Sladkorna bolezen je kronično stanje povišanega sladkorja v krvi. Diabetes se kaže s poliurijo, polidipsijo, utrujenostjo in lahko tudi hujšanjem. Delimo jo v dva tipa:
- Sladkorna bolezen tipa 1: to so večinoma mlajši bolniki, ki so odvisni od terapije z inzulinom,
- Sladkorna bolezen tipa 1: to so starejši bolniki, pri katerih je odkrit povišan krvni sladkor pri rutinskih pregledih (b.l.).
Ljudje, katerim je odkrita sladkorna bolezen potrebujejo veliko izobraževanja in vzgoje, da lahko »vodijo« svojo bolezen in z njo tudi živijo. Če se udeležujejo zdravstvene šole in upoštevajo navodila zdravstvenih delavcev se lahko izognejo posledicam, ki jih prinaša ta zahrbtna bolezen (Starc, 2003).
Zapletov, ki nastanejo ob neupoštevanju navodil je veliko. Delimo jih na zgodnje ( hipoglikemija) in pozne ( mikroangiopatija in makroangiopatija) (Tanšek, b.l.).
Hipoglikemija je najpogostejši zaplet pri sladkorni bolezni in o njej govorimo, ko raven sladkorja apde pod 3,5 mmol/l. Ko nastopi hipoglikemija so bolniki lačni, se tresejo, potijo, so zaspani, lahko nastopi glavobol ali motnje vida (Bratina, b.l.).
Mikroangiopatija to so spremembe na malih živcih ( ledvice, oči in živčevje).
*diabetična retinopatija ( okvara na očeh) nastane zaradi prizadetosti malih žilic na mrežnici in je vzork za slepoto pri odraslih. Povišan krvni sladkor povzroči spremembo beljakovin in zadebelitev malih žilic ter kopičenje spremenjenih beljakovin v mrežnici. Ker se tudi kapilare mašijo pride do slabše prekrvavljenosti mrežnice, kar posledično lahko vodi v odmrtje posameznih delov mrežnice. V okvarjena mesta se vežejo »nove« žilice, ki zlahka zakrvavijo in s tem kvarijo vid kar vodi v slepoto (Tanšek, b.l.).
*diabetična nefropatija ( okvare ledvic) nastane, ko je raven glukoze v krvi tako visok, da poškodujejo žilice, ki sestavljajo filtracijski sistem ledvic in ker je ta slabša so beljakovine prisotne v seču. Pri nastanku nefropatije so vključeni številni dejavniki kot so slabo urejena sladkorna bolezen, visok krvni tlak, povišane maščobe, kajenje, dedna zasnova,…(Tanšek, b.l.).
* diabetilna nevropatija ( okvara živčevja) nastane zaradi visoke ravni sladkorja v krvi in ta preprečuje pot impulzov in s tem živec počasi odmira. To bolezen lahko dokažemo po 15 letih bolezni in prvo je prizadeto senzorično živčevje, nato motorično in avtonomno. Če gre za okvaro senzoričnega živčevja so znaki mravljinčenje, nimajo občutka za toploto ali mraz, pekoče bolečine v mišicah, krči, nemirne noge,… Zaradi okvare motoričnega živčevja se bolniku zmanjšajo moči in mišice in oslabi tudi refleks. Pri okvari avtonomnega pa ugotavljajo, da pride do motenj srčnega ritma, nihanje krvnega tlaka, upočasnjeno praznjenje želodca, zastajanje seča v mehurju in motnje v znojenju (Tanšek, b.l.)
Makroangiopatija to so okvare na velikih žilah.
*arteroskleroze to so spremembe na stenah večjih krvnih žil, ki posledično vodijo v možgansko ali srčno kap, ki je lahko usodna (Tanšek, b.l.)
Diabetično stopalo
Skupina sindromov, pri katerih nevropatija, ishemija in infekcija pripeljejo do destrukcije tkiva, kar ima za končno posledico zbolevnost in lahko amputacijo. Bolnik ima večje tveganje za nastanek, če ima simptome in znake nevropatije in periferne žilne bolezni ter že ima ulkus v anamnezi.
Preprečimo pa lahko s pravilno nego nog, pravilno obutvijo, zdravstveno vzgojo in presajalnim testom stopal ( Slak, Urbančič, b.l.).
- Reševanje problema
Pozne zaplete lahko preprečimo, če se bolnik zaveda kaj, kako huda bolezen to je in upošteva navodila zdravstvenih delavcev. Ko pa pride do zapletov jih lahko zdravimo, ni pa nujno, da se lahko tudi pozdravijo.
*Diabetična retniopatija: Čeprav okvarjenega vida ne moremo povrniti, pa z zgodnjo lasersko fotokoagulacijo močno upočasnimo napredovanje retinopatije. Fotokoagulacija je postopek v katerem zapečatimo krvaveče ali nepravilno rastoče ţilice in s tem preprečimo krvavitve, ki lahko dodatno okvarjajo vid (Tanšek, b.l.)
*Diabetična nefropatija: Bolnika morajo večkrat tedensko priklopiti na poseben aparat, ki očisti kri strupenih presnovkov, kar imenujemo dializa. Dializo lahko nadomesti le uspešno presajena ledvica. Čas v katerem takšna stalna proteinurija preide do končne ledvične odpovedi je lahko zelo različen. Danes vemo, da ob dobri presnovni urejenosti in zgodnjem zdravljenju zvišanega krvnega tlaka nastopi končna ledvična odpoved kasneje (Tanšek, b.l.).
*Diabetična nevropatija: Zgodnje odkrivanje je zelo pomembno. Najprej preverimo občutljivost za dotik na blazinicah prstov nog (uporabimo poseben pripomoček, s katerim se dotikamo bolnikovega stopala, bolnik pa pove, če dotik zazna). Če so kakršnekoli spremembe prisotne, so potrebne pogostejše zdravniške kontrole, predvsem pa poučevanje bolnika opomembnosti zaščite pred poškodbami stopal, o pravilni negi nog in primerni obutvi
za hojo in šport. Učinkovitih zdravil za diabetično nevropatijo nimamo. Pomembno je, da je sladkorna bolezen čim bolje urejena (Tanšek, b.l.).
*Diabetično stopalo: Zdravljenje diabetičnega stopala je zahtevno in kompleksno ter potrebuje sodelovanje večih strokovnjakov. A le preventiva lahko prepreči, da pride do tega. S pravočasnih odkrivanjem in zdravljenjem bolnikov lahko preprečimo tudi do 50% amputacij. Sladkornim bolnikom je potrebno noge pregledati vsaj enkrat letno, ogroženim večkrat na leto (Štirn, 2006).
- Kritično mnenje
Sladkorna bolezen je ena izmed zahrbtnih bolezni, saj ko izveš, da jo imaš ti popolnoma spremeni življenje. V družini je so imeli dedek, stric in oče sladkorno bolezen in vem, da je kar velika možnost, da jo dobim tudi sama, a mogoče lahko pa tudi preprečim. Ljudje, ki jo imajo lahko živijo normalno življenje, če se zavedajo kako pomembno je, da sprejmeš dejstvo da imaš to bolezen in kako se ji prilagoditi, da se izogneš zapletom, ki pa niso nič kaj nedolžni.
Na praksi sem opazila, da ljudje to bolezen drugače sprejmejo, nekateri so sprijaznjeni s dejstvom, nekateri so zaskrbljeni in jezni, nekaterim pa se mi zdi, kot da jim je vseeno. Ampak mislim, da se slej kot prej vsi sprijaznejo s dejstvom, če ne prej, ko vidijo kakšne posledice lahko pusti bolezen in se ustrašijo za življenje. Ampak pri nekaterih tudi to ne zaleže, dokler ni prepozno in takrat ni mogoče več kaj narediti. Šole zdravstvene vzgoje se mi zdijo zelo dobre in tudi sama sem se naučila veliko stvari, ki jih prej nisem vedela, pa je bila ta bolezen že veliko let v naši družini. Za konec še par besed gospoda, ki bi lahko bil vzgled vsem bolnikom, saj je dokazal, da se vse lahko naredi, če se hoče.
Gospod, 79 let
»Sladkorni bolnik sem že od svojega 28. leta, kar pomeni, da sem imel lani 50-letnico uspešnega sožitja s to neozdravljivo boleznijo. Sebi in drugim sem dokazal, da sta disciplina in samokontrola pri taki bolezni (sladkorna bolezen tipa 1) izjemno pomembni. Ko se ozrem nazaj, se spomnim, kako težko je bilo pred nekaj desetletji živeti s sladkorno boleznijo. Ni bilo pripomočkov, kakršne imamo danes, kot so na primer merilnik sladkorja v krvi, nove vrste inzulina, sodobne naprave za vbrizgavanje inzulina in razna literatura, ni bilo svetovanja diabetologa in podobno. S sladkorno boleznijo je bilo takrat zelo težko živeti, hoditi v službo in obenem nadzorovati bolezen. Brez pomoči žene, ki je skrbela zame in za mojo prehrano, bi bilo še veliko težje.«
- VIRI:
– Bratina. Hipoglikemija – akutni zaplet sladkorne bolezni, b.l.
– Tanšek. Pozni zapleti sladkorne bolezni, b.l.
– Slak, Urbančič. Diabetično stopalo, b.l.
– Starc. Program zdravstvenega izobraževanja sladkornih bolnikov, 2003
– Štirn. Medicinski mesečnik. Diabetično stopalo, 2006