Proces zdravstvene nege otroka in mladostnika

OBOLENJA DIHAL

CILJI ZN

• DIHANJE olajšano dihanje

prehodna dihalna pota

omiljen dražeč kašelj

vzpodbujen produktiven kašelj

• VZDRŽEVANJE TT znižanje povišane TT

preprečeni vročinski krči

boljše otrokovo počutje

preprečena dehidracija

• PREHRANJEVANJE izboljšan apetit

preprečena dehidracija

ohranjanje telesne teže

zmanjšanje bolečine, predvsem v ušesu

• IZLOČANJE normalna defekacija in mikcija

preprečen ali omiljen meteorizem

evidentirano izločanje

• KOŽA/SLUZNICE čista intaktna koža in sluznice brez vnetnih sprememb

odstranjena umazanija

• OBLAČENJE otrok v oblačilih,ki ga ne motijo
• GIBANJE razgiban otrok v okviru svojih sposobnosti, odvisno od fizičnega stanja

preprečen zastoj sluzi v dihalih

izboljšanje predihanosti pljuč

• UČENJE preprečena ponovna obolenja

ARI – akutni respiratorni infekt

• Vnetje nosne sluznice – nahod, rinitis
• Vnetje sluznice žrela – faringitis
• Vnetje nebnic – tonzilitis
• Vnetje sapnika – traheitis
• Vnetje sapnic – bronhitis
• Vnetje končnih vejic sapnic – bronhiolitis
• Vnetje pljučnih mešičkov – pljučnica, pnevmonija
• Vnetje srednjega ušesa – otitis media

ZV

• preventiva respiratornih obolenj:
• dispanzersko spremljanje otrok
• dvig splošne odpornosti organizma
• preprečevanje kajenja v bližini otroka
• skrb za zdravo klimo v prostoru
• preprečevanje onesnaženosti ozračja
• izogibanje kontaktom z obolelimi

ZNAKI

• splošno slabo počutje
• težave z dihanjem
• povišana telesna temperatura
• prisotnost kašlja
• prisotnost sputuma

NEGOVALNI PROBLEM

• nezmožnost čiščenja dihalnih poti
• neučinkovito dihanje
• pomanjkljiva izmenjava plinov
• možno pomanjkanje telesnih tekočin
• zvišana telesna temperature
• poškodovana koža pod nosom
• nezmožnost za telesno aktivnost zaradi splošne oslabelosti
• utrujenost zaradi napornega kašlja in oteženega dihanja
• pomanjkanje znanja staršev o negi pri respiratornih obolenjih

IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE

• opazujemo, merimo in beležimo dihanje
• skrbimo za optimalno mikroklimo: temp. okoli 20, vlaga 70 – 80% otroka namestimo v bočni ali hrbtni položaj, zvišamo vzglavje do polsedečega položaja, položaj mu večkrat menjamo (dojenčku ne dajemo blazine)
• odstranjujemo sluz iz dihalnih poti: ročno (otrok izpihuje nos, pri dojenčku izvajamo z vlažnimi svaljki vate) ali z aspiratorjem; opazujemo izcedek…
• po naročilu zdravnika dovajamo kisik (sat. manjša od 94%)
• po naročilu zdravnika izvajamo inhalacijo, dajemo različna zdravila: za izkašljevanje – ekspektorans, za redčenje sluzi v dihalih – mukolitik, za širjenje dihalnih poti – bronhodilatatorji
• respiratorna fizioterapija – masaža prsnega koša, kar omogoča lažje izkašljevanje sluzi iz spodnjih dihalnih poti
• vlažimo nosno sluznico s kapljicami fiziološke raztopine, vlažimo sluznico ust in jo spiramo
• opazujemo sputum
• ob produktivnem kašlju otroka spodbujamo k izkašljevanju in mu pri tem nudimo pomoč
• suh, dražeč kašelj omilimo s pestovanjem in pitjem tekočin
• opazujemo in beležimo kašelj
• dajemo predpisana zdravila
• če ima otrok zvišano telesno temperaturo, mu jo na primeren način znižamo (mlačni obkladki, ovitki, tuširanje, mlačne kopeli, antipiretiki…)
• oblečemo ga čim bolj lahko, posebno pozorni moramo biti pri nameščanju plenic, da niso preveč stisnjene, ker s tem lahko otroku dodatno otežkočimo dihanje
• pogosto mu ponudimo majhne količine mlačnih napitkov, da nadomestimo izgubljeno tekočino
• s hrano ga ne silimo, hranimo ga v naročju, v manjših obrokih, pred hranjenjem mu očistimo zgornje dihalne poti
• poostrena telesna nega (otrok se močno poti, zato ga moramo večkrat osvežiti in kožo zaščititi z mazilom, da ne pride do sednosti), negujemo kožo pod nosom in ga pestujemo in zaposlimo, negujemo oči, izsušene in razpokane ustnice
• pred počitkom in spanjem pomirimo otroka, mu očistimo dihalne poti, ga položimo v ustrezen položaj
• starše poučimo o negi otroka z respiratornimi obolenji, o neprimernosti kajenja. Poučimo jih kaj lahko storijo za dvig odpornosti…

NAHOD (RINITIS)

ZNAKI

• draženje v nosni in žrelni sluznici
• kihanje
• voden, sluzast izcedek iz nosu
• vnetje očesne veznice – konjuktivitis
• sluzasto gnojen izcedek iz nosu – bakterije
• glavobol, mrzlica, povišana telesna temperatura, splošna oslabelost
• oteženo dihanje (še posebej pri dojenčkih, ki še ne znajo dihati skozi usta)
• neješčnost

NEGOVALNI PROBLEMI

• neučinkovito dihanje
• nezmožnost čiščenja dihalnih poti
• poškodovana koža pod nosom
• poškodovana očesna sluznica
• nezadostna prehrana
• hipertermija
• motnje spanja zaradi zamašenega nosu
• možnost širjenja infekcije
• pomanjkanje znanja staršev o ZN pri nahodu

ANGINA (tonsillopharingitis acuta)

ZNAKI

• bolečina v žrelu (še posebej pri požiranju)
• odklanjanje hrane

NEGOVALNI PROBLEMI

• prisotnost izcedka iz nosu in kašlja
• nezadostna prehrana zaradi bolečin pri požiranju
• pomanjkanje telesnih tekočin zaradi bruhanja in driske
• bolečina pri požiranju
• glavobol
• bolečina v trebuhu
• slabo počutje
• hipertermija
• poškodovana očesna sluznica
• možnost širjenja infekcije
• pomanjkanje znanja staršev…

AKUTNO VNETJE BRONHIJEV (bronhitis acuta)

ZNAKI

• kašelj (najprej suh, nato produktiven)
• poostreno dihanje
• piskajoče dihanje
• hipertermija

NEGOVALNI PROBLEMI

• neučinkovito dihanje
• hipertermija
• pomanjkanje teko čine
• pomanjkanje znanja staršev o negi pri akutnem bronhitisu

IZVAJANJE ZN

DIHANJE merimo dihanje in saturacijo

pomagamo otroku pri izkašljevanju

mikroklima

inhalacije

VZDRŽEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE

ukrepi za zniževanje povišane TT

PREHRANJEVANJE IN PITJE veliko tekočine v obliki čajev

GIBANJE IN USTREZNA LEGA pravilen položaj z dvignjenim vzglavjem

menjavamo položaje in pestujemo otroka

UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA

starše poučimo naj v prostorih, kjer se zadržuje otrok nihče ne kadi

otroka ne izpostavljamo onesnaženemu zraku

PONAVLJAJOČI SE OBSTRUKTIVNI BRONHITIS (bronchitis obstructiva recidivans)
Kadar se ob kašlju, poostrenem dihanju in piskanju pojavi še podaljšan izdih s piskanjem so to že znaki obstrukcijskega bronhitisa in ne več akutnega. Obstrukcija je zapora dihalnih poti zaradi edema sluznice, obilice izločanja sluzi in vnetja, ki zmanjšuje volumen bronhija in tako zmanjša pretok zraka. Obstrukcijski bronhitis se najpogosteje pojavlja v 1. in 2. letu življenja, pozneje redko. Večji otroci in odrasli so lahko nagnjeni k ponavljajoči se (recidivirajoči) bolezni.

ZNAKI

• kihanje
• izcedek iz nosu
• suh dražeč kašelj
• hipertermija
• tahipneja
• otežen izdih
• hropenje v prsih
• produktiven kašelj
• nemiren otrok
• bledica

NEGOVALNI PROBLEMI

• neučinkovito dihanje
• pomanjkljiva izmenjava plinov
• nezmožnost čiščenja dihalnih poti
• utrujenost zaradi dražečega kašlja
• motnje spanja zaradi nočne dispneje
• hipertermija
• pomanjkanje znanja staršev o negi

PLJUČNICA (pneumonia)

ZNAKI

• vnetje zg. dihalnih poti
• kihanje
• kašelj
• povišana telesna temperatura
• dispneja
• tahipneja
• hropenje
• bruhanje, bolečina v trebuhu, driska, dehidracija
• oligurija

NEGOVALNI PROBLEMI

• neučinkovito dihanje
• pomanjkanje tekočin v telesu
• hipertermija
• pomanjkanje znanja staršev o negi

IZVAJANJE ZN

• DIHANJE če kašlja ga dvignemo v naročje

mikroklima

kisik po naročilu zdravnika

nadzorujemo dotok kisika

merimo dihanje, pulz, saturacijo…

• PREHRANJEVANJE/PITJE – večkrat v majhnih količinah ponudimo čaj
• IZLOČANJE/ODVAJANJE – po vsakem odvajanju naredimo intimno nego

kožo negujemo z otroškim mazilom

pomagamo otroku pri bruhanju

opazujemo izločeno količino urina

• GIBANJE/USTREZNA NEGA – bočni položaj s skrčenimi nogami

dvignemo ležišče posteljice

menjavamo položaje

pestujemo

• VZDRŽEVANJE NORMALNE TT

povišano temperaturo znižujemo z mlačno kopeljo

antipiretiki

• OSEBNA HIGIENA opazujemo barvo kože
• ODNOSI Z LJUDMI psihična podpora

BRONHIALNA ASTMA (asthma bronchiale)
ZNAKI

• ponavljajoč se, trdovraten, krčevit kašelj s piskanjem v prsih
• bruhanje goste sluzi
• dispneja
• tiščanje v prsih
• dušenje
• ob izdihu se sliši piskanje
• tahipneja
• utrujenost
• otrok je prestrašen, vznemirjen
• bledica, potenje, cianoza

NEGOVALNI PROBLEMI

• nezmožnost čiščenja dihalnih poti
• neučinkovito dihanje
• pomanjkljiva izmenjava plinov
• strah
• nepopolna verbalna komunikacija
• spremenjena barva kože
• utrujenost zaradi kašlja in oteženega dihanja
• motnje spanja zaradi dispneje
• nezmožnost za telesno aktivnost zaradi splošne oslabelosti in napada kašlja
• pomanjkanje znanja staršev o ZN in preprečevanju nastanka astme

DIHANJE

• pri napadu kašlja otroka dvignemo in ga podpremo, da mu olajšamo kašljanje
• opazujemo tip kašlja in ga beležimo
• merimo in beležimo dihanje, pulz in saturacijo
• kontroliramo pretok zraka
• dajemo zdravila, ki se vdihavajo skozi pršilnik ali vdihava praške
• inhalacija
• kisik

ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STARŠI IN OTROKI Z ASTMO

• navodila staršem in otroku o preventivi poslabšanj astme
• navodila semafor
• navodila in učenje pravilne tehnike vdihovanja zdravil,merjenje največjega pretoka zraka v izdihu – PEF, poznavanje in pravilna uporaba podaljškov in pršilnikov
• preverjanje astmatikovega dnevnika
• preverjanje ali starši in otrok poznajo osnovne značilnosti bolezni, delovanje zdravil ločevanje med protivnetnimi in ololajševalnimi
• preverimo ali so vešči samozdravljenja, če jih poslabšanje preseneti

Uspešno voden in urejen otrok z astmo nam je v veliko zadovoljstvo, prav tako dobro negovan otrok v času akutnega poslabšanja.

veliko vloženega truda, tako s strani nas zdravstvenih delavcev in njihovih staršev obrodi dobre rezultate v obvladovanju astme.

OBOLENJA SRCA

ZNAKI

• dispneja, ki opozarja na insuficienco srca
• cianoza modra obarvanost sluznice in kože zaradi pomanjkanja kisika (najbolj je vidno na konicah prstov,okoli ust)
• izstopanje vratnih ven
• frekvenca srca je povišana
• znižana koncentracija kisika v krvi
• omedlevice (zaradi možganske ishemije)
• srce lahko postopno odpoveduje
• edemi ( na obrazu, rokah, stopalih pri dojenčku pri večjih otrocih pa okoli gležnjev)
• betičasti prsti
• obolenje z ponavljajočimi se infekcijami dihal ( zaostajajo v telesnem razvoju, se prekomerno potijo, hitro se utrudijo)

NEGOVALNI PROBLEMI

• neučinkovito dihanje
• spremenjena koža, sluznica
• možnost cianotičnih atak
• nezadostna prehrana
• strah
• zadrževanje telesnih tekočin
• utrujenost
• nezmožnost za telesno aktivnost
• možnost infekcije
• pomanjkanje znanja staršev o negi

CILJI:

• DIHANJE – olajšano dihanje

stalno spremljane vitalne funkcije,

razbremenjen kardiovaskularni in respiratorni sistem

preprečen oz. pravočasno opažen in odpravljen cianotični napad

• PREHRANJEVANJE – dobro prehranjen otrok
• KOŽA/SLUZNICE – neprizadeta koža
• OBLAČENJE oblačenje in slačenje naj otroku ne pomenita obremenitve
• GIBANJE otroka ne utrujati in s tem doseči razbremenitev srca

upoštevana potreba po počitku, po prekinitvi aktivnosti

• UČENJE usposobljeni in motivirani starši za varstvo otroka v domačem okolju
• VZDRŽEVANJE TT, IZLOČANJE ni moteno

IZVAJANJE ZN

• pri dispneji izvajamo aktivnosti za lažje dihanje
• merimo in beležimo frekvenco srca, saturacijo in RR
• otroka opazujemo
• po naročilu dr. dajemo kisik
• hranimo ga pogosteje, s količinsko manjšimi obroki
• redno ga tehtamo
• vodimo bilanco tekočin
• ustrezen položaj ( dvignjeno vzglavje, menjavanje položajev)
• oblačimo ga v primerno velika oblačila
• vzdržujemo primerno mikroklimo s temp. ( 21-23^oC)
• pri vročini izvajamo ukrepe proti zniževanju
• opazujemo, beležimo mesta na telesu kjer se pojavlja cianoza
• preprečujemo nastanek zobne gnilobe
• izvajamo higiensko – epidemiološke ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okužb
• nudimo mu duševno podporo
• vzpodbujamo sodelovanje s starši
• starše in večje otroke poučimo o ukrepih za dvig odpornosti
• pomembna je telesna dejavnost
• redno dajanje TH

OBOLENJA SEČIL
Znaki so odvisni od mesta okužbe in od otrokove starosti.

Mlajši ko je otrok, manj značilni so znaki.

Pri novorojenčku se lahko pojavi prikrita bakteriurija ali septikemija.

ZNAKI – dojenček

Neznačilni simptomi:

• povišana telesna temperatura
• slabo napredovanje
• neješčnost
• bruhanje
• driska
• razdražljivost
• bledica, cianoza

Večji otroci ( znaki podobni kot pri odraslih):

• bolečine v trebuhu ali ledvenem predelu
• povišana telesna temperatura z mrzlico
• periorbitalni edem
• neprijeten vonj urina
• spremembe pri uriniranju (napenjanje, prekinjen curek, uriniranje po kapljicah, pogosto ali pekoče uriniranje, enureza)

NEGOVALNI PROBLEMI

• zvišana telesna temperatura
• nezadostna prehrana
• spremenjena funkcija črevesja – driska
• primanjkljaj telesnih tekočin
• slabo napredovanje v telesnem razvoju
• zadrževanje telesnih tekočin, otekline okoli oči
• spremembe kože – bledica, cianoza
• bolečine v trebuhu
• mirovanje zaradi splošne oslabelosti
• spremembe v uriniranju
• možnosti infekcije z mo
• pomanjkanje znanja staršev pri negi

IZVAJANJE ZN

• podpora ali nadomestitev vsakodnevnih življenjskih aktivnosti v zvezi z izločanjem seča, opazovanje načina mokrenja in spodbujanje izločanje seča (različni čaji)
• opazujemo videz urina (barva, primesi, gostota), količino izločenega urina (oligurija, anurija, poliurija), število mikcij, boleče, pekoče uriniranje, nehoteno puščanje urina – enureza
• izvajamo poostreno anogenitalno nego
• vodimo kontrolo med popito in izločeno tekočino (merimo diurezo)
• če ima otrok vstavljen urinski kateter, izvajamo ag nego, skrbimo za prehodnost katetra in pazimo da kateter ne izpade
• odvzamemo urin za preiskavo po naročilu zdravnika

IZVAJANJE NEGOVALNIH INTERVENCIJ

MERJENJE VITALNIH FUNKCIJ

• merjenje in beleženje vseh vitalnih funkcij (RR!)
• pogosto merimo telesno temperaturo in jo beležimo
• povišano TT znižujemo z mlačno kopeljo, obkladki, ovitki ali antipiretiki, po naročilu zdravnika dajemo čaj, zagotovimo primerno mikroklimo (topla zračna soba)
• otroka oblečemo v topla bombažna oblačila

PREHRANJEVANJE, PITJE IN TELESNE TEŽE

• dieto predpiše zdravnik glede na obolenje (manj soli, brez začimb), otroka hranimo počasi, potrpežljivo, ga spodbujamo…
• otrok naj pije tekočine (zdravnik določi količino), čaj
• vodimo bilanco zaužite tekočine
• otroka tehtamo enkrat ali večkrat dnevno zaradi kontrole edemov, edeme opazujemo in negujemo

OSEBNE HIGIENE IN DOBREGA POČUTJA IZVAJAMO

• osvežilno kopel, dobro osušimo kožo
• poskrbimo za ustno nego
• osebno in posteljno perilo more biti sveže, toplo in bombažno
• aktivnosti omejimo, vključimo vzgojiteljico ali učiteljico
• omogočimo prisotnost staršev pri otroku

PREHRANJEVANJE IN PITJE

• dovolj tekočine
• vzpodbuda pri hranjenju
• hranimo ga večkrat dnevno v manjših količinah, počasi in strpno
• dnevno kontroliramo telesno težo

IZLOČANJE IN ODVAJANJE

• redno odvajanje blata in vode
• mehur naj popolnoma izprazni
• nadzorujemo in opazujemo videz urina, količino, število mikcij, boleče in pekoče uriniranje, enurezo (nehotno puščanje urina podnevi ali ponoči)
• nadziramo zaužito in izločeno tekočino
• odvzem urina za preiskavo

OSEBNA HIGIENA

• natančna intimna nega
• prhanje
• primerno topla voda
• kožo in gube temeljito osušimo
• opazujemo in beležimo barvo kože in morebitne otekline

GIBANJE IN USTREZNA LEGA

• omejimo aktivnosti otroka
• po potrebi naj ostane v postelji, miruje
• nameščen v udoben položaj

OBLAČENJE IN SLAČENJE

• topla bombažna oblačila

ZDRŽEVANJE PRIMERNE TT

• topel in zračen prostor
• ukrepi za zniževanje TT

IZOGIBANJE NEVARNOSTIM

• ukrepi za preprečevanje nastanka bolnišničnih okužb

IZRAŽANJE ČUSTEV, POTREB, KOMUNIKACIJA

• psihična podpora

IGRA, KORISTNO DELO

• aktivnosti, knjige, glasba…

UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA seznanimo starše o ZN…

• poteku preiskav

OSTALO

• merimo vitalne funkcije
• dajemo zdravila po naročilu zdravnika

AKUTNO VNETJE LEDVIC (glomerulonefritis acuta)

Najpogosteje zbolijo otroci stari 2-12 let

ZNAKI

• slabo počutje
• bledica
• izguba apetita
• oteženo izločanje urina
• oligurija
• kri v urinu
• edemi okoli oči
• hipertenzija
• slabost
• bruhanje,
• bolečina v trebuhu ali ledvenem predelu
• dispneja

ZN – NEGOVALNI PROBLEMI

• neučinkovito dihanje
• bleda koža
• zadrževanje telesnih tekočin
• edem okoli oči
• nezadostna prehrana – neješčnost
• spremembe urina pri uriniranju
• bolečina v trebuhu in ledvenem predelu
• možnost infekcije

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA S POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO

STOPNJE POVIŠANE TELESNE TEMPERATURE

• SUBFEBRILNA 37,1 -37,7 C
• RAHLO ZVIŠANA 37,8 – 38,5 C
• ZMERNO ZVIŠANA 38,6 -39 C
• VISOKA VROČINA 39,1 – 40,9 C
• SMRTNO NEVARNA 41,0 – 43,0 C

SPREMLJAJOČI POJAVI PRI POVIŠANI TELESNI TEMPERATURI

• mrzlica,slabo počutje, glavobol,

• hitro dihanje,

• pospešeno bitje srca,

• nagnjenost h kolapsu,
• zaspanost .

STOPNJE HIPOTERMIJE:

• 34°C – močno prizadet organizem,
• 29°C – človek izgubi sposobnost regulacije tel. Temp.,
• 24°C – odpoved vitalnih organov,
• 18°C – ni združljivo z življenjem

POSTOPKI ZA ZVIŠEVANJE TELESNE TEMPERATURE

• topel prostor,
• topla, suha oblačila,
• topli napitki,
• ogrevanje z ogrevalnimi telesi (vendar ne direktno v stiku s telesom),
• ogreta postelja,
• ogreta infuzija,voda za kisik.

HIPOTERMIJO SPREMLJA POČASEN PULZ, ARITMIJA, ZOŽENA ZAVEST, PLITVO DIHANJE.

CILJI

• ohranjanje normalne telesne temperature
• pravočasno ukrepanje ob nepravilnostih

• preprečeni vročinski krči

ZNIŽEVANJE POVIŠANE TELESNE TEMPERATURE

• aplikacija antipiretikov,

• fizikalni načini zniževanja:

zračen prostor, primerna oblačila,

vlaženje kože z mlačno vodo,

hladni ovitki celega telesa,

hladilna kopel

METODE OHLAJANJA OTROKA S POVIŠANO TELESNO TEMPERATURO

• vlaženje kože z mlačno vodo

• hladni ovitki celega telesa

• hladilna kopel

NALOGE ZDRAVSTVENE NEGE

• primerna mikroklima v okolju 24^oC, 25% vlažnost okolja

• otrok naj bo oblečen v lahka bombažna oblačila, pokrit z rjuho,

• redno merjenje telesne temperature,

• zniževanje povišane telesne temp. (aplikacija antipiretika po navodilu zdravnika pri temp. 38,5^oC – 39^oC, oziroma že prej, če je otrok nagnjen h krčem.

POSEBNOSTI PRI OTROCIH Z VROČINSKIMI KRČI

• vročinski krč je napad krčev med obolenjem z visoko temperaturo, pri katerem primarno ni prizadeto osrednje živčevje,

• značilni so za otroško obdobje, ponavadi so nenevarni,
• najpogostejši od 6 mes. – 3 ali 5 let,
• ponavadi so enkraten dogodek,
• pojavijo se v 6 – 12 urah povišane tel. temp.,
• doživi jih 3,5% otrok do 5 leta starosti,
• dečki obolijo pogosteje kot deklice,
• starše močno pretresejo, ko se to zgodi prvič,

• ne ogrožajo življenja, vendar jih moramo jemati resno.

UKREPI OB VROČINSKEM KRČU

• bočni položaj,
• poskrbimo za varnost otroka,
• ohladitev telesa (aplikacija antipiretika, ohlajanje, aplikacija stesolida),
• redno merjenje telesne temperature,
• skrb za hidracijo – za vsako ^oC povišane tel. temp. povečamo vnos tekočine za 12%

ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STARŠI

• ob odpustu iz bolnišnice razgovor s starši

• poudariti pomen zniževanja telesne temperature že takoj, ko vročina narašča (aplikacija antipiretika, ki naj ga imajo vedno doma in s seboj),

• staršem predstaviti načine ohlajanja ,

• demonstrirati in razložiti način uporabe stesolida in jim dati eno rektiolo za domov,

opozoriti jih, da zamenjajo rektiolo, ko preteče njen rok uporabe.

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z OBOLENJI PREBAVIL

FAZE PROCESA ZDRAVSTVENE NEGE:

• ugotavljanje stanja (potreb) po zdravstveni negi
• postavitev ciljev
• načrtovanje zdr. nege
• izvajanje načrta zdr. nege
• vrednotenje

UGOTAVLJANJE STANJA:

• DIAREJA: blaga, zmerna, huda
• BRUHANJE: polivanje, bruhanje v loku
• DEHIDRACIJA: lažja, zmerna, težka
• OLIGURIJA
• OBSTIPACIJA

CILJI ZDRAVSTVENE NEGE

• nadzorovani in evidentirani otrokovi izločki
• normalno odvajanje
• preprečene komplikacije pri bruhanju
• dobro hidriran otrok

AKTIVNOSTI ZN

• evidentiranje vseh otrokovih izločkov v njegovo dokumentacijo
• otroku omogočiti in ga vzpodbujati k normalnemu odvajanju
• rehidracija in dieta

KLINIČNI ZNAKI DEHIDRACIJE:

• Slab apetit
• Apatičnost, nerazpoloženost
• Suha koža
• Slab turgor kože
• Vdrte fontanele in oči
• Izsušene sluznice
• Povišan krvni tlak
• Znižana telesna teža
• Zmanjšana diureza

OZNAKE BLATA NA TEMP. LISTI

a – NORMALNO BLATO

e – REDKO BLATO

i – TEKOČE BLATO

o – TRDO BLATO

u – BLATO V BOBKIH

k – KRVAVO BLATO

s – SLUZASTO BLATO

z – ZELENO BLATO

HRANJENJE IN PITJE

• pri dehidriranem otroku je občutek lakote in žeje velik, ne dajmo velikih količin tekočine naenkrat
• cilj ZN je: otrok v čim boljši kondiciji, primerno hidriran in prehranjen otrok
• A: otroka pravilno hranimo in po zdravnikovem naročilu uporabljamo dieto primerno prehrambeni motnji,

TELESNA TEŽA IN TELESNI RAZVOJ

• pri dehidriranem otroku, ob driski in bruhanju pride tudi do padca telesne teže, prav tako tudi pri otroku, ki ima slab apetit.
• A: dnevno spremljamo in evidentiramo telesno težo.

OSEBNA HIGIENA

• dehidriran otrok ima kožo in sluznice suhe, zaradi slabše prekrvavitve je tudi turgor kože slab.
• pojavi se sednost kože v anogenitalnem predelu in za ušesi
• Cilj ZN: intaktna koža vsega telesa s preprečeno in zdravljeno sednostjo
• A: otroka večkrat dnevno okopamo, previjemo ga po vsakokratnem odvajanju in napravimo anogenitalno nego ter s tem preprečimo nastanek vnetnih procesov na koži, kožo zaščitimo z ustreznimi mazili
• poskrbimo za ustrezno ustno nego otroka

TELESNA TEMPERATURA

• pri dehidriranem otroku je telesna temperatura povišana do 40 C, manjši otroci pa so lahko tudi podhlajeni
• cilj ZN: otroku vzdržujemo normalno telesno temperaturo in pravočasno ukrepamo ob povišani ali znižani tel. temp. spremljanje življenjskih funkcij
• A: v okolju vzdržujemo primerno mikroklimo, skrbimo za hidracijo otroka in ga oblačimo v lahka, zračna oblačila, ukrepi za zniževanje TT, ali ukrepi za ogrevanje pri hipotermiji, merjenjein dokumentiranje vitalnih funkcij, opazovanje znakov dehidracije

GIBANJE

• otrok je največkrat omejen v gibanju, bodisi zaradi izolacije ali infuzijske terapije
• cilj ZN: otroku izboljšamo gibljivost
• A: omogočimo gibanje s stojalom za infuzijo po sobi, manjšim otrokom in dojenčkom omogočimo pestovanje

OBLAČENJE IN SLAČENJE

• otrok je zaradi pogostega menjavanja perila utrujen in nerazpoložen
• cilj ZN: zaradi preoblačenja čim manj moten otrok
• A: da otroka ne bomo vznemirjali in motili naj bodo oblačila krojena tako, da jih je lažje slačiti in oblačiti

SPANJE IN POČITEK

• zaradi načina dela in infuzijske terapije ter položaja, ki je ob tem potreben je otrokovo spanje moteno
• cilj ZN: otroku omogočimo počitek in spanje, dobro psihično počutje,
• A: da zmanjšamo hrup v okolici, zatemnimo sobo, jo prezračimo, otroka pomirimo, staršem omogočimo, da so pri njem dokler ne zaspi

IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU

• kadar je otrok hospitaliziran je izpostavljen številnim nevarnostim: nevarnost padca iz postelje, nevarnost poškodb zaradi infuzije, izpostavljenost intrahospitalnim infekcijam…
• cilj ZN: da bi bil otrok nepoškodovan in zdrav in da bi preprečili prenos intrahospitalnih infekcij,
• A: otroka stalno opazujemo, skrbimo za varnost, o vseh odstopanjih poročamo zdravniku in upoštevamo standardne ukrepe za preprečevanje prenosa intrahospitalnih infekcij

ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO S STARŠI IN OTROKI

• pomen ZV dela je velik. Prične se že ob sprejemu otroka v bolnišnico. ZV delo poteka v obliki razgovora s starši in otroci
• cilj ZN: osveščeni starši in otroci
• A: starše poučimo o pomenu razkuževanja rok, o pravilnem odlaganju pleničk, o pravilni prehrani, o možnosti prenosa infekcije na druge, o omejevanju števila obiskov……
• s starši se je potrebno veliko pogovarjati, jim dajati navodila o preventivi črevesnih infekcij, jih že ob sprejemu otroka seznaniti z načinom dela pri nas, pomenu razkuževanja rok….
• Poučevanje o vzrokih obstipacije, primerne prehrane in hidracije, sestavinah hrane…

ZN OTROKA Z DIABETESOM

·         Sprejem
·         Skrb za otrokovo varnost
·         Prehrana –
·         Izločanje – količina urina
·         Čistoča in nega telesa
·         Izvajanje diagnostično terapevtskega programa
·         Psihični stresi, obvladovanje bolečine
·         Dokumentiranje

UGOTAVLJANJE POTREB PO ZN:

·         Strah pred diagnostičnimi posegi
·         Spremenjena življenjska vloga
·         Občutljiva koža
·         Nepravilna prehrana
·         Strah pred odpustom iz bolnišnice in samostojnim življenjem
·         Pomanjkanje znanja staršev in otroka o vodenju bolezni in spremenjenem načinu življenja

CILJ
·         Urejena sladkorna bolezen
·         Osveščeni starši in otrok

AKTIVNOSTI ZN

• beleženje zaužite hrane in tekočine
• pogovor o načinu prehranjevanja
• merjenje diureze – določanje ketonov, sladkorja v urinu
• čustvena podpora (večkratno zbadanje – strah)
• vzpodbujanje fizične aktivnosti – manjša potreba po inzulinu
• preko igre navajanje na nov način življenja
• skrb in vzpodbuda za osebno higieno, nego zob, anogenitalno nego
• ZDRAVSTVENA VZGOJA – izvajanje že v času hospitalizacije, najintenzivneje pa pred odpustom, povezuje se s šolo vodenja sladkorne bolezni, vključimo otroka in starše, naučimo jih meriti KS – glukometri, sladkor in aceton v urinu – testni lističi, aplikacije pravilne doze inzulina glede na izmerjene vrednosti,prepoznati hipo/hiper – glikemijo, načrtovati dnevne obroke prehrane in telesno aktivnost, skrbeti za osebno higieno, vodenje diabetične knjižice, pomembne so tudi redne kontrole.

AKTIVNOST HRANJENJA V ČASU BOLEZNI
·         Celostna obravnava
·         Vključevanje staršev
·         Cilj: čim boljša psihofizična kondicija otroka, ki je v bolezni primerno prehranjen in hidriran
NAJPOGOSTEJŠI NEGOVALNI PROBLEMI
·         Neučinkovito prehranjevanje dojenčka
·         Odklanjanje hrane in slab apetit
·         Polivanje hrane
·         Več negovalnih problemov se pojavlja pri otrocih, ki imajo prirojene anomalije prebavnega trakta.

NEUČINKOVITO PREHRANJEVANJE DOJENČKA
VZROKI:
·         nepravilno pristavljanje,
·         pomanjkanje mleka,
·         premajhni obroki mleka,
·         respiratorni infekt,
·         nevrološko obolenje,
·         srčna napaka,
·         nedonošenost,…
·         ODKLANJANJE HRANE IN SLAB APETIT – otroci  s srčnimi napakami
·         ODKLANJANJE HRANE IN SLAB APETIT – otroci z respiratornimi obolenji
·         ODKLANJANJE HRANE IN SLAB APETIT -otroci z okužbami prebavnega trakta
·         POLIVANJE HRANE (regurgitacija)
·         ALERGIJE
·         GASTROEZOFAGEALNI REFLUKS
·         PRIROJENE ANOMALIJE PREBAVNEGA TRAKTA

ZN OTROKA Z EPILEPTIČNIM NAPADOM
OPAZOVANJE NAPADOV

·         dogajanje pred napadom
·         začetek napada
·         kako pacient pade
·         gibanje
·         pozicija oči
·         stanje zavesti
·         psiho vegetativni znaki
·         konec napada

UGOTAVLJANJE POTREB PO ZN

* motnja zavesti
* nevarnost aspiracije
* nevarnost poškodbe
* nevarnost ugriza v jezik
* pomanjkanje znanja staršev o življenju z epilepsijo

CILJ

* otrok bo nepoškodovan prestal napad
* o bolezni osveščeni starši

INTERVENCIJE ZN

* sprostimo dihalne poti, razpremo ovratnik
* bočni položaj
* zaščitimo pred poškodbami
* pozorni smo na potek in trajanje napada
* upoštevanje individualnih potreb
* čustvena podpora

* ZDRAVSTVENA VZGOJA: pomembno je sodelovanje staršev, poučimo jih kako naj ravnajo med epileptičnim napadom, o pomembnosti rednega jemanja antiepileptikov, vodenje dokumentacije – koledarčka, kamor beležijo pogostost in potek napadov, naučimo jih rektalne aplikacije rektiol – antikonvulziva ob dalj časa trajajočem napadu.

DOKUMENTIRANJE
·         PREPROSTO,JASNO,RAZUMLJIVO
KAJ ZAPIŠEMO
·         Uro napada
·         Kako je napad potekal
·         Kakšni krči so bili, kje so se pojavili,
·         Koliko časa je trajal
·         Izgled otroka med napadom
·         sodogajanja

AFEKTNI DIHALNI NAPADI

·         motnja zavesti
·         nevarnost aspiracije
·         hiperventilacija
·         nezmožnost obvladovanja sebe
·         pomanjkanje znanja staršev
INTERVENCIJE ZN: poskrbimo za mir v okolici, namestimo ga v bočni položaj, staršem svetujemo obisk centra za psihohigieno – poučijo jih o primernem ravnanju z otrokom.

OTROK IN SPREMEMBE NA KOŽI
CELOSTNA OBRAVNAVA
Bolniki so obravnavani kot subjekti, kar pomeni, da smo v procesu zdravljenja tako bolniki kot delavci v zdravstvenem timu enakopravni.
Vsi skupaj imamo isti cilj: čim boljše in popolnejše ter psihično in fizično čim manj boleče zdravljenje.
NEGA KOŽE PO NAČRTU

* osnovna higienska oskrba
* kopeli v hrastovem lubju
* nanos negovalnih učinkovin
* nanos zdravilnih učinkovin
* opazovanje kože
* dokumentiranje
* zdravstveno vzgojno delo s starši

ATOPIJSKI DERMATITIS

Je kronična, srbeča kožna bolezen, ki se kaže kot izpuščaj in se v različnih starostnih obdobjih pojavlja na različnih delih telesa.

PRI DOJENČKIH – Na lasišču, obrazu, ekstenzorni in lateralni predeli rok in nog.

PRI MALIH OTROCIH –  Okrog oči, ustnic, v pregibih komolcev, kolen, zapestij in vratu.

PRI MLADOSTNIKIH –  Okrog oči, ustnic  v pregibih komolcev in kolen.

DEJAVNIKI TVEGANJA

* alergija na hrano,
* pršica v hišnem prahu,
* kontakt z živalsko dlako, perjem in pelodi,
* tobačni dim,
* okužbe dihal in prebavil,
* onesnažen zrak,
* umivanje z agresivnimi mili,
* nošenje tkanin iz volne in sintetičnih materialov.

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA Z ATOPIJSKIM DERMATITISOM

STANJE KOŽE IN SLUZNIC

KOPELI V HRASTOVEM LUBJU

* 2 pesti hrastovega lubja,
* ½ litra vode,
* namakamo 12 ur
* kuhamo 15 minut,
* odcedimo,
* dodamo kopelni vodi,
* 1 x dnevno

OLJNE  KOPELI

* olivno olje
* mandeljnovo olje
* lanolinsko olje
* 10-20 ml olja
* 10 minut

OBKLADKI

* fiziološka raztopina
* redna menjava obkladkov
* pomirjajo vnetje

MAZILA

* SUHA ALI VNETA KOŽA
* hidratantne kreme
* protivnetna mazila
* STARO MAZILO ODSTRANIMO

PREHRANJEVANJE

* Vzdrževanje dojenja
* Dieta pri mami
* Dieta pri otroku
* Zdravstveno vzgojno delo

ODVAJANJE: driska, zaprtje, trebušne kolike

GIBANJE: veliko gibanja na svežem zraku

SPANJE in POČITEK: hladen prostor, primerna oblačila in postelja

ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO

* odpust bolnika v domače okolje
* starši usposobljeni za negokože
* pisna navodila o dieti
* pisna navodila o negi kože
* odpustnico (kontrolni pregled)
* recepti za zdravila

ZDRAVSTVENA NEGA OTROKA PO OPERACIJI TEMELJI NA

* dobrem opazovanju in nadzoru otroku;
* zagotavljanju varnosti otroka;
* zagotavljanju čim višje stopnje psiho-fizičnega ugodja (pomiritvi strahu, razpoznavanju otrokove bolečine, vključevanju staršev).

Sprejem otroka po op. posegu na oddelek
Namestitev v posteljo
Skrb za varnost
PREVERIMO:
subjektivni podatki

* zavest
* počutje
* bolečino
* zbujenost

objektivni podatki
·         dihanje
·         cirkulacijo
·         zavest
·         obveze
·         položaj
·         infuzijo

MERJENJE VITALNIH FUNKCIJ

FIZIOLOŠKE VREDNOSTI GLEDE NA OTROKOVO STAROST

Starost (v letih)	Frekvenca dihanja (vdih./min.)	Frekvenca pulza	Sistolični krvni tlak
< 1	30 – 40	110-160	70-90
2 – 5	20 – 30	95-140	80-100
5 – 15	15 – 20	80-120	90-110
> 12	12 – 16	60-100	100-120

KLINIČNA POT
·         Načrt celostne obravnave bolnika
·         Vezni člen med določitvijo smernic zdravljenja, uporabo smernic v praksi, izboljšavo smernic
·         Pisni dokument

KORISTI  UPORABE KLINIČNIH  POTI
·         uvajanje smernic za obravnavo bolezni v klinično prakso in vrednotenje vrednosti teh smernic
·         spodbujanje timskega dela in sodelovanje vseh članov
·         doseganje visokih standardov zdravstvene oskrbe
·         zmanjšanje števila odstopanj od najboljšega načina
·         več komunikacije med zdravnikom in bolnikom
·         prepoznavanje vprašanj, ki so lahko predmet raziskav ali izboljšav

TRI PRAVILA ZA UPORABO KLINIČNIH POTI
SEDACIJA
·         sedacijo predpiše anesteziolog
·         ne sediramo mlajših od 12 mesecev
·         uporabljamo sirup midozolam –  Dormicum
·         sirup moramo dati dovolj zgodaj (20-30 min. pred op.)
·         namen sedacije: umirjanje, anksioliza, sprostitev, amnezija
·         sedacija povzroči motnje motorike, koordinacije, požiranja in dihanja
·         nujen nadzor !!!
ANESTEZIJA
·         Splošna anestezija
·         Regionalna anestezija
·         Kombinacija sedacije,
kavdalnega bloka in
splošne anestezije
NADZOR PO OPERACIJI
·         otrok je po prihodu iz OP še vedno sediran in spi – nadzor do popolne budnosti
·         otrok ima lahko zavoro dihanja in okrnjeno sposobnost vzdrževanja proste dihalne poti – bočni položaj
·         okrnjena mišična moč in proprioceptivni refleksi – prvi koraki v spremstvu
·         nekateri otroci so po OP nemirni, agitirani (VZROKI: bolečina, polen mehur, žeja, slabost, strah,…)

KRITIČNO BOLAN OTROK
·         ZN kritično bolnega otroka temelji na dobrem opazovanju in nadzoru otroka ter hitrem in pravilnem ukrepanju v okviru kompetenc MS.

CILJI OPAZOVANJA SO:
KRATKOROČNI
·         zbrani podatki o sedanji bolezni otroka
·         zgodnja in hitra prepoznava bolezenskih sprememb
·         razumevanje in prepoznava učinkov ukrepov zdravljenja
DOLGOROČNI CILJ
·         kvaliteta preživetja

CELOSTNO OPAZOVANJE  po življenjskih aktivnostih
DIHANJE
·         reanimacijski balon
·         masko ustrezne velikosti
·         vir kisika
·         respirator
·         opazovanje
HRANJENJE IN PITJE
·         Pomen na vnosu tekočin
·         Dober i.v.kanal (2X)
IZLOČANJE
·         diureza
·         tehtanje plenic
·         urinski kateter
·         opazovanje in beleženje drugih izločkov
SPANJE IN POČITEK
VZDRŽEVANJE TELESNE TEMPERATURE
OSEBNA HIGIENA
VARNOST
ČUSTVOVANJE

STANDARDI V ZDRAVSTVENI NEGI

STANDARD

V zdravstveni negi je profesionalna raven oz. stopnja zdravstvene nege, ki je pomembna, primerljiva, merljiva in izvedljiva.

Definira stopnjo kvalitete zdravstvene nege, saj vsebuje kriterije, s pomočjo katerih jo ocenjujemo.

NAMEN STANDARDOV

* enotno poimenovanje stroke v zavodu in v širšem družbenem okolju
* pomoč pri vrednotenju zdravstvene nege
* višjo kvaliteto zdravstvene nege
* enotno podlago za učenje in praktično delo
* pripomoček pri načrtovanju, izvajanju, vrednotenju in iskanju izboljšav
* pomoč pri ugotavljanju kadrovskih potreb
* dvigajo zadovoljstvo pri delu
* omogočajo vpogled v proces, kvaliteto in rezultate zdravstvene nege

SPREJETJE STANDARDOV

PROJEKTNA SKUPINA ZA STANDARDE → STROKOVNI SVET ZA ZDRAVSTVENO NEGO → →STROKOVNI SVET BOLNIŠNICE

→UVAJANJE NA ODDELKU!

→PONOVNA OCENA

Uvajanje standardov zdravstvene nege prinaša pozitivno spremembo – BOLJŠO KAKOVOST ZN

ZN UMIRAJOČEGA OTROKA

za hudo bolne otroke pomembno, da smo stalno ob njih, da lahko otroci spregovorijo o svojih strahovih, o tem, kar se dogaja v njihovi notranjosti in da imajo možnost vprašati, kar si želijo. Spremljanje umirajočega otroka je najtežja in zelo pomembna naloga.

Pomembno je, da so ob otroku neprestano tudi starši, kajti takrat se otrok počuti varnega in ga ni strah.

Smrt otroka je za starše hud udarec. Njihovo žalost prepletajo občutki krivde,jeze in strahu, pojavijo se lahko depresija in drugi znaki žalosti. Staršem, ki so izgubili otroka, omogočimo da se v miru poslovijo, ga umijejo in oblečejo, če želijo, od nas ne pričakujejo velikih besed, zadostuje že da smo tam. Lahko jim priporočimo skupine za samopomoč žalujočim, ki jih organizira Slovensko društvo HOSPIC.

Smrt sicer prizadene vse zdr. delavce, ki so delali z otrokom, najbolj pa MS, ki so otroka negovale. Psihološke reakcije MS, ki so zadolžene za nego otroka, se vrstijo od bojazni, da za otroka niso naredile vsega, kar bi sicer lahko (npr. če bi bile manj obremenjene ali če bi jim zdravnik naročil določen poseg), pa vse do očitkov staršev, da otrok ni bil tako hudo bolan. Poleg tega je ob smrti otroka prisotno tudi nezaupanje ostalih staršev.