Prehranjevanje in pitje

Prehranjevanje in pitje je osnovna življenjska aktivnost, ki je potrebna za človekovo preživetje. Ta življenjska aktivnost zajema spremljanje hranilnih snovi in tekočin.

Zadovoljevanje te potrebe omogoča rast in razvoj organizma, regeneracijo celic, sintezo hormonov, produkcijo energije in seveda tudi samo dobro počutje človeka. Povezano je s prebavo, presnovo in odvajanjem.

Dejavniki, ki vplivajo na prehranjevanje:

  • Fiziološki dejavniki (hrana je sestavljena iz beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, vitaminov, mineralnih in balastnih snovi ter vode),
  • Psihični dejavniki (za uživanje hrane je pomemben tudi izgled neke jedi, njen vonj ter okus),
  • Socialno-kulturni faktorju (način življenja, izbira prehranskih izdelkov vplivata na prehranske navade ljudi),
  • Faktorji okolja (ponudba hrane v današnjem času).

1.1     Identifikacija problema

1.1.1  Neuravnovešena prehrana, več kot telo potrebuje, debelost

Pretirano uživanje kalorične prehrane v odnosu do metaboličnih potreb.

Lastnosti (diagnostični kazalci):

  • Kožna guba nad tricepsem je pri moških debelejša od 15 mm in pri ženskah od 25 mm,
  • Opažene ali v anamnezi posredovane nefunkcionalne navade prehranjevanja,
  • Pomanjkljiva fizična aktivnost,
  • Za 20% višja teža ob optimalne (obesitas),
  • Za 10-20% višja teža od optimalne (previsoka telesna teža).

 

1.1.2  Neuravnovešena prehrana, tveganje za uživanje več hrane, kot telo potrebuje ali debelost

Prisotnost dejavnikov tveganja za pretirano uživanje kalorične prehrane v odnosu do metaboličnih potreb.

1.1.3  Neuravnovešena prehrana, manj kot telo potrebuje, prehrambeni deficit (specificirajte)

Uživanje premalo hrane v primerjavi z metaboličnimi potrebami.

Lastnosti (diagnostični kazalci):

  • Izguba teže (ob primerni prehrani ali brez nje), 20% manj od optimalne telesne teže,
  • Manj zaužite prehrane, kot to terjajo dnevne potrebe.

Lastnosti (podporni kazalci):

  • Utrujenost,
  • Krhkost kapilar,
  • Bleda očesna veznica in mukozne membrane,
  • Pretirana izguba las- slab tonus mišic,
  • Močno kruljenje v črevesju, krči v trebuhu, boečina,

 

1.1.4  Tekočine, prenizek volumen

Znižan inravaskularni, intersticionalni in/ali intracelularni volumen tekočin.

Lastnosti:

  • Žeja,
  • Hitra izguba teže,
  • Znižan krvni tlak,
  • Zvišan pulz,
  • Zmanjšano izločanje urina- oligurija,
  • Višja koncentracija urina,
  • Višja specifična teža urina,
  • Zvišanje telesne temperature,
  • Slabo polnjen pulz,
  • Spremembe v duševnem stanju,
  • Suha koža in sluznice,
  • Slab turgor kože,
  • Oslabelost,
  • Slabo polnjene vene,
  • Zvišan hematokrit.

 

1.1.5  Tekočine, nevarnost za prenizek volumen tekočin

Prisotnost dejavnikov tveganja, ki bi znižali volumen telesnih tekočin (vaskularna, celularna ali intracelularna dehidracija).

 

1.1.6  Tekočine, previsok volumen

Zvišana izotonična retencija tekočin.

Lastnosti:

  • Hitro pridobivanje na teži,
  • Več zaužite kot izločene tekočine,
  • Spremenjeni elektroliti,
  • Zvišan centralni venozni pritisk,
  • Tretji srčni zvok,
  • Spremembe krvnega tlaka,
  • Nenormalni zvoki ob dihanju (hropenje),
  • Dispneja, ortopneja,
  • Pleuralna efuzija,
  • Spremembe tlaka v pulmonalnih arterijah,
  • Pozitivni hepatojugularni refleks,
  • Anasarka, oligurija,
  • Znižan urea-nitrogen v krvi,
  • Znižan hemoglobin in hematokrit,
  • Zvišan centralni venozni tlak,
  • Spremembe duševnega stanja (nemir).

 

1.1.7  Tekočine, nevarnost za neuravnovešen volumen tekočin

Nevarnost za znižanje, zvišanje ali za hitre spremembe intravaskularnega, intersticialnega in/ali celularnega volumna tekočin.

 

2       REŠEVANJA PROBLEMA S PODROČJA ZN

Ugotavljanje pacientovih potreb:

  • Pogovor s pacientom,
  • Pregled, opazovanje pacienta (stanje prehranjenosti),
  • Upoštevamo prisotnost objektivnih težav,
  • Pogovor s svojci, družino, prijatelji (če se pacient ne more pogovarjati),
  • Pogovor z ostalimi člani zdravstvenega, negovalnega tima.

Ko so ti podatki zbrani, jih analiziramo ter se nato določi negovalna anamneza:

  • Nezadostna prehrana,
  • Neznanje pri zadovoljevanju potreb,
  • Neustrezen odnos do hrane,
  • Neješčnost,
  • Uživanje premajhnih oziroma prevelikih količin hrane,
  • Uživanje prevelikih količin alkohola,
  • Uživanje premajhnih količin tekočine,…

Na podlagi ugotovljenih negovalnih potreb pri pacientu in negovalne diagnoze načrtujemo cilje:

  • Vzdrževanje normalne telesne teže,
  • Pravilen režim prehranjevanja,
  • Užival ustrezno prehrano,
  • Užival dovolj tekočine,
  • Oblikoval pozitivni odnos do hrane,
  • Postopno začel uživati več hrane,…

Prehranjevanje in pitje zajema negovalne intervencije:

  • Urejanje pacientove prehrane, hrano serviramo pacientu, nudimo pomoč pri hranjenju, pacienta hranimo, opazovanje pacienta med hranjenjem,
  • Zagotavljanje ustrezne količine tekočine,
  • Namestitev pacienta v ustrezen položaj za hranjenje,
  • Hranjenje po NGS,
  • Parenteralno hranjenje (dovajanje hranilnih snovi v obliki ustreznih raztopin mimo prebavnega sistema),
  • Pomoč pri motnjah hranjenja,…

Dostopno na: https://www.zdravstvena.info/vsznj/14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-henderson/ (Dostopno 16. 1. 2013)

Če želi biti medicinska sestra pri izvajanju te življenjske aktivnosti uspešna, mora poznati pacientove navade v zvezi s hrano, dieto, okus pacienta,… Pacienti z motnjo prehranjevanja in pitja potrebujejo stalen nadzor in pomoč pri uživanju hrane in tekočine.

Obroki naj bodo čim bolj ob istem času, pacienta se na obrok v miru pripravi ter uredi. Hranjenje naj poteka v miru. Medicinska sestra naj bo ves čas prisotna in pozorna na vnašanje količine hrane v usta in požiranje le-te. Med hranjenjem je pacienta potrebno vzpodbujati, motivirati in ga tudi pohvaliti. Nadzor pa je potrebno imeti tudi nad količino zaužite hrane in tekočine. Večkrat na dan je pacientu potrebno ponuditi tekočino in ga vzpodbujati, da pije.

KRITIČNO MNENJE

Pri prehranjevanju in pitju bi se predvsem opredelila na to, da je potrebno pacienta pri tej življenjski aktivnosti vzpodbujati, motivirati in seveda tudi pohvaliti.

Pomembno je, da imajo pacienti reden urnik obrokov in da ga čez sam dan čim večkrat motiviramo za pitje oziroma uživanje tekočine. Pacienta je potrebno z obrokom seznaniti, ga namestiti v ustrezni položaj ter mu pomagati, če pri tem potrebuje pomoč, drugače  mu prepustimo, da je pri obroku čim bolj samostojen. Pri tem ga opazujemo, vzpodbujamo. Med obrokom, po njem pacientu  ponudimo še tekočino.

VIRI

  • Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije; oktober 2008 Dostopno na: http://www.sekcijapsih-zn.si/wp-content/uploads/2011/02/dusevna_manjrazvitost.pdf#page=12 (16. 1. 2013)
  • osnovnih življenjskih aktivnosti po Virginiji Henderson; november 2007 Dostopno na: https://www.zdravstvena.info/vsznj/14-osnovnih-zivljenskih-aktivnosti-po-virginiji-henderson/ (16. 1. 2013)
  • Rozman M., Kisner N., Klasnic M., Vrečko Pernat S., Zdravstvena nega 2. Maribor: Založba Pivec; 2006
  • Gordan M., Negovalne diagnoze – priročnik; oktober 2006

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja