRETJE: Fermentacijski proces, pridobivanje alkohola s kvasovkami (Sacharomyces cerevisiae), reakcija:piruvat ®acetaldehid ®alkohol, odvisnost od alkohola-drag zdr. problem, razgradnja v telesu- ADH, ALDH ( acetaldehid, acetat in voda)
MLEČNOKISLINSKA FERMENTACIJA:(pretvorba glukoze v laktat preko piruvata) Mlečno-kislinsko vretje, pretvorba glukoze v laktat, poteka pri anaerobih in v mišicah ob delu, piruvat +NADH +H+ ®laktat + NAD, LDH-več izoencimov
KAJ SO KISLINE:spojine, ki oddajajo protone
NAŠTEJ 3 KISLINE:fosforna, ogljikovodikova, cianovodikova
3 BAZE: NaOH, KOH, NH4OH
FUNKCIONALNA GRUPA ZA AMIDE: NH
FORMULA PROPANOLA: C3H7OH
FORMULA METANA: CH4
KAJ JE HIDROLIZA:je krepitev makromolekul na posamzene elemente
KAJ JE KONVERZACIJA:vezava monomerov H2O
PRIMERI MOLEKUL:aminokisline,peptidi,monosaharidi,disaharidi,polisaharidi,maščobne kisline,glicerol,koencimi,elementi,vitamini
NAŠTEJ MOLEKULE ZA SINTEZO HEMA:glicin, sukcinil, COA,encimi,Fe
KJE POTEKA SINTEZA Hb:na ribosomih,2α in 2 β verige,kvartarna struktura
KAKŠNA JE RAZLIKA MED Hb-je v eritrocitih, veže 4 kisike in MIOGLOBINOM-je 4 Hb, veže 2 kisika
KAJ JE SATURACIJA:nasičenost Hb s kisikom
NAŠTEJ Hb:Hba,HbA2,HbF,HbA1c,abnormalni Hb (Hbs,HbC,HbBart)
KATERE VERIGE SESTAVLJAJO HbF:dve α in dve β verigi
KATERE BOLEZNI SO VEZANE NA SPREMEMBE V Hb MOLEKULI:talasemija β
NAŠTEJ LIPIDE:MK,triacigliceroli,sfingolipidi,steroidi
KAJ SO PROSTAGLANDINI:so signalne molekule
NAŠTEJ HIPOPROTEINE: VLDL, LDL, HDL
OPIŠI PASIVNI-snovi se prenašajo iz področja višje koncentracije topljenca k nižji IN AKTIVNI TRANSPORT-obraten transport, potreben ATP, prenos-Na, K, AK, OH
NAŠTEJ PRESNOVNE CIKLUSE TVORBE IN GRADNJE AK:dušikov ciklus, ciklus sečnine, povezave med ciklusi
OPIŠI DUŠIKOV CIKLUS:je kroženje dušika
KAKO POTEKA DETOKIFIKACIJA AMONIAKA V TELESU:pretvorba v karbamoil-fosfat,glutamin. K-P sodeluje pri tvorbi sečnine
ESENCIALNE-histidin,izolevcin, levcin,lizin,metionin,FA,treonin,triptofan,valin IN NEESENCIALNE AK-alanin,arginin,asparagin,aspartat,cistein,glutamat, glutamin,glicin,prolin,serin,tirozin
PRESNOVA PROTEINOV:v želodcu poteka hidroliza, v tankem črevesju poteka peptidazin, transport AK
CIKLUS SEČNINE:izločanje NH3 iz telesa v obliki sečnine
MOLEKULE NASTALE IZ AK:porfirni,klorofil,biogeni amini, purin in piramidi
BIOGENI AMINI:serotonin,dopamin;A,Na,tiroksin,melanin
NAŠTEJ CIKLUSE PRESNOVE OH:glikoliza,glukoneogeneza,korijev ciklus, glikogeneza, glikogenoliza,fosfoglukonatni ciklus, citratni ciklus
KJE POTEKA GLIKOLIZA:v jetrih
KAJ VSTOPA V GLIKOLIZO:glikogen,škrob,fruktoza,glikoza,disaharidi
KATERI MED PRESNOVNIMI CIKLUSI OH SO ANABOLNI-glukoneogeneza,korijev ciklus,glikogeneza,citratni ciklus IN KATERI KATABOLNI-glikoliza,glikogenoliza
KAJ JE GLUKONEOGENZA:sinteza glukoze, poteka v jetrih
KAJ JE GLIKONEZA:sinteza glikogena v jetrih
KAJ JE GLIKOGENOLIZA:poteka v jetrih in mišicah, iz glukoze nastaja riboza
OPIŠI POLICIKLUS:kroženje glukoze med jetri in mišicami
OPIŠI FOSFOGLUKANATNI CIKLUS:glukoza se v citosolu pretvori v ribozo
KAJ JE GLUTATION:tripeptid v eritorocitih
KAJ SO PORFIRNE:motnje v biosintezi hema
KAJ JE IKTERUS:zlatenica
KAJ SO CITOKROMI:prenašalce elektronov v mitohondriju
KAJ JE BETAOKSIDACIJA MAŠČOBNIH KISLIN:razgradnja maščobnih kislin
KAJ JE PCR-metoda pomnoževanja točno določenega dela DNA in dokazovanje tega produkta, kije lahko delček DNA bakterije/virusa IN ZAKAJ JE POMEBEN-za detekcijo virusnih in bakterijskih infekcij
DEFINICIJA KROMOSOMA-genomska DNA in beljakovine,KROMATIN ?,GEN ?, PROTEOM-celotna množica proteinov, ki se tvorijo v organizmu na osnovi kodirane informacije v genosmki DNA, GENOM-celotna količina genetske informacije določen celice, ki je shranjena v dolgi in tesno zviti makromolekuli DNA
S KATERIMI HORMONI SE NADZIRA METABOLIZEM:inzulin-polipeptid pospešuje prenos glukoze (pancreas) 51AK,glukagon-polipeptid 29AK (pancreas), adrenalin-epinefrin (skorja nadl.žleze)
KATERE MOLEKULE KORISTIJO MOŽGANI-glukozo,kisik, SRCE-mašč.kisline,glukozo,glikolizo,ketonska telesca IN MIŠICE-glukozo,mašč.kisline,aminokisline
KAJ JE PELAGRA:je bolezen,pri kateri gre za pomankanje
KAJ SO KOENCIMI:organske molekule,po strukturi podobne vitaminom, dobiti jih mormao s hrano, potrebni so za rast in razvoj organizma
KJE NASTANE NAD: NAD ima v strukturi niacin,sodeluje v oksiredukcijiskih reakcijah presnove v telesu
V KAKŠNE BOLEZNI VODI POMANKANJE FAD-zastoj v rasti, NAD-palegra,TPP-beriberi,B12-anemija IN FOLNA KISLINA-anemija
–ŽOLČNE KISLINE (holna, glikoholna ŽK, tvorijo se v jetrih, delujejo:pri fiziološkem ph disocirajo soli žk, ki se skladiščijo v žolčniku,m izločajo v črevesje, so emulgatorji maščob)
–ALT in AST, kaj so transaminaze (trans. so encimi, ki omogočajo spreminjanje neke AK v drugo. Sproščajo se pri okvarah srčne mišice, jeter in možganov.)
AST-aspartat aminotransferaza, encim v jetrih, levk.,eritr., srčni in skeletni mišici, treb. slinavki. ALT-alanin aminotr. katalizira pretvorbo alanina v piruvat,je v jetrnih cel. in citosolu.
–AKTIVNI CENTER ENCIMA:je žep ali vdolbina na tridimenzionalni strukturi encima na katero se veže substrat, včasih kofaktor, kjer se odvija kataliza.
–MOL. HEMOGLOBINA: je konjugiran protein, sestavljen iz prostetične grupe-hem.
–PIRUVAT: nastaja kot končni produkt aerobne glikolize, kjer se glukoza pretvori v piruvat.
–RAZLIKA MED KOENCIMOM A IN ACETIL KOENCIMOM A: razlika je v acetilni skupini vezani na holno skupino-8H
–GLIKOLIPIDI: del lipidnega dvosloja cel. membrane, samo na zunanji strani. So iz glave in repa, glava je iz sladkorja(galaktoze, glukoze ali več slakorjev)
–ENCIMI: so beljakovine ali belj. kompleksi, ki katalizirajo in uravnavajo vse presnovne procese, ki potekajo v organizmu.(AST,ALT,LDH,lipaza,amilaza,DNA polimeraza,RNA..)
–FUNKCIONALNE SKUPINE AK( centralni C atom, na katerega so vezani H atomi, karboksilna sk.-COOH, aminska kislina-NH2, stranska veriga-R)
–NEESENCIALNE AK(so AK ki jih organizem sintetizira, zato niso nujno potrebne v prehrani
–ESENCIALNE AK(telo jih ne more sintetizirati, zato jih vnašamo s hrano, jih je 8)
–KATERI PUFRSKI SISTEMI URAVNAVAJO PH TEKOČIN(bikarbonatni, hemoglobinski, proteinski, fosfatni)
–RIBOZA, DEOKSIRIBOZA(pentozi, monomera, nastajata v metaboličnem procesu glikolize)
–GLUTATION(peptid, sestavljen iz AK glutamin,cistein in glicin; je reducent in antioksidant; vloga v eritrocitih: drži obliko eritr. membrane)
–TRANSPORTNE OBLIKE HOLESTEROLA V KRVI( LDL-glavni prenašalci iz jeter do perifernih tkiv, lipoproteini majhne gostote: HDL-pranašalci iz per.
tkiv jetra-dober holesterol; poznamo prosti in zaestreni holesterol-lipoproteini velike gostote)
–TRIACILGLICEROLI(TAG) so nepolarni lipidi, sestavljeni iz MK in glicerola; poznamo enostavne TAG s 3 enakimi MK ali mešani z 2 ali 3 različnimi MK. So
nepolarne molekule, heteropolimeri, razgradijo se v prisotnosti lipaze do MK, nastajajo v pankreasu.
–MAŠČ. KISLINE( nasičene, nenasičene-stearinska, linolna, palmitinska, oleninska).
–RAZLIKA TRDE MAŠČOBE=OLJA (maščobe so TAG izolirani iz živ. tkiva in so pri sobni temp. trdni, ker vsebujejo pretežno nasičene MK; olja pa so TAG iz rastl. semen
, vsebujejo pretežno nenasičene MK. Razlika je zaradi MK, ki so vezane na glicerol.
–GLIKOPROTEINI(proteini, ki imajo kovalentno vezan OH, sodelujejo pri mnogih biol. procesih, pri imunskem odgovoru, strjevanju krvi, mnogi pripeti na plazemsko membrano)
–DEF. pH: je negativni desetiški logaritem koncentracije H ionov (pH= -log (H+))
–POMEMBNOST MICELOV:pomembni pri izgradnji in funkcioniranju bioloških membran.
–AMFIFILNOST(molekula z dvojno lastnostjo,hidrofilna in hidrofobna)
–VLOGA VODE( topilo in reaktant, uravnava TT in konc. H ionov in pH tel. tekočin, je reducent, glavna sestavina večine biol. membran
, produkt oksiredukcijskih reakcij)
–RECEPTORJI(so beljakovine na cel. membrani za prenos snovi učinkovin skozi selektivno propustno membrano celice)
–MUTACIJA(napaka v replikaciji DNA, vgradi se napačen nukl. oz se ne vgradi-napačni prenos informacij)
–INTRONI(nekodirajoče vmesne regije gena, vsebujejo odvečno DNA, ki nima posebne vloge
–EKSONI(kodirajoče regije gena, osijo dedno inf. za sintezo gena
–GENOM(je kompletna genetska inf. določene celice, shranjena v dolgi, tesno zviti makromolekuli DNA)
–GENETSKI KOD(najpomembnejši za sintezo proteinov, 3 nukleotidi določajo eno AK, berejo se zaporedoma, GK vsebuje signale stop=start)
[wp_ad_camp_1]
–HETEROPOLIMERI(makromolekule, sestavljene iz različnih monomernih enot)
–KAKŠNA REAK. JE HIDROLIZA(cepitev je kem. reakcija,nasprotje kondenzacije; polimer ob prisotnosti H2O razpade na monomere.
–SIGNALNE MOL. NA MEMBRANAH CELIC( prostogalndini=lipidi po strukturi; hormoni=peptidi,proteini, steroidi)
–PREMIK RIBOSOMOV NA mRNA(premikajo se vzdolž verige, na vsakem od njih se sintetizira molekula proteina; vsak rib. se veže blizu 5-konca mol. mRNA in se
pomika proti 3)
–JEDRO(sinteza DNA,popavljanje DNA, sinteza RNA, sestavlj. ribosomskih podenot)
–ER(sinteza belj za organele in eksport, zvijanje belj..,kontrola kvalitete belj, sinteza membran,sinteza lipidov in steroidov za organele)
–GA(sortiranje beljakovin za vgraditev v organele, v plazmalemo ali export)
–MITOHONDRIJ(sinteza večine ATP,celično dihanje,metabolizem AK,oksidacija MK)
–LIZOSOMI(razgradnja belj,OH,lipidov,NK,organelov)
–PEROKSISOMI(oksidativne reakcije s kisikom,razgradnja H peroksida,oksidacija MK)
–RIBOSOMI(celični organel, ki katalizira in regulira tvorbo proteinov, iz RNA in beljakovin)
–VRSTE KATALIZE(neencimske, kat. z encimskim ionom,kovalentna kat. oz encimska)
–INHIBITORJI ENCIMOV(ireverzibilni=inh. se poveže z encimom s kov. vezjo npr bojni strup;
reverzibilni=se vežejo na encim, vendar lahko iz njega disocirajo)
–CEPITEV PEPTIDNIH VEZI OZ HIDROLIZA: (3 načini=s kislino, bazo ali encimi)
–OBLIKA PROTEINOV(fibrilarni=za trdnost celice in so nepolarni; globularni=transportni proteini in imajo polarno strukturo)
–STRUKTURA PROTEINOV(primarna, sek,terciarna,kvartarna)
–VRSTE ENCIMOV(membranski=AF,citoplazmatski=AST,ALT,organelospecifični,inkretorni,sekretorni)
–POMEN TRANSAMINACIJE(reakcija pomembna za tvorbo AK, razgradnjo AK,presnovo AK in OH, v citosolu in mitohondriju)
–ENCIMSKA REAKCIJA se opisuje z Mihaelisovo kostanto
–KOENCIMI(molekule, ki se šibko vežejo na encim, lahko le začasno ali pa so koencimi le prostetične grupe
–LIPIDI(hidrofobne spojine kamor spadajo MK, triacigliceroli=lahko so polarni,ki so v strukturi biološke membrane ali nepolarni, ki skbijo za shranjevanje energije)
–FOSFOLIPIDI(so strukturni deli biol. membran, sestavljeni iz pol glave in nepol repa)
–STEROIDI(so hormoni ali vitamini-vit D)
–FUNKCIJA OH(vir energije za celice, gradnik drugih molekul, strukturni elementi)
–pH urina(5-8)
–Odvisnost pH raztopin(od prisotnosti kislin in baz v raztopini)
–Kateri par sestavlja pufre(šibka kislina=HA)(šibka konjugirana baza=A-)
–POCT(testiranje, ki se izvaja ob preiskovancu, izvaja ga klinično osebje brez lab. izobrazbe ali pacienti sami)
–KISLINE IN BAZE(kem spojine, ki spremenijo ionske lastnosti raztopin, kisline v vodni raztopini oddajo proton(H+), baze pa sprejmejo)
–GLIKOLIZA(kem proces, kjer vstopa glukoza, poteka v citoplazmi celice, glukoza se v procesu glikolize metabolizira do piruvata)
–KOENCIMI(NAD,NADP, KO-A, FAD, BIOTIN)
–SEK. OBVEŠČEVALCI( cAMP,gAMP,CA2+, diacilglicerol)
–AMINOKISLINE(glicin-gly,alanin-ala,valin-val,levcin-lev,izolevcin-ile,serin-ser,prolin-pro,histidin-his,asparagin,glutamat)
–GORIŠČE LEČE(točka kjer optična os prebode goriščno ravnino)
–DELI MIKROSKOPA(mehanski in optični-okular,objektiv,kodenzor, kolektor, svetilo)
–DIOPTRIJA(enota za lomnost leče)
–BIOKEM. INTERAKCIJE so nekovalentne vezi=vodikove vezi, van der walsove vezi, ionske vezi, hidrofobne interakcije
–PROTEOM(množica vseh proteinov, ki v telesu obstajajo)
–GENOM(celotna količina genetske inf. določene celice, ki je shranjena v makromolekuli DNA)
–Strukturna formula glicerola(CH2OH-CHOH-CH2OH)
–BIOLOŠKE MEMBRANE( so NK,proteini,polisaharidi)
–OGLJ. HIDRATI(mono=glukoza,fruktoza;disah=saharoza,laktoza;polisah=škob,glikogen)
–ANABOLIZEM IN KATABOLIZEM(izgradnja oz razgradnja makromolekul v organizmu)
–SINTEZA HOLESTEROLA(v jetrih, ledvicah in možganih, sintetizira se iz acetil ko-A)
–SINTEZA SEČNINE(v jetrih, mitohondriju, nato še v citosolu)
–SINTEZA HEMA(najprej mitohondrij, nato citosol, spet mitohondrij;glavnina hema jetra, kost.mozeg)
–PURINI(A,G) IN PIRIMIDINI(C,T,U) so dušikove baze, gradniki RNA in DNA.
–GEN(osnovna, funkcionalna enota DNA iz katere nastane prepis za beljakovine)
–HEM(razgradi se v jetrih, kos. mozgu in vranici do bilirubina)
–ETANOL(C2H5OH)METAN(CH4)AMONIJAK(NH3)AMON. BAZA(NH4OH)DUŠIK(N2)SOLNA KISLINA(HCl)
–ATP(nastaja pri glikolizi,citratni ciklus, oksidativna fosforilacija)
–KONDENZACIJA(kem reakcija kjer se povežeta 2 monomerni enoti odcepi pa se voda)
–KODON(zaporednje 3sosednjih nukleotidnih baz na mRNA)
–HEMOLIZA(razcep eritrocitov pri npr nepravem jemanju krvi)
–GLIKOGEN(polisaharid,oblika uskadiščene glukoze v celicah)
–POLIPEPTID(produkt 10-100 AK)
–GLUKOZA-PERMEAZA(transportni protein)
–KOENCIM A(kompleksna molekula, potrebna pri sintezi in oksidaciji MK;pomaga pri prenosu mk od citoplazme do mitohondrija)
–ACETIL KOECIM A(pomembna molekula pri metabolizmuin razgradnji mnogih org. molekul)
–UZ(BIOFIZIKALNI PRINCIP)-s sondo usmerjamo sunke valovanja v tkivo in merimo odbito valovanje na meji različnih tkiv)
–TRIGLICERIDI(estri alkohola, glicerola in višjih MK, netopni)
–ATP(adenozin 3fosfat-energetsko bogata molekula za kratkoročno shranjevanje energije v vseh živih organizmih)
–PORFIRIJE(metabolna bolezen, zaradi napačne pesnove Fe v telesu)
–TAG(ogrodnje TAG je glicerol, nanj se vežejo 3 MK s pomočjo esterskih vezi=postopek se imenuje esterifikacija, odcepi se voda.
–HILOMIKRONI(lipoproteini z najmanjšo gostoto, kapljice maščob obdane s plastjo proteinov in polarnih lipidov;prenašajo maščobo po telesu)
–LIPOPROTEINI(prenos maščob po telesu, sestava iz kombinacij proteinov,TAG,fosfolipidov,holesterolain njegovih estrov)
–GLICEROL(vikozna tekočina brez vonja,barve,sladek,topen
–LAKTAT je sol mlečne kisline, ki nastane pri pridobivanju energije pri višini mišični intenzivnosti.
-VRSTE RNA – m-messenger- informacijska, t-transfer – prenašalna, r-ribosomska
– IZOTOPI so atomi v jedru, ki imajo enako št.protonov in različno št.nevtronov.
-KETONSKA TELESCA so spojine, ki se pri ketazi (stradanju) pojavljajo v povišani koncentraciji v telesnih tekočinah. Sestavljeni so iz ketonov.
-CITRATNI CIKLUS je centralna pot aerobnega metabolizma z C atomi v acetil-CoA se oksidirata do Co2, nastanejo NADH, FADH2, GTP
-KOENCIMI – NAD, NADP, biotin, folna kislina, vit.B12
-DISOCIACIJA KISLINE V VODI HA (kislina) <-> H+ (proton + A- (nevtron)
-MAKROMOLEKULE se povezujejo v kompleksno strukturo (celična membrane –proteini in lipidi; kromatin – DNA in proteini; ribosomi – RNA in proteini; citoskelet)