Plonkec za biokemijo 2017

1. Kateri so temeljni dogodki biokemije kot vede?

¨IN VITRO¨ SINTEZA SEČNINE ¨WOHLER¨,

Z OSNOVNIMI FIZIKALNIMI IN KEMIJSKIMI ZAKONI RAZLOŽITI PROCESE V CELICI

ŠTUDIJE CELIČNE ORGANIZACIJE IN FUNKCIJE (BIOLOGI, MIKROBIOL.,GENETIKI…)

OBE POTI SE ZDRUŽITA 1952 WATSON IN CRICK PREDSTAVITA ZGRADBO DVOJNE

VIJAČNICE MOLEKULE DNA (FIZIKA,BIOLOGIJA IN KEMIJA)

2. Kaj proučuje biokemija?

BIOKEMIJA JE NAJENOSTAVNEJE OPREDELITI KOT KEMIJO CELICE. VKLJUČUJE

ZNANJA IZ PODROČJA BILOGIJE I N KEMIJE.  PREUČUJE PROCESE ZNOTRAJ ŽIVEGA

BITJA NA RAVNI MOLEKUL.

3. Koliko kemijskih elementov je biološko pomembnih

BIOLOŠKO POMEMBNIH JE LE 31 KEM. ELEMENTOV . KI JIH LAHKO RAZDELIMO

V TRI KATEGORIJE

–                      EL. KI SO V VEČJIH KOLIČINAH SESTAVNI DEL VSAKEGA ŽIVEGA BITJA:

OGLJIK, VODIK, KISIK, DUŠIK, FOSFOR IN ŽVEPLO.

–                      EL. KI SO V SLEDOVIH IN SO SESTAVNI DEL VEČINE ORGANIZMOV IN

SO NAJVERJETNEJE TUDI NUJNO POTREBNI ZA ŽIVLJENJE: ŽELEZO, JOD, CINK,

BAKER, MAGNEZIJ, KALCIJ.

–                      EL. V SLEDOVIH, NAJDEMO JIH LE V NEKATERIH ORGANIZMIH IN SO

NJIM NUJNO POTREBNI ZA ŽIVLJENJE: ARZEN,BROM, MOLIBDEN.

4. Kateri elementi so sestavni deli vsakega živega bitja?

OGLJIK, VODIK, KISIK, DUŠIK, FOSFOR IN ŽVEPLO

5. V kakšne epruvete izvršimo odvzem krvi za kalcij?

RDEČ ALI RUMEN ZAMAŠEK.

6. V kakšne epruvete izvršimo odvzem krvi za mikroelemente (cink, baker)?

V EPRUVETE Z MODRIM POKROVČKOM

7. V kakšnih bioloških tekočinah se določata Mg in Ca?

SERUM, URIN,

8. Definicija bioloških makromolekul

BIOLOŠKE MAKROMOLEKULE SO POLIMERI SESTAVLJENI IZ VEČSTO,

TISOČALI VEČ, MANJŠIH MONOMERNIH MOLEKUL

9. Katere med naštetimi spojinami so makromolekule:
10. a) DNA b) glukoza c) lizin   d) hinotripin  e) holesterol
11. Katere spojine so monomeri: deoksiriboza, gvanin, RNA, škrob, celuloza, glikogen?
12. Definicija kondenzacije? Kakšne vrste je reakcija

KONDENZACIJA JE KEM. REAKCIJA PRI KATERI SE POVEŽETA DVE MONOMERNI ENOTI,

ODCEPI PA SE VODA

12. Kaj je hioliza (VERJETNO HIDROLIZA)

HIDROLIZA ALI CEPITEV JE OBRATEN PROCES KONDENZACIJE, ČE JE VKLJUČENA VODA.

13 .Kaj so homopolimeri

HOMOPOLIMERI SO MAKROMOLEKULE, KI SO SESTAVLJENE IZ ENAKIH MONOMERNIH

ENOT (ŠKROB, CELULOZA)

14. Kaj so heteropolimeri

HETEROPOLIMERI SO MAKROMOLEKULE, KI SO SESTAVLJENE IZ RAZLIČNIH MONOMERNIH

ENOT. PRIMER SO PROTEINI, KJER SE VEŽE 20 RAZLIČNIH AK.

15. Obkroži heteropolimere : škrob, glikogen, DNA, koencim-a
16. Obkroži homopolimere: acetil koencim-a, RNA, glikogen, glicerol
17. Naštej deoksiribonukleotid monofosfate

DEOKSIADENOZIN -5′- MONOFOSFAT

DEOKSIGVANOZIN -5′- MONOFOSFAT

DEOKSICITIDIN -5′- MONOFOSFAT

DEOKSITIMIDIN -5′- MONOFOSFAT

18. Naštej ribonukleotid fosfate

ADENOZIN -5′- MONOFOSFAT

GVANOZIN -5′- MONOFOSFAT

CITIDIN -5′- MONOFOSFAT

URIDIN -5′- MONOFOSFAT

19. Navedi strukture v katerih se prenašajo makromolekule

20.Najvišja stopnja organizacije makromolekul

CELICA

21. Obkroži dele prokariontske celice: jedro, mitohondrij, celična stena
22. Naštej vlaknaste strukture citoskelet

MIKROTUBULI protein tubulin

MIKROFILAMENTI protein aktin

FILAMENTI različno glede na tip celice (koža – keratin)

23. Kateri protein sestavlja mikrofilamente

PROTEIN AKTIN

24. Funkcija jedra evkariontske celice

SHRANJEVANJE GENETSKE INFORMACIJE, MESTO KJER POTEKA PODVOJEVANJE

DNA IN PREPISOVANJE V RNA

25. Naštej funkcije mitohondrijev

PROSTOR KJER POTEKAJO METABOLIČNI PROCESI, KI VODIJO DO NASTANKA

ENERGIJSKO BOGATE MOLEKULE ATP

26. Naštej 5 razlik med prokariontsko in evkariontsko celico

VELIKOST(e.c. večja), OBLIKA (E.C. ima različno obliko), MEMBRANA (E.C. plazmalema

iz lipidov, proteinov in ogljikovih hidratov)

CITOPLAZMA(e.c. citosol iz proteinov, soli v vodnem mediju) JEDRO ( P.C. ga nima),

27. Zakaj služijo mikrotubuli in intramedialni filamenti v evkariontski celici?

SESTAVLJAJO GOSTO MREŽO V CITOSOLU V KATERO SO VPETI ORGANELI V CELICI.

URAVNAVA GIBANJE ORGANELOV, DOLOČA ZGRADBO CELICE IN JI OMOGOČA PREMIKANJE.

28. Kako se prenaša genetska informacija iz DNA?
29. PRENAŠA SE Z NATANČNIM PODVOJEVANJEM MOLEKULE DNA, KO SE INFORMACIJA

V PROCESU CELIČNE DELITVE PRENESE NA HČERINSKO DNA.

2. S SINTEZO RNA, PO NAVODILIH DNA SLEDI SINTEZA PROTEINOVV DNA SHRANJENA

INFORMACIJA SE IZRAZI KOT NOVO SINTETIZIRANI PROTEINI – MOLEKULSKO ORODJA

ZA IZVAJANJE IN USMERJANJE NAJRAZLIČNEJŠIH PROCESOV V CELICI.

29. Zakaj nosi informacijo RNA

NOSI INFORMACIJO ZA SINTEZO PROTEINOV

30. Katere biokemijske interakcije so značilne za povezovanje biomolekul?

4 VRSTE NEKOVALENTNIH VEZI: VODIKOVE VEZI, VAN DER WAALSOVE VEZI,

IONSKE VEZI IN HIDROFOBNE INTERAKCIJE

31. Nariši dvojno vijačnico DNK s komplementarnimi baznimi pari
32. Naštej vrste RNA

mRNA – MASENGER, tRNA- TRANSFER,rRNA – RIBOSOMSKA

33. Kako se pomikajo ribosomi po molekuli m RNA?

NA VSAKI MOLEKULI mRNA JE LAHKO VEČ RIBOSOMOV, KI SE POMIKAJO VZDOLŽ VERIGE,

NA VSAKEM OD NJH PA SE SINTETIZIRA MOLEKULA PROTEINA. VSAK RIBOSOM SE VEŽE

BLIZU 5′ – KONCA MOLEKULE mRNA IN SE POMIKA PROTI 3′ – KONCU.

34. Kaj je proteom

MNOŽICA VSEH PROTEINOV, KI SE SINTETIZIRAJO  V HUMANEM ORGANIZMU, NA

OSNOVI KODIRANE INFORMACIJE V GENOMKI DNA.

35. Kaj je genom

GENOM JE KOMPLETNA GENETSKA INFORMACIJA, KI JE ZAPISANA V DNA. SESTOJI

IZ MNOŽICE GENOV, KI SO SPECIFIČNE KODIRAJOČE RGIJE  – ENOTE NA KATERE

JE RAZDELJEN GENOM.

36 .Kaj so kodirajoče regije gena

EKSON JE KODIRAJOČA REGIJA GENA, NOSI DEDNO INFORMACIJO ZA

AMINOKISLINSKO SESTAVO PROTEINA.

37. Kako imenujemo nekodirajoče regije genov

INTRON JE NEKODIRAJOČA REGIJA GENA, NI KLJUČEN ZA PRENOS DEDNE INFORMACIJE

38. Kako se imenuje napaka v podvajanju DNA če se vgradi napačen nukleotid

MUTACIJA

39. Naštej signalne molekule na membranah celic

PROSTAGLANDINI

ENCIMI

40. Na kakšne molekule se vežejo signalne molekule?

VEŽEJO SE NA TARČNE CELICE NA POVRŠINI RECEPTORJEV, KI PREPOZNAJO SAMO

DOLOČENE SIGNALNE MOLEKULE

41. Naštej sekundarne obveščevalce.

cAMP, gAMP, Ca2+, diacilglierol

42. Zakaj je pomemben prenos signalov na celice?

ZA ODVIIJANJE PRESNOVNIH PROCESOV,

43. Naštej bolezni, ki so posledica motenj v celični signalizaciji.

HIV, SLADKORNA BOLEZEN TIP II.,RAZLIČNE OBLIKE RAKA

44. Naštej vlogo vode v celici:

TOPILO IN REAKTANT, URAVNAVA TEL. TEMPERATURO, URAVNAVA KONC. H⁺ IONOV

IN PH, GLAVNA SESTAVINA VEČINE BIOL. TEKOČIN, JE REDUCENT, JE PRODUKT

OKSIREDUKCIJSKIH REAKCIJ

45. Obkroži polarne molekule: a) etanol b) etanol acitin c) holesterol  d) lizin
46. Napiši definicijo amfifilnih molekul

AMFIFILNE MOLEKULE IMAJO DVOJNI ZNAČAJ: IMAJO NEPOLARNE IN IONSKE

LASTNOSTI. TA MOLEKULE SE V VODI NE RAZTAPLJAJO, ZATO NE DOBIMO

PRAVE RAZTOPINE, TEMVEČ SE ZDRUŽUJEJO V SKUPKE IMENOVANE MICELI.

PRIMER JE NATRIJEV STEARAT

47. Zakaj so pomembni miceli.

IMAJO KLJUČNI POMEN PRI NASTANKU BILOŠKIH MEMBRAN.

48. Napiši strukturo micela

NATRIJEV STEARAT, KI JE KARBOKSILATNI ANION IN NEPOLARNI

OGLJIKOVODIKOV KONEC + VODA

49. Definicija pH kislin in baz

KISLINE IN BAZE SO KEMIJSKE SPOJINE KI SPREMENIJO IONSKE LASTNOSTI RAZTOPIN.

KISLINE SO SPOJINE, KI V VODNI RAZTOPINI ODDAJO PROTON (H+), BAZE PA SO

SPOJINE KI SPREJMEJO PROTON.

50. Disociacija kisline v vodi.

HA                   –                      H+                    +                      A-

KISLINA                                                       BAZA

51. Kaj so encimi ?

ENCIMI SO KATALIZATORJI BIOKEMIJSKIH REAKCIJ V ŽIVIH ORGANIZMIH.

VEČINOMA SO BELJAKOVINE.

52. Definicija encima, katere vrste encimov poznamo

ENCIMI SO BIOMOLEKULE, KI KATALIZIRAJO IN URAVNAVAJO VSE PRESNOVNE

PROCESE, KI POTEKAJO  V ORGANIZMIH. DELUJEJO KOT KATALIZATORJI TAKO,

DA ZMANJŠAJO AKTIVACIJSKO ENERGIJO REAKCIJE. POZNAMO MEMBRANSKE,

CITOPLAZMATSKE,  ORGANELOSPECIFIČNE,INKRETORNE IN SEKRETORNE.

Encimi so: a) DNA  b) lipidi  c) OH  d) RNA

53. Kaj so kofaktorji encimov (definicija), kateri so pogosti.

KOFAKTOR JE KOMPONENTA, KI JO NEKATERI ENCIMI POLEG SVOJEGA PROTEINSKEGA

DELA POTREBUJEJO  ZA PRAVILNO DELOVANJE. LAKHKO JE

– ORGANSKA ALI KORDINACIJSKA SKUPINA  – KOENCIM

– KOVINSKI ION ( Zn2+, Mg2+. Cu2+).

PROSTETIČNA SUPINA JE IME ZA KOFAKTORJE KI SO S KOVALENTNO

VEZJO VEZANI NA PROTEIN.

54. Naštej koencime:

NAD, NADP, PANTOTENSKA KISL. – KOENCIM –A, ASKORBINSKA KISLINA(VIT C), BIOTIN,

PIRODOKSAL FOSFAT, KOBALAMIN (VIT B12),FOLNA KISLINA …

55. Napiši definicijo aktivnega centra encima.

AKTIVNI CENTER JE ŽEP ALI VDOLBINA V TRIDIMENZIONALNI STRUKTURI ENCIMA,

KAMOR SE SUBSTRAT VEŽE S KOVALENTNIMI VEZMI,VČASIH TUDI KOFAKTOR,

IN KJER SE ODVIJA KATALIZA. JE SPECIFIČEN ZA POSAMEZEN ENCIM.

56. 56. Napiši encimsko reakcijo pri čemer so molekule: encim, substrat, H2O
57. Rezultat encimske reakcije je: encim, produkt, koencim, vitamin
58. Naštej 7 encimov:

AST, ALT, LDH, ALKALNA FOSFATAZA, LIPAZA, DNA POLIMERAZA, TRIPSIN,

RIBONUKLEAZA, RNA POLIMERAZA…

59. Kako delujejo inhibitorji encimov?

IREVERZIBILNI INHIBITOR SE POVEŽEZ ENCIMOM S KOVALENTNIMI

ALI ZELO MOČNIMI VEZMI. VEŽE SE NA FUNKCIONALNO SKUPINO AK,

KI SODELUJE PRI VEZAVI SUBSTRATA ALI PRI KATALITIČNEM

DELOVANJU, TER TAKO INAKTIVIRA ENCIM (BOJNI STRUPI  – ŠKODLJIVI,

ASPIRIN INHIBIRA SINTEZO PROSTAGLANDINOV –  BOLEČINA)

REVERZIBILNI INHIBITORJI SE VEŽEJO NA ENCIM VENDAR LAHKO

IZ NJEGA DISOCIIRAJO – ENCIM JE NEAKTIVEN LE TAKRAT, KO

JE INHIBITOR NANJ VEZAN. POZNAMO TRI SKUPINE: KOMPETITIVNE,

NEKOMPETITIVNE, AKOMPETITIVNE

60. Naštej glavne grupe encimov po klasifikaciji

POZNAMO OKSIDOREDUKTAZE, TRANSFERAZE, HIDROLAZE, LIAZE, IZOMERAZE, LIGAZE.

61. Kaj so aminotransferaze

AMINOTRANSFERAZE SO PODSKUPINA TRANSFERAZ, KI KATALIZIRAJO TRANSAMINACIJO

TRANSFERAZE SO ENCIMI, KI KATALIZIRAJO PRENOS FUNKCIONALNE SKUPINE Z ENE

MOLEKULE NA DRUGO.

TRANSAMINACIJA JE REAKCIJA V KAERI SE AMINSKA SKUPINA Z ENE AK PRENESE

NA ALFA KETOKISLINO, KATALIZIRAJO JO AMINOTRANSFERAZE.

62. Katero hidrolizo poznaš

HIDROLIZA JE CEPITEV VEZI. POZNAMO:

HIDROLIZA ESTROV (LIPAZA), HIDROLIZA AMIDOV(KARBOKSI PEPTIDAZA),HIDROLIZA

GLIKOZIDOV (LAKTAZA)

63. Kaj so alosterični encimi

ALOSTERIČNI ENCIMI – SPADAJO MED REGULATORNE ENCIME – SO VELIKA SKUPINA

ENCIMOV  KI NE KAŽEJO ZNAČILNOSTI MICHAELIS -MENTENOVE KINETIKE –

HIPERBOLIČNE KRIVULJE HITROSTI. ALOSTERIČNOST POMENI DA SO SESTAVLJENI

IZ VEČ PODENOT PRI KATERIH PRIDE PRI VEZAVI LIGANDOV DO KONFORMACIJSKIH

SPREMEMB. V CELICI SO TI ENCIMI ODGOVORNI ZA KATALIZO PA TUDI ZA URAVNAVANJE

HITROSTI CELOTNIH METABOLIČNIH PROCESOV

[wp_ad_camp_1]

64 .Kaj so ribocimi

SO MOLEKULE KATALITIČNE RNA, KI DELUJEJO KOT ENCIMI. MOLEKULA IMA KATALITIČNE

IN ENCIMSKE LASTOSTI. POZNAMO

RIBONUKLEAZA P LAHKO CEPI TRNA

SAMOIZREZUJOČI INTRONI RNA

65. Lipidi so: AK, voski, holesterol, vitamin D,
66. Kaj je esterifikacija?

ESTERIFIKACIJA JE KADAR SE HIDROKSILNA SKUPINA (ALKOHOL) POVEŽE Z MAŠČOBNO

KISLINO Z ESTRSKO VEZJO. PROCES LAHKO POTEČE POSTOPOMA – NASTANEJO VMESNI

MONOACILGLICEROLI ALI PA DIACILGLICEROLI. PRODUKT STA ESTER IN VODA.

67. Napiši reakcijo tvorbe anorganskega estra
68. Napiši definicijo tvorbe organskega estra
69. Napiši strukturno formulo glicerola

CH2OH

l

CHOH

l

CH2OH

70. Kaj so triacilgliceroli?

TRIACILGLICEROLI SO NEPOLARNI HIDROFOBNI  LIPIDI, KATERIH OSNOVNA MOLEKULA

JE GLICEROL – SPOJINA S TREMI HIDROKSILNIMI SKUPINAMI. VSAKA TAKA SKUPINA

PA VEŽE MAŠČOBNO KISLINO Z ESTRSKO VEZJO. ENOSTAVNI TRIACILGLICEROLI

(V NARAVI REDKI) IMAJO TRI ENAKE MAŠČOBNE KISLINE. MEŠANI T. SO POGOSTEJŠI

IN IMAJODVE ALI TRI RAZLIČNE MK.

71. Kaj so hilomikroni?

HILOMIKRONI SO LIPOPROTEINI Z NAJMANJŠO GOSTOTO, SESTAVLJENI IZ LIPIDOV,

LAHKO JIH RAZUMEMO KOT KAPLJICE MAŠČOB OBDANE S PLASTJO PROTEINOV IN

POLARNIH LIPIDOV.

72. Kako se hilomikroni transportirajo v krvnem obtoku?

V ČREVESJU SE SESTAVIJO IZ LIPIDOV IZ HRANE, SE ABSORBIRAJO IN PREKO LIMFE

IZOČIJO V KRI, PO KATERISE PRENESEJO DO PERIFERNIH TKIV. TAM LIPAZA SPROSTI

MK IZ TRIACILGLICEROLOV (TAG). LIPOPROTEIN IZGUBI VEČINO TAG OSTANE

HILOMIKRONSKI OSTANEK, KI JE BOGAT S HOLESTEROLOM.

73. Katere vrste holesterola poznamo

POZNAMO PROSTI IN ZAESTRENI HOLESTEROL

74. Kaj so pektini

PEKTINI SO POLISAHARIDNE KOMPONENTE CELIČNIH STEN. ESTRAHIRAMO JIH IZ RASTLIN.

75. Kaj so fosfolipidi

SO POLARNI LIPIDI,KI SO POZGRADBI PODOBNI TAG, LE DA IMAJO NAMESTO

TREH RADIKALOV MK NA GLICEROL ZAESTRENI LE DVE NA TRETJO  PA JE ZAESTRENA

POLARNA GLAVA. PRI FOSFOLIPIDIH JE TO FOSFORJEVA (V) KISLINA. NANJO PA

JE VEZAN ŠE DRUG ALKOHOL.

GLAVA JE POLARNA, REP PA NEPOLAREN

76. Napiši shemski prikaz fosfolipidne molekule

 

77. V katerih strukturah so zastopani fosfolipidi

SO DEL LIPIDNEGA DVOSLOJA CELIČNE MEMBRANE. SO POGLAVITNI GRADNIKI

CELIČNIH MEMBRAN

78. Kaj je ciklični adenozin monofosfat

cAMP JE OBLIKA ADENOZINMONOFOSFATA, V KATERI STA HIDROKSILNI SKUPINI

NA MESTIH 3′ IN 5′ POVEZANI V CIKLIČNI FOSFODIESTER, DELUJE KOT

SEKUNDARNI OBVEŠČEVALEC

79. Naštej 3 maščobne kisline:

STEARINSKA, OLEINSKA, LINOLNA, PALMITINSKA MK (SOLI MK DOBIJO KONČNICO –AT)

80. Kaj je bistvena kemijska lastnost nenasičenih mašč. Kislin

ZANJE JE ZNAČILNA REAKTIVNOST MOLEKUL, KI IMAJO DVOJNE VEZI V CIS K

ONFIGURACIJI MED DVEMA OGLJIKOMA.

81. Kakšna je kemijska razlika med trdnimi maščobami in olji

TRDNE MAŠČOBE PRIDOBIVAMO S PROCESOM HIDROGENIRANJA OLJ

82. Kaj so glikolipidi(IZREDNI)
83. Kaj so 3gliceridi

SO ESTRI ALKOHOLA GLICEROLA IN VIŠJIH MAŠČOBNIH KISLIN.

NE TOPIJO SE V VODI

84. Kje se tvorijo žolčne kisline?

ŽK SE SINTETIZIRAJO V JETRIH (SHRANJUJEJO V ŽOLČNIKU IN IZLIČAJO V TANKO ČREVO)

85. Kako delujejo

SO EMULGATORJI MAŠČOB

86. Katere žolčne kisline poznaš?

HOLNO ŽK

GLIKOHOLNO ŽK

91. Iz česa je sestavljena molekula hemoglobina

MOLEKULA HEMOGLOBINA JE SESTAVLJENA GLEJ ODGOVOR ŠT. IZREDNI 71!!!

92. Napiši normalno območje pH encima?

NORMALNO OBMOČJE pH ENCIMA JE OD 6 – 8.

93. Koliko je pH vode

PH DESTILIRNE VODE JE 7, DRUGAČE PA JE ODVISEN OD PRISOTNOSTI SNOVI- KISLIN

IN BAZ  KI SO RAZTOPLJENE V VODI.

94. Koliko je pH arterielne krvi

PH ARTERIELNE KRVI JE 7.36 – 7.42

95. Normalne vrednosti hemoglobina za Ž in M

M 120 – 180 g/L, Ž 120 – 160 g/L

96. Kaj je point of POCT?

JE LABORATORIJSKO TESTIRANJE, KI SE IZVAJA OB PREISKOVANCU, IZVAJA GA KLINIČNO

OSEBJE BREZ LABORATORIJSKE IZOBRAZBE ALI PACIENTI SAMI. NANAŠA PA SE NA VSAKO

TESTIRANJE IZVEN LABORATORIJA.

97. Kateri testi se izvajajo neposredno ob pacientu in zakaj

POCT _ MERJENJE GLUKOZE V KRVI, URINSKI TESTI, NOSEČNOSTNI TESTI….

Z NAMENOM ČIM HITREJŠEGA DIAGNOSTICIRANJA BOLEZNI IN UČINKOVITEGA ZDRAVLJENJA.

98. Kaj je gorišče leče pod mikroskopom?

TOČKE V KATERI OPTIČNA OS PREBODE GORIŠČNO RAVNINO IMENUJEMO GORIŠČE.

99. Naštej dele mikroskopa.

LOČIMO MEHANSKE IN OPTIČNE DELE. OPTIČNI SO. OKULAR, OBJEKTIV, KONDENZOR IN

KOLEKTOR, SVETILO.

100. Kaj je dioptrija?

DIOPTRIJA JE ENOTA ZA LOMNOST LEČE.

101. Ali lahko pod svetlobnim mikroskopom prepoznaš strukturo celične membrane?

NE

102. DNA je v obliki: dvojne vijačnice, enojne vijačnice, spirale
103. RNA je sestavljena iz: AK, deoksiribonukleotidov, riboze
104. Napiši strukturno formulo glukoze C6H1206
105. Napiši strukturno formulo deoksiriboze
106. Dušikove baze, ki tvorijo RNA so: tirozin, adenin, citozin, uracil

ADENIN, CITOZIN, URACIL

107. Verigi dvojne vijačnice sta povezani z: ionskomi vezmi, vodikovimi vezmi, kovalentnimi vezmi?

S KOVALENTNIMI VEZMI

108. Z vodikovimi vezmi so povezane baze v DNA: adenin in uracil, citozin in timin, gvanin in citozin

GVANIN IN CITOZIN

109. Posamezna nukleotidna veriga služi kot matrica za sintezo: proteinov, triacilglicerolov,

komplementarne verige DNA, sebi enake verige

SEBI ENAKE VERIGE

110. DNA v človeški celici se nahaja v: lizosomih, histonih, kromosomih

V KROMOSOMIH

111. RNA v evkariontski celici se nahaja v: citoplazmi, jedru, golgijevem aparatu

V JEDRU

112. Kaj so ribosomi

JE CELIČNI ORGANEL, KI KATALIZIRA IN REGULIRA TVORBO PROTEINOV. SESTAVLJENI

SO IZ RNA IN RIBOSOMSKIH PROTEINOV

113. Kje se nahajajo ribosomi v evkariontski celici

NA POVRŠINI ENDOPLAZEMSKEGA RETIKULUMA

114. Sinteza RNK poteka: mitohondrijih, jedru, citoplazmi

V JEDRU

115. Kromatin je v : nukleosomih, mitohondrijih, jedru?

V JEDRU

116. Kromosomi so: proteini, molekule DNA, molekule m RNA

MLEKULE DNA

117. Ali lahko kromosome vidimo pod elektronskim mikroskopom?

DA

118. Beljakovine, ki so povezane v DNA v kromosomu se imenujejo: snrpi, histoni, ribosomi.

HISTONI

119. Kaj je rekombinacija DNA

MOLEKULSKO KLONIRANJE

120. Kaj so plazmidi

SO VEČINOMA KROŽNE, LAHKO PA TUDI LINEARNE DVOVIJAČNE MOLEKULE DNA, KI SO

SPOSOBNE SAMOSTOJNEGA PODVOJEVANJA. POGOSTO PRI BAKTERIJAH,

ARHEJAH LAHKO PA TUDI PRI EVKARIONTIH

121. Kaj so bakteriofagi

KOMPLEKSNA OBLIKA VIRUSA, KI NAPADA BAKTERIJE, SPECIALIZIIRANI ZA DOLOČENO BAKTERIJO

GLAVA JE SESTAVLJENA IZ BELJAKOVINSKEGA OVOJA, KI OBDAJA GENETSKI MATERIAL + REP

BELJAKOVINE IZ REPA PREPOZNAJO BAKTERIJO, NA KATERO SE BAKTERIOFAGI PRITRDIJO Z REPKOM

UPORABLJAJO JIH ZA PREPREČEVANJE BOLEZNI, KI JIH POVZROČAJO BAKTERIJE

122. Kaj je RNK polimeraza

ENCIM KI POVEZUJE NUKLEOTIDE V MOLEKULO RNA

123. Pri replikaciji DNA sodelujejo: proteaze, ketaze, DNA polimeraze

DNA POLIMERAZE

124. Pri transkripciji RNA sodelujejo: lipidi, lipaze, RNA polimeraze

RNA POLIMERAZE

125. Pri evkariontih poteka replikacija DNA: v jedru, lizosomih, citoplazmi

V JEDRU