BOLNIŠNIČNE OKUŽBE
• Pod bolnišnično okužbo razumemo vsako z mikroorganizmi povzročeno infekcijo, ki je povezana s hospitalizacijo. Med te okužbe sodijo tiste, ki so nastale 48-72 ur po sprejemu pacienta v bolnišnico ali 48-72 ur po njegovem odpustu.
• Dejavniki, ki so odločilni za razvoj okužbe so:
– Izvor infekcijskega agensa,
– Vrsta, število in virulenca mikroorganizmov,
– Splošna in lokalna odpornost pacienta,
– Velikost, globina in lokalizacija rane, dolžina trajanja operacije in operativna tehnika.
Bolnišnične okužbe vplivajo na: potek zdravljenja, izid zdravljenja in stroške zdravljenja (drago zdravljenje in podaljšano bivanje v bolnišnici).
Definicija:
Bolnišnične okužbe so okužbe, ki so v neposredni vzročni zvezi z izpostavljenostjo pri postopku diagnostike, zdravljenja, zdravstvene nege, rehabilitacije ali pri drugih postopkih v zdravstveni dejavnosti.
Zakon o nalezljivih boleznih. Ur. L. RS 69/95.
Program dela za preprečevanje bolnišničnih okužb
Definicije, protokoli CDC, APIK, IFIC
Nacionalne podlage:
– Zakon o nalezljivih boleznih
– Pravilnik o pogojih za pripravo programa obvladovanja bolnišničnih okužb 74/1999
– NAKOBO
– Strokovne podlage za pripravo programa za obvladovanje in preprečevanje bolnišničnih okužb
-Epidemiološko spremljanje bolnišničnih okužb
Cilji obvladovanja bolnišničnih okužb
• zaščita bolnika
• zaščita osebja
• zaščita obiskovalcev in drugih oseb, ki so prisotne v bolnišničnem okolju
Cilj je potrebno doseči na čimbolj racionalen način !
POTI INFEKCIJE
• Glede na mesto vstopa povzročitelja v telo ločimo več poti infekcije:
– ORALNA POT (skozi usta) npr. z okuženo hrano, zdravili, …
– FEKALNO ORALNA POT povzročitelji se izločajo z blatom ali urinom in nato vstopajo skozi usta potencialnega pacienta (hepatitis A, enterovirusi, …)
– ZRAČNA POT (aerogena) – infekcije pomeni okužbo preko dihal, to je kapljična infekcija. Povzročitelji se direktno (s kašljem, kihanjem,…) s kapljicami (aerosol) ali s prašnimi delci prenašajo po zračni poti.
PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB
• pravila higiene (čiščenje),
• razkuževanje/umivanje rok,
• uporaba, osebne varovalne opreme
• cepljenje proti okužbam, za katere obstaja cepivo,
• smotrna uporaba antibiotikov,
• higienska oskrba pacientov,
• umazano pacientovo perilo ne sme priti v stik z delovno obleko,
• po zapuščanju nečistih prostorov si vedno razkužimo roke,
• Odpadki, infektivni, komunalni, biološki,….
• …. itd.
Terminološki izrazi
• ASEPSA ali brezkužnost je idealno stanje, in sicer gre za odsotnost katerih koli oblik mikroorganizmov v določenem stanju in določenem času.
• ČISTA TEHNIKA zajema postopke, ki zmanjšajo število in preprečijo širjenje bakterij: umivanje in razkuževanje rok, uporaba zaščitnih rokavic, čiščenje površin.
• S STERILNO TEHNIKO (kirurško asepso) preprečujemo okužbo sterilnih inštrumentov in površin. Sterilizacija uniči vse vegetativne in sporogene oblike mikroorganizmov. Sterilno tehniko uporabljamo med operacijo in invazivnimi posegi ter pri ravnanju s sterilnimi inštrumenti in materiali.
Principi kirurške asepse
• Aseptična tehnika (kirurška asepsa) zagotavlja in vzdržuje, da sterilni predmeti in površine ostanejo sterilni.
• Sterilni predmet ostane sterilen, če se ga dotaknemo z drugim sterilnim predmetom. Ti principi usmerjajo medicinsko sestro pri nameščanju in ravnanju z materialom:
– Sterilen dotik vzdržuje predmet sterilen (npr. z roko, na kateri imamo sterilno rokavico, prenesemo predmet na sterilno podlago).
– Če se s sterilnim predmetom dotaknemo čistega področja, je predmet nesterilen (npr. brizgalka).
– Predmet postane nesterilen, če se ga dotaknemo z rokami brez sterilnih rokavic.
– Predmet postane nesterilen, kadar je zaščita poškodovana.
– Na sterilno površino lahko dajemo le sterilne predmete.
– Sterilni predmeti in sterilno delovno polje postanejo nesterilni, če so dalj časa izpostavljeni zraku. Izogibati se moramo akrivnostim (npr. hitro gibanje, prelaganje perila,…), kadar je sterilni predmet odprt, prav tako ne smemo hoditi mimo njega ali segati preko njega.
– Kadar se zmoči operativno polje, postanejo vsi predmeti na tem polju nesterilni. Mokrota premoči zaščito in mikrobi lahko pridejo od zunaj skozi moker ovitek ali kompreso do sterilnega materiala.
Higiena rok, …
Higiena rok je ključnega pomena pri preprečevanju okužb v zdravstvenih zavodih (klinike, bolnišnice, zdravstveni domovi, …).
Pod tem pojmom razumemo sklop naslednjih postopkov:
– umivanje rok,
– razkuževanje rok,
– nega kože rok,
– uporaba rokavic,
– tehnika nedotikanja.
STALNA mikrobna populacija prebiva in se razmnožuje v povrhnjici in varuje kožo pred naselitvijo patogenih in oportunističnih mikroorganizmov.
PREHODNO ali ZAČASNO mikrobno populacijo na rokah predstavljajo mikroorganizmi, ki se na roke prilepijo ob stiku s pacienti ali okuženimi predmeti.
Urejenost rok, …
– Za pravilno higiensko vzdrževanje rok je zelo pomembna urejenost rok.
– Nohti na kratko pristriženi, urejeni, nelakirani.
– Umetni nohti niso dovoljeni.
– Nakit ( prstani, zapestnice,…) ni dovoljen.
|
OPIS |
UMIVANJE |
RAZKUŽEVANJE |
|
odstrani umazanijo in izločke z rok |
da |
ne |
|
prehodni mikroorganizmi |
odstrani večino prehodnih mikroorganizmov |
hitro uniči prehodne mikroorganizme in zmanjša število stalne populacije (ne uniči bakterijskih spor) |
|
znižanje števila bakterij |
po 15 sek-0,6 log po 30 sek-1,8 log po 60 sek-2,7 log |
izopropanol 70% – 4,8 log etanol 70%- 4,3 log |
|
uničevanje bakterij |
počasno |
hitro |
|
kontaminacija okolice (obleka, umivalnik) |
možna |
ni možna |
|
umivalnik, voda |
potrebno |
ni potrebno |
|
razdelilec za milo |
potreben |
ni potreben |
|
razdelilec za razkužilo |
ni potreben |
potreben |
|
koš za smeti |
potreben |
ni potreben |
|
brisanje s papirnato brisačo |
potrebno |
ni potrebno |
|
poškodbe kože |
možne |
manj pogoste |
|
higienska učinkovitost |
primerna |
visoka |
Zakaj higiensko razkuževanje rok?
Prednosti so:
– je učinkovitejše v krajšem času,
– postopek je krajši in manj obremenjuje osebje,
– zanesljivost pravilnega in zadostnega izvajanja je večja.
POZOR
Roke razkužujemo, kadar hočemo
odstraniti bakterije s kontaminirane kože.
VIDNO UMAZANE in MOKRE ROKE umijemo, sicer pa samo razkužimo.
Higiensko umivanje rok (STANDARD)
je eden od ukrepov za prekinitev verige širjenja in preprečevanja okužb.
Sredstva:
– umivalnik, mlačna voda
– blago tekoče milo z nevtralnim pH, ki manj okvari kožo, dozatorji omogočajo racionalno porabo,
– papirnate brisače za enkratno uporabo v zaprtem nosilcu,
– koš za papirnate brisače
Kako dolgo si umivamo ali razkužujemo roke?
• CDC (Center for Disease Control) in PHS (Public Health Service) menita, da 10-15 sekundo umivanje rok odstani prehodne floro z kože.
• Če je na rokah vidna umazanija jih je potrebno umivati dlje časa. Za osebje, ki dela v tveganem okolju, velja, da si mora umivati roke 1 do 2 minuti, in jih nato razkužiti.
• Kirurško umivanje rok izvajamo pred kirurškimi posegi. Umivamo dlani, zapestje in podlahet do komolca ter ga ponovimo dvakrat po 2 minuti.
Kdaj higiensko umivanje rok:
• ob prihodu in odhodu z dela, da odstranimo umazanijo in prehodno floro (preprečimo prenos bakterij),
• po uporabi robca, pri kihanju, kašljanju,
• pred opravkom s hrano in po njej, da preprečimo vnos bakterij,
• po uporabi stranišč,
• po negovalni intervenciji, če so roke vidno umazane in mokre,
• vedno po kontaktu s telesnimi tekočinami (kri) in izločki pacienta,
• po uporabi medicinskih rokavic, ki vsebujejo puder,
• pred aseptičnimi posegi.
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=zmT5f8FOquw[/youtube]
Na kaj moramo biti pri higienskem umivanju rok pozorni
• Roke umivamo z veliko pene in z drgnjenjem, za vsak predel napravimo vsaj 5 gibov.
• Pazimo na spiranje, od konic prstov navzdol.
• Roke sušimo od prstov do zapestja s papirnato brisačo za enkratno uporabo.
• Mokro brisačo zavržemo.
• Pipo zapremo s čisto, papirnato brisačo, tako, da se pipe ne dotaknemo (če ni na komolčno odpiranje, fotocelico ali pedal).
Higiensko razkuževanje (dezinfekcija) rok
je eden najpomembnejših in najbolj učinkovitih ukrepov za prekinitev verige širjenja in preprečevanja okužb.
Sredstva
Antiseptik, ki deluje hitro in široko na problemsko floro ter ima premaščevalce, ki koži pomagajo ohranjati maščobno kislinski plašč in ne motijo učinka razkuževanja.
Kot osnova se v zdravstvenih zavodih uporablja strokovno dogovorjeno razkužilo, ki ustreza normativom oz. strokovnim kriterijem.
Čas razkuževanja je odvisen od vrste in sestave alkoholnega razkužila (30 – 60 sekund oz. dokler se razkužilo ne posuši).
Izbor razkužil po kriterijih
• razkužilo mora biti registrirano v RS,
• proizvajalec mora priskrbeti mnenje o učinkovitosti,
• določen mora biti rok uporabe,
• naveden spekter delovanja,
• prednost imajo biorazgradljiva razkužila,
• razkužilo mora biti stabilno,
• ne sme biti korozivno za materiale, ki jih razkužujemo,
• primerna embalaža in možnost doziranja,
• navodila in dozirna tabela,
• kompatibilnost s čistili.
Kdaj higiensko razkuževanje rok, …
Po smernicah je potrebno izvajati higiensko dezinfekcijo rok:
• med delom, med postopki, med prehodom od enega pacienta k drugemu, med različnimi postopki pri istem pacientu,
• pred posegi, ki zahtevajo aseptično metodo dela,
• po higienskem umivanju (če smo bili v stiku s kužnim materialom),
• pred delom z zdravili,
• pred delitvijo hrane,
• pred in po uporabi rokavic
• pri delu s pacienti v izolaciji,
• po nameščanju maske, dotikanju las in obraza,
POZOR!
RAZKUŽILA na rokah NE BRIŠEMO. Umivanje in brisanje rok po opravljenem razkuževanju je strokovna napaka.
Nega rok
Roke negujemo z losionom za nego, ki je v razdelilniku ob umivalniku, ali s kremo v tubi.
Krema se ne uporablja po vsakem razkuževanju rok, temveč ko gremo na daljši odmor (malica) ali domov.
Nošenje nakita (zapestnic, prstanov, …) na klinični praksi in v kabinetu NI DOVOLJENO!
STROKOVNA NAPAKA je NE razkuževanje rok!
Osebna varovalna oprema, …
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=eXDdL5GElPE[/youtube]
Uporaba medicinskih rokavic:
• kadar je nevarnost, da pridemo v stik s pacientovo krvjo, slino, izločki,
• kadar se dotikamo ran, sluznice,
• če imamo poškodovano kožo (npr. ekcem),
• kadar pospravljamo ali prenašamo kužni material, pripomočke.
Vrsto rokavic izberemo glede na NAMEN uporabe.
Rokavice je potrebno zamenjati po vsakem stiku s pacientom.
Takoj po uporabi jih odvržemo v namensko posodo (koš).
Po uporabi rokavic roke RAZKUŽIMO ali UMIJEMO (mokre, vidno umazane oz. če rokavice vsebujejo puder). Priporoča se uporaba rokavic brez pudra.
Rokavice uporabljamo le za en postopek/poseg pri posameznem pacientu, in le za enega pacienta.
Rokavice nosimo le najnujnejši in najkrajši čas, ki jepredviden za določen postopek.
Ločimo več vrst rokavic:
• sterilne kirurške rokavice (OP posegi) – menjavati na dve uri,
• sterilne preiskovalne rokavice (pri nekaterih kratkotrajnih invazivnih posegih),
• nesterilne, čiste preiskovalne rokavice (pri nekaterih negovalnih in diagnostičnih postopkih),
• zaščitne rokavice (za lastno zaščito), ki jih uporabljamo za delo s citostatiki, za čiščenje pripomočkov in drugih površin.
NESTERILNE ROKAVICE, ki niso pakirane posamezno, jemljemo iz škatle previdno, da posameznih rokavic ne onesnažimo. Preden jih vzamemo in nadenemo si roke RAZKUŽIMO.
Vrste rokavic
|
KIRURŠKE ROKAVICE |
UPORABA |
|
Kirurške lateks rokavice Kirurške rokavice iz sintetičnih materialov: nitrila, stirena, neoprena … |
Uporabljamo pri zaposlenih z dokazano alergijo na lateks |
|
Nepudrane kirurške rokavice |
|
|
Kirurške rokavice za potrebe mikrokirurgije |
|
|
Kirurške rokavice za potrebe kostne kirurgije |
|
|
Kirurške rokavice za zaščito pred rtg sevanjem |
|
|
PREISKOVALNE ROKAVICE |
|
|
Sterilne lateks preiskovalne rokavice (pakirane po 1 kos ali v paru) |
Za aseptične posege, ki trajajo največ 30 minut |
|
Lateks preiskovalne rokavice |
|
|
Kopolimer preiskovalne rokavice (na papirju) |
Za zaščito pred kontaminacijo, za osebe z alergijo na lateks |
|
Kopolimer sterilne preiskovalne rokavice (na papirju) |
Za aseptične posege, ki trajajo največ 30 minut |
|
ROKAVICE ZA DELO S CITOSTATIKI |
|
|
Ščitijo kožo pred kontaktom s citostatiki (uporaba do 30 minut) |
|
PRAVILNA UPORABA ROKAVIC varuje paciente in izvajalce zdravstvenih storitev ter tudi predmete pred okužbo.
STROKOVNA NAPAKA je uporaba rokavic pri več pacientih, pa tudi hoja okoli z orokavičenimi rokami, prijemanje kljuk, telefonov, predmetov, …
Nesmotrna uporaba rokavic daje le občutek lažne varnosti, ne preprečuje pa širjenja okužb.
TEHNIKA NEDOTIKANJA – izogibamo se dotikanju ran ali bolezenskih sprememb, pacientovih izločkov in krvi, če je možno ne glede na to, ali imamo roke zaščitene ali ne. Kjer se le da, uporabljamo inštrumente.
ZAŠČITNA MASKA, …
Uporabljamo jo za preprečevanje prenosa mikroorganizmov iz dihal zdravstvenih delavcev na dovzetnega pacienta in obratno za preprečevanje kapljičnega prenosa s pacienta na dovzetnega zdravstvenega delavca.
Maska mora biti iz materialov, ki ne prepušča mikroorganizmov, vsaj ne ustnih in kožnih bakterij in povzročiteljev okužb. Maska mora pokrivati usta in tudi brado. Maska je za enkratno uporabo in mora dobro tesniti.
Zamenjamo jo po dveh urah oziroma takoj, ko se omoči. Pred nameščanjem maske roke razkužimo. Ko masko odstranjujemo se dotikamo le trakov, jo zavržemo v predpisano posodo in roke razkužimo. Maske NE nosimo okrog vratu, ker pri ponovnem nameščanju kontaminiramo roke in okolico.
Kdaj uporabimo masko?
• pri kirurških posegih, operacije
• preveza rane, porod,
• sodelovanje in pomoč pri nastavljanju centralnega venskega kanala, invazivni diagnostični posegi,
• pri delu s pacienti v izolaciji, delo s kužnimi pacienti,
• pri delu s pacienti, kadar ima zdravstveni delavec znake okužbe dihal.
ZAŠČITNO POKRIVALO ZA LASE uporabimo pri aseptičnih posegih, da lasje ne padejo v operacijsko polje. Pokrito mora biti tudi čelo, kjer je največ kožnih bakterij.
Najprej si namestimo kapo in nato masko v kolikor uporabljamo oboje. Na oddelkih običajno uporabljajo samo maske, brez kap.
Zaščitni predpasnik
ali zaščitna halja, ki je potrebna pri delu v izolaciji. Uporabljamo jo, če obstaja nevarnost, da bi si delovno obleko okužili, onesnažili ali zmočili. Zaščitna halja mora zadaj zapeta.
POZOR!
MASKO, POKRIVALO (KAPO), ZAŠČITNE HALJE in MEDICINSKE ROKAVICE UPORABLJAMO LE ZA EN POSEG, NATO JIH ODLOŽIMO V NAMENSKE ODLAGALNE POSODE ALI VREČE.
Zaščitno delovno oblačilo in obuvalo
Zdravstveni zavodi predpišejo zaščitno delovno oblačilo po veljavnem pravilniku v zavodu in določijo normative.
Na klinični praksi, kabinetu nosimo predpisano delovno oblačilo in ortopedsko obuvalo, spredaj zaprto, ki ga redno higiensko vzdržujemo (čistimo najmanj enkrat tedensko)!
Razkuževanje predmetov in opreme
namen je zmanjšati število patogenih in oportunističnih mikroorganizmov na površinah in predmetih do stopnje, ko niso več škodljivi zdravju in ne morejo povzročati okužbe.
V zdravstvenih zavodih delujejo komisije (KOBO), katere določijo vrsto razkužil in področje uporabe.
Za razkuževanje majhnih površin in predmetov, se svetuje uporaba pripravljenih izdelkov na alkoholni osnovi z dodatki remenentnega (podaljšanega) delovanja oziroma čistilnih komponent.
Izbor razkužil po kriterijih
• razkužilo mora biti registrirano v RS,
• proizvajalec mora priskrbeti mnenje o učinkovitosti,
• določen mora biti rok uporabe,
• naveden spekter delovanja,
• prednost imajo biorazgradljiva razkužila,
• razkužilo mora biti stabilno,
• ne sme biti korozivno za materiale, ki jih razkužujemo,
• primerna embalaža in možnost doziranja,
• navodila in dozirna tabela,
• kompatibilnost s čistili.
Razkuževanje pacientove kože
Razkuževanje kože pred posegi z nizkim tveganjem naj traja najmanj 30 sekund, oz. 5 minut z visokim tveganjem za okužbo.
Razkužilo nanašamo na kožo s sterilnimi tamponi oz. zloženci iz netkanega materiala oz. z že pripravljenimi razkuževalnimi robčki.
Kako razkužujemo kožo?
• razkužujemo širši predel kože okrog predvidenega posega, da zagotovimo aseptično izvedbo postopka,
• alkohol vtiramo v kožo krožno od mesta predvidenega vboda navzven,
• razkužimo enkrat ali večkrat ob upoštevanju dejavnikov tveganja (za vsako razkuževanje uporabimo nov tampon ali zloženec),
• počakamo, da se alkohol posuši, razkužila NE BRIŠEMO
Postopek razkuževanja kože pri odvzemu krvi in
aplikaciji injekcije – posegi z nizkim tveganje, za okužbo
• če koža ni čista jo umijemo, da razredčimo prehodno floro,
• tampon/zloženec omočimo z alkoholom ali z alkoholnim zložencem prebrišemo mesto vboda enkratno od predvidenega vboda navzven (razkužilo zniža število bakterij na koži),
• razkužilo mora delovati na kožo vsaj 30 sekund, saj v tem času doseže želeni učinek,
• pustimo, da alkohol na koži izhlapi, ne brišemo, da popolnoma izkoristimo učinek razkužila,
• mesta predvidenega vboda se ne dotikamo več, da ponovno ne kontaminiramo kože.
Postopek razkuževanja kože pri uvajanju i.v. kanil,
odvzem krvi za hemokulturo, i.v. injekcije – posegi z zmernim tveganjem za okužbo
• če koža ni čista jo umijemo, da razredčimo prehodno floro,
• tampon/zloženec omočimo z alkoholom ali z alkoholnim zložencem prebrišemo mesto vboda dvakrat v razmaku 30 sekund, krožno od mesta vboda navzven (razkužilo zniža število bakterij na koži, mesto posega mora biti najbolj čisto), krog ima premer najmanj 10 cm (preprečimo kontaminacijo iz okolja),
• razkužilo mora delovati na kožo vsaj 60 sekund. S podaljšanim delovanjem razkužila na kožo pomembno zmanjšamo število mikroorganizmov,
• pustimo, da alkohol na koži izhlapi, ne brišemo, da popolnoma izkoristimo učinek razkužila,
• mesta predvidenega vboda se ne dotikamo več (razen s sterilnimi rokavicami), da ponovno ne kontaminiramo kože.
Priprava sterilne delovne površine
• Sterilna delovna površina je področje brez mikroorganizmov. To so lahko sterilni pladnji ali ledvička, pa tudi ravna površina, ki jo prekrivajo sterilne komprese.
• Sterilna zaščita ali komoresa okrog operacijskega področja (vbodno mesto, rana, ustje sečnice pri uvajanju urinskega katetra) predstavlja sterilno polje. Sterilne komprese omogočajo delovno površino za nameščanje ali odlaganje raznih pripomočkov in njihovo uporabo s sterilnimi rokavicami, pravtako pa aseptično ravnanje s predelom telesa, ki je pokrit s sterilnimi kompresami. Zaščite so lagko iz blaga, papirja ali plastike, ki so različne velikosti in oblike (prerezana kompresa, kompresa z odprtino).
• Mnogi sterilni seti vsebujejo razne posode, pladnje ali ledvičke, ki služijo za sterilno delovno površino, lahko pa jih uporabimo tudi za tekočine ali razkužila.
• Osebje mora vedeti, kako daleč od sterilne površine se sme gibati (vsaj 35 do 50 cm). Na sterilni delovni površini mora biti predmet oddaljen id roba vsaj 5 cm. V pripravo sterilnega polja spadajo veščine odpiranja sterilnega seta, pripravljanje sterilne površine (nameščanje sterilnih kompres), dodajanje sterilnih predmetov in nalivanje tekočine.
Posebnosti:
• Pri izvajanju intervencij po aseptični metodi je običajno potrebna pomoč med delom (dodajanje potrebnega materiala).
• Na sterilno polje ne smemo metati predmetov.
• Zlepljenih robovi folije sterilnega seta veljajo za nesterilne.
• Sterilne predmete, ki jih ne moremo varno prenesti na sterilno polje, prenaša oseba, ki je oblečena v sterilni plašč in sterilne rokavice.
• Kompresa, ki je mokra, velja za nesterilno.
• Kemični indikator na setu nam pokaže, če si bili predmeti sterilizirani.
Odpiranje setov
• Set položimo na ravno, očiščeno površino mize, ki mora biti v višini našega pasu.
• Odpiranje sterilnega seta:
– SET V STERILNI FOLIJI odlepimo rob ovitka in zgornji del papirja potegnemo od sebe. Znotraj se ovitka ne smemo dotakniti. Set obrnemo tako, da je neprepustni del ovitka spodaj, uporabimo ga kot delovno površino (majhni seti za prevezovanje venskih kanalov).
– ODPIRANJE SETA, ki je zavit v kompreso (kompresa je položena v obliki kara). Primemo zavihek vogala od zunaj. Vogal komprese opremo od sebe tako, da z roko sežemo ob setu (ne čez njega). Stranski vogal primemo od zunaj in ga odpremo pravtako drugega. Vogale pustimo, da padejo na podlago. Z rokami ne segamo čez set.
– STERILNI SET, ki je zavit v komprese in ima priloženo prijemalko, odpiramo tako, da ostranimo trak indikatorja in odpiramo kompreso kot pri prejšnjem setu. Notranjega odpiramo s prijemalko ali sterilnimi rokavicami.
Razkuževanje inštrumentov
razkuževanje ali dezinfekcija inštrumentov predstavlja pomemben in učinkovit ukrep za prekinitev verige širjenja in preprečevanja okužb.
Terminološki izrazi:
• čiščenje je postopek s katerim odstranimo z inštrumentov umazanijo, organske ostanke in mikrobe.
• razkuževanje ali dezinfekcija je postopek, s katerim zmanjšamo število patogenih in oportunističnih mikrobov do stopnje, ki niso več škodljivi za zdravje in ne morejo povzročiti okužbe.
STERILIZACIJA je odstranitev in uničenje vseh oblik mikroorganizmov, vključno bakterijskih spor in virusov, ki so na določenem predmetu.
Strokovna izhodišča:
• pred sterilizacijo inštrumente razkužimo in ročno ali strojno očistimo (s tem odstranimo organske zaostanke in število mikroorganizmov ter omogočimo optimalni učinek sterilizacije.
• postopek dekontaminacije izvedemo po vsaki uporabi inštrumentov, saj z njo prekinemo pot prenosa mikroorganizmov preko onesnaženih inštrumentov.
• uporaba termodezinfektorjev v zdravstvenih zavodih.
Sredstva za razkuževanje inštrumentov
• Uporabljamo sodobna dezinfekcijska sredstva, ki imajo dodane encime ali sredstva z aktivnimi učinkovinami, ki ne tvorijo netopnih polimerov z beljakovinskimi zaostanki.
• Razkužila morajo zagotavljati visoko varnost pri delu, imeti morajo širok spekter delovanja tudi pri kratkih kontaktnih časih. Učinkovati morajo baktericidno, tuberkulocidno, fungicidno in virucidno. Inhibirati morajo korozijo in zagotavljati, da bodo inštrumenti čisti, dezinficirani in nepoškodovani tudi pri daljših kontaktnih časih. Pomemben kriterij pri izbiri je, da je razkužilo ekološko razgradljivo in prijetnega vonja.
• Učinkovitost sredstva mora biti preizkušena po dogovorjenih postopkih v Evropski uniji in registrirana v Republiki Sloveniji.
Čas trajanja dezinfekcije inštrumentov
Raztopino pripravimo v skladu z navodili proizvajalca (upošteva se odvisnost koncentracije in kontaktnega časa) v razkuževalnik (z mrežastim vložkom), ki mora ustrezati predpisanim standardom.
Kdaj
Razkuževanje in ročno čiščenje je potrebno po uporabi inštrumentov pri postopkih in posegih na deloviščih zdravstvenih timov, saj so uporabljeni inštrumenti potencialno kontaminirani. Kontaminirani inštrumenti predstavljajo visok riziko infekcije za pacienta in za
zdravstveno osebje, ki rokuje z inštrumenti.
Izvedba
• Osebje, ki ročno čisti in razkužuje inštrumente, mora biti usposobljeno za to delo. Obvezna je uporaba medicinskih rokavic in zaščitnega neprepustnega predpasnika, ter pri zelo okuženih inštrumentih očala in maska.
• V razkuževalnik natočimo želeno količino vode, po možnosti demineralizirano vodo (ČE JE MOŽNO), ker vsebuje navadna voda visoke koncentracije mineralnih in organskih snovi, ki povzročajo madeže in korozijo. Razkužilo pripravimo v skladu z navodili proizvajalca pri tem pazimo, da koncentracija ustreza navodilom. Razkužilo v razkuževalniku pokrijemo s pokrovom.
• Inštrumente takoj po uporabi odložimo v razkuževalnik z raztopino in počakamo, da le to deluje (kontaktni čas delovanja predpiše proizvajalec sredstva). Če ima razkužilo dodane čistilne komponente lahko inštrumente v njem tudi očistimo, dobro speremo in pripravimo za sterilizacijo.
• V kolikor raztopina ne vsebuje čistilnih komponent upoštevamo naslednje pravilo. Po predpisanem času inštrumente splahnemo s toplo vodo, namočimo v detergent in toplo vodo ter s krtačko čistimo pod gladino vode vsak del posebej. Krtačko po uporabi razkužimo, dobro pomijemo in splahnemo ter steriliziramo v avtoklavu. Bolje je, če uporabljamo krtačko za enkratno uporabo. Pomite inštrumente speremo z neoporečno (mlačno) vodo vsaj 10-20 krat, da odstranimo vse ostanke detergenta, ter nato še enkrat s čisto demineralizirano vodo. Šele potem jih lahko osušimo z mehko krpo in pripravimo za transport v centralno sterilizacijo. K materialu priložimo standardizirani dokumentacijski obrazec za sterilizacijo. Za čiščenje ne smemo uporabljati navadnega mila, ker se površine v trdi vodi obdajo z netopno alkalijsko prevleko, kar varuje in zadržuje mikroorganizme.
STERILIZACIJA
je odstranitev in uničenje vseh živih organizmov, vključno bakterijskih spor in virusov, ki so na določenem predmetu.
STERILNOST pomeni odsotnost vseh živih mikroorganizmov, tudi bakterijskih spor.
Zdravstveni zavodi imajo organizirane centralne sterilizacije.
Prostorska razporeditev sterilizacijske dejavnosti (nečisti, čisti in sterilni del).
Vrsta in postopek sterilizacije
najpogosteje se izvaja parna sterilizacija, sterilizacija v avtoklavih. Sterilizacijski agens je para pod pritiskom. Para mora imeti natančno določeno kakovost. Parna sterilizacija je najbolj zanesljiv način sterilizacije. Edina pomankljivost je ta, da je to posoda pod pritiskom in zahteva posebno znanje za upravljanje.
Plazma sterilizacija – zelo dragi sterilizatorji, z veliko prednostmi in jih uporabljamo pri sterilizaciji termolabilnih inštrumentov, ki ne prenesejo visokih temperatur.
Pakiranje materiala (rokavi, krep papir, flis papir, …)
Transportne posode za sterilizacijo in transport
Dokumentiranje (obrazci in delovna navodila)
ČASOVNI NORMATIVI ZA STERILNI MATERIAL
• Časovni normativi za sterilni material, ki je različno zavit oz. ima različno embalažo je:
– Sterilizacijski papir 6-8 mesecev
– Flis papir enako
– Papir folija (enojna) enako
– Papir folija (dvojna) do 12 mesecev
– Tekstil (4 sloji) 4-6 tednov
– Tovarniška pakiranja 3-5 let.
Če je poškodovana ovojnina, če popusti zvar na ovojnini, ali če je mokro, je vsebina nesterilna.
Nadzor nad sterilizacijo
• FIZIKALNI (Bowie Dick test – EN 285)
• BIOLOŠKI NADZOR (EN 866) s sporami Bacillus stearothermophilus.
• KEMIČNI NADZOR (EN 867) s thermalogi.
• NADZOR nad sterilizatorji – redno vzdrževanje in servisi.
Ravnanje z odpadki
Osnovni principi, ki veljajo na področju ravnanja z odpadki so zmanjševanje količin na izvoru in ločeno zbiranje odpadkov ob nastanku, ponovna uporaba, snovna izraba in končno odlaganje čim manjših količin.
Pravna podlaga …
• Pravilnik o ravnanju z odpadki.
• Odredba o ravnanju z infektivnimi odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvenih dejavnosti.
• Navodilo o ravnanju z odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti.
• Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti in z Vrste odpadkov:
• KOMUNALNI ODPADKI
• PAPIR IN KARTON
• STEKLO
• FOTOKEMIKALIJE (to so odpadki, ki nastanejo pri delu v rtg dejavnosti (filmi; razvijalci, …).
• FLUOREASCENTNE CEVI
• ZAVRŽENA ELEKTRONSKA OPREMA (računalniški mediji)
• ODPADKI IZ ZDRAVSTVA (klas. št. 18)
• INFEKTIVNI ODPADKI (so snovi in predmeti, ki zaradi uporabe v zdravstveni dejavnosti pomenijo nevarnost za nastanek, razvoj in širjenje nalezljivih bolezni in okužb). To so: trdi in mehki infektivni odpadki).
Ukrepi za preprečevanje prenosa okužb pri delavcih v zdravstvu
Okužbe delavcev preprečujemo:
• z uporabo osebnih varovalnih sredstev,
• s cepljenjem,
• z imunoprofilakso,
• s kemoprofilakso,
• z omejitvijo dela v času okužbe.
• CEPLJENJE DELAVCEV (zakonsko določeno, želimo doseči visoko stopnjo zaščite pred obolenji z precepljenostjo, preverjanje precepljenosti pred zaposlitvijo, vodenje individualne dokumentacije delavcev o cepljenju).
Nekaj priporočil …
• uporaba materialov in pripomočkov za enkratno uporabo,
• uporaba zaprtega sistema jemanja krvi,
• razkuževanje materialov za večkratno uporabo,
• varne metode rokovanja z ostrimi predmeti,
• standardizirani postopki odstranjevanja odpadkov,
• medicinsko tehnične posege pri znanih rizičnih pacientih naj izvajajo strokovno usposobljeni kadri.
PRI RIZIČNIH PACIENTIH SE POSEGI IZVEDEJO NA KONCU DELOVNEGA PROGRAMA (npr. zobozdravstvo – pacient HIV ali HEPATITIS B – poseg pri njem se opravi na koncu).
Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje zaposlenih
Po 14. členu Pravilnika o pogojih za pripravo in izvajanje programa za preprečevanje in obvladovanje okužb (UL RS 74/99) so se dolžni vsi delavci v zdravstvu izobraževati o načinih preprečevanja in obvladovanja okužb v zdravstvenih zavodih.
Vsebina programov:
• Nastanek in vrste okužb in dejavniki tveganja.
• Higiena rok in osebna higiena.
• Varovanje pacienta pred okužbo, varovanje zdravstvenih delavcev pred poškodbo in okužbo na delovnem mestu.
• Predstavitev dejavnikov tveganja za prenos okužb, preprečevanje stika s krvjo.
• Čiščenje, razkuževanje, sterilizacija in vzdrževanje pripomočkov na delo.
• Varno ravnanje z odpadki v zavodu.
• Novosti s področja zakonodaje.