KAKOVOST:
Načela: nacionalne usmeritve za razvoj kakovosti, da dosežemo čim boljše kazalnike kakovosti
– uspešnost = doseganje želenih izidov zdravljenja ( ali naši posegi izboljšajo zdr. stanje pacienta) . izvajanje zdr. oskrbe temelji na znanstvenih izhodiščih;
– varnost – da bi bilo manj varnostnih zapletov med diagnostičnimi postopki, zdravljenjem, rehabilitacijo; gre za izogibanje škodi, ki mu jo povzroči zdr. oskrba, ki naj bi mu pomagala.
– pravočasnost – pravočasno zdravljenje; je primeren čas, ko je to dosegljivo glede na pacientove potrebe ( Koliko časa mora pacient čakati ); skrajšanje škodljivega čakanja in čakalnih dob
– učinkovitost – razmerje med izidi zdravljenja in uporabljenimi viri ( ali lahko nekaj storimo ceneje z enakim izidom, brez razsipnosti ); izogibanje razsipnosti
– enakopravnost – nediskriminatorna obravnava vseh pacientov, da ne prihaja do razlikovanja na podlagi spola, starosti, socialnega statusa
– osredotočenje na paciente – zagotavlja spoštovanje P vrednot, upoštevanje izraženih potreb in možnosti izbire, zdravljenje bolečine, usklajevanje, povezanost, nepretrganost zdr. obravnave, obveščenost, udobno okolje, stik s svojci in prijatelji ter drugimi izbranimi osebami, prostovoljno navzočnost izbrane osebe, če to ni proti interesom zdr. obravnave – na kratko, ali zdravimo tako, kot bi zdravili lastne starše, otroka; pomembno je zagotavljanje, da P vrednote vodijo odločitve za zdravljenje.
ISO standard je prepuščen sami ustanovi – ni na državni ravni. Vsaka bolnišnica dela sama zase.
Npr: padec iz postelje: pomembno je ali je iz, ob, ali gre za zdrs, na poti do postelje; problem je, ker ima vsaka bolnišnica svoje definicije o padcih.
Primerjavo lahko delamo, če vemo, o čem govorimo, npr: avto: vsakemu je pač nek všeč zaradi določenih karakteristik. Eni želijo udobje, drugi varnost, hitrost, cenovno ugodnega…
Robida® Da se bo kakovost izboljšala s tem, da se bodo zdr. strokovnjaki in vodstva zdr. organizacij bolj potrudili ali da se bodo varnostni incidenti pri P zmanjšali, če bo pozornost večja , je neuresničljiv in iluzoren pristop.Če delamo v procesu ali sistemu, kot ga imamo zastavljenega, bomo dobili izid v določenem razponu, kot ga vedno dobimo. Večji trud ne pomaga. Za boljši izid moramo spremeniti sistem ali proces dela.
Kaj je presoja zdravstvene prakse?
Je proces izboljševanja zdr. oskrbe P s pomočjo sistematičnega pregleda zdravstvene obravnave in njene primerjave s standardi ali najboljšo prakso. Za presojo lahko izberemo katerikoli del sistema obravnave pacientov: strukture, procesa ali izidov. Na podlagi presoje uvedemo izboljšave na ravni posameznika, tima, oddelka ali zdr. ustanove. Služi nenehnemu izboljševanje oskrbe P, ne sme biti obsojajoča in tudi ne priložnost za obtoževanje.
Zdr. oskrba P ( skupek diagnostičnih, terapevtskih, rehabilitacijskih, negovalnih in drugih zdr. posegov in ukrepov)
Zdravstvena obravnava ( je širši pojem, ki zajema tudi zdr. oskrbo in je skup posameznih faz postopka s P, ki ga izvajata zdr. ustanova, posamezni izvajalec ali skupina izvajalcev v zdravstvu )
V raziskavi se sprašujemo, kaj je najboljša praksa pri presoji pa, ali upoštevamo najboljšo prakso, ali delamo pravo stvar na pravi način
Pomaga odgovoriti na
– ali P dobiva najboljše razpoložljivo zdravljenje ( se nanaša na zdr. prakso, podprto z dokazi in zajema načelo uspešnosti)
– ali poteka tako zdravljenje na najboljši možen način ( zajema izvajanje zdravljenja in pokriva načela enakopravnosti, pravočasnosti, stroškovne učinkovitosti ter osredotočenja na P )
– ali zdravljenje prinaša najboljše izide ( osvetljuje izide zdravljenja in njihovo skladnost s standardi ter varnost P )
Večkrat mislimo in trdimo, da je naša praksa tako dobre kot po svetu, vendar dokler je ne primerjamo s standardi ali najboljšo prakso, je to le naše mišljenje, kajti štejejo le meritve.
Znanost in praksa:
– najmanj 10 letni zaostanek uvajanja znanja v prakso
– zemljepisna variabilnost – ali znanost pozna meje
– ali so klinične smernice zgolj na papirju
– eni oblikujejo klinične poti, a jih nato ne uporabljajo, drugi jih sploh ne oblikujejo
Navaja 2 oviri, da ne uporabljamo znanosti:
- profesionalna kultura – napačno razumljena avtonomija posameznika in poklicnih skupin
- opisna in analitična statistika
Za uspešno zdravljenje potrebujemo povezavo med:
– znanostjo: visoka znanost
– prakso: nizka znanost
Ne glede na to, na kateri sistem, orodje ali metodo prisegamo, potrebujemo za uspešno izboljševanje kakovosti:
– osebno zavzetost in voljo za spremembe
– vero v to, da se naša zdr. praksa, ustanova lahko spremenita
– načine, da se znebimo starih navad in trdno zavzetost, da se naučimo vseh vidikov kakovosti
– da stvari naredimo
Dobro je vedeti:
– pridobiti podporo vodstva
– vodje naj postanejo naši vzorniki
– osebje ne želi opolnomočenja
– zagotavljanje odgovornosti osebja
– pridobiti ljudi za stvar
– osredotočanje na P
– potrebujemo jasno vizijo
– potrebujemo pravila profesionalnega vedenja, komuniciranja, timskega dela…)
VARNOST – da bolniku ne naredimo škode – varnosti zapleti;
Evropske države nimajo tradicije ZDA in Kanade, po kateri je odgovornost za varnost in kakovost zdr. obravnave na ramenih vodstva in je to k temu tudi zakonsko zavezano. Pri nas je veliko stvari na papirju ali pa še to ne. Zunanje presoje zdr. ustanov sploh ne poznamo. Še vedno obstaja miselnost, da je kakovost stvar zdravniških organizacij, ne pa managementa zdr. ustanov in drugega zdravstvenega in nezdravstvenega osebja.
Ali poskrbimo za varnost P, če kdo naredi napako in ga potem kaznujemo z javnim opominom ali odvzemom licence? Morda s tem želimo le javnosti pokazati, da smo odgovorni in da delamo v njihovo korist. Ali spremljamo lastno prakso? Ali sploh kaj storimo s podatki?
Kakovost in varnost sta namreč preresni zadevi, da bi jih prepustili le strokovnim ali stanovskim organizacijam. Narava dela v zdravstvu sta timska obravnava P in sodelovanje.
Bistvene, potrebne spremembe za izboljševanje kakovosti:
– osredotočenje na p
– usposabljanje vsega osebja za veščine izboljševanja kakovosti
– zmanjševanje neprimerne variabilnosti
1) Kako doseči upoštevanje načel kakovosti? Izobraževati, vključevati kadre, videti smisel v temu
Načela, ki vodijo do uspešnega, nenehnega izboljševanja kakovosti:
– osredotočenje na uporabnike, zunanje in notranje
– vrhnje vodstvo proces izboljševanja kakovosti
– nenehno izboljševanje je vsakdanje delo vsakogar
– spoštovanje zaposlenih in njihovega znanja, kar vodi do njihovega aktivnega sodelovanja pri izboljševanju procesov
– zmanjševanje variabilnosti izidov in procesov
– nenehen profesionalen razvoj zaposlenih
– poznavanje osnove statističnih metod, predvsem statistične kontrole procesov
– večji poudarek na preprečevanju slabih izidov kot na njihovem odkrivanju
– pogled na dobavitelje kot na dolgotrajne partnerje, kar omogoča dosledno dobavo visoko kakovostnega materiala in storitev
– merjenje uspešnosti delovanja, ki je povezano s cilji zdr. ustanove
– standardizacija struktur, procesov in izidov
– povezovanje vseh delov zdr. ustanove
– sprememba kulture zdravstvene ustanove
Največja ovira pri nas:
– slaba organizacijska kultura
– slabo razmejena odgovornost posameznikov in poklicnih skupin
– odsotnost formalnih pravil profesionalnega obnašanja in odsotnost odgovornosti za neprofesionalno obnašanje
pri presoji in izboljševanju zdr. prakse se moramo sistematično zgledovati po najboljši praksi ali standardih, jo meriti, primerjati s standardi ali najboljšo prakso, uvajati izboljšave in spremljati vzdržnost uvedenih izboljšav. Vedno gremo na višje cilje, po spirali navzgor ( Robida omenja krog )
KAJ JE KAKOVOST?
Je nenehno izboljševanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno prizadevanje vsakogar – zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, plačnikov, načrtovalcev in izobraževalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do boljših zdravstvenih izidov za P, večje uspešnosti delovanja sistema in boljšega razvoja strokovnjakov.
K v zdravstvu ima več lastnosti in različne skupine ljudi jim pripisujejo različen pomen
| SKUPINE | TEHNIČNA USPEŠNOST | MEDSE-BOJNI
ODNOSI |
P ŽELJE IN IZBIRA | UDOBJE IN FIZ. DOSTOP. | UČINKO-VITOST | STROŠKOVNA
USPEŠNOST |
| Zdr.osebje | +++ | + | + | + | + | – |
| Pacienti | ++ | ++ | +++ | ++ | + | – |
| Plačniki | + | + | + | + | +++ | +++ |
Kaj ocenjuje bolnik? Vsekakor ne strokovnost, temveč hrano, informiranost, koliko časa čaka, prijaznost. Včasih smo govorili o tem, koliko imamo problemov – danes rečemo raje, da so ti problemi IZZIVI.
Kaj je cilj? Zadovoljen bolnik, ekonomsko učinkovit program
Tehnična uspešnost: kako se znanje in tehnologija uporabljata v določenih okoliščinah. Ocenjuje se s pravočasnostjo, natančnostjo diagnosticiranja, primernostjo th in potrebnimi veščinami za izvajanje zdr. postopkov
Medsebojni odnosi: so določeni s tem, kako se zdr. osebje vede do P in vplivajo na teh. uspešnost – pridobimo več podatkov, boljša anamneza, boljša diagnoza
Udobje in fizična dostopnost: na možnost parkiranja, kako so urejene ambulante, kakšna so obvestila, hrana
Upoštevanje P želja in izbire: večina želi sodelovati pri svoji zdr. oskrbi, pri tem pa gre za želje povezane z njegovim zdravčljenjem.
Učinkovitost: način, kako se uporabljajo viri za dosego določenega rezultata. Boljša je, če dosežemo enak rezultat z manj viri.
Strokovna uspešnost: je kategorija o koristih intervencije za izboljšanje zdr. stanja pri določenih stroških. Vlaganje bi se moralo nehati, ko je dodana korist premajhna, da bi upravičila dodatne stroške.
2) Kako uvesti sistem kakovosti v zdr. organizacije?
Sistem kakovosti à od ideje do evalvacije;
– imeti kazalnike ( orodje s katerim spremljamo učinkovitost )
– da vemo, o čem govorimo
– merimo zadovoljstvo pacientov
– sistem uvajanja standardov
– redni strokovni nadzor ( lahko je napovedan ali ne ) ali izredni strokovni nadzor ( tak se uvede ob nekih zapletih – potrebno je imenovat komisijo, izdela se poročilo s smernicami oz. priporočili kako v naprej, da se to ne ponovi
3) Kako stalno izboljševat kakovost in varnost? S tem, da se vsako leto zastavijo višji cilji – da se npr. 50% RZP v naslednjem letu zmanjša na 45% à cilj naj bo vsekakor realen;
4) Kdo je odgovoren, da kakovost ni taka, kot si želimo? Vsi – ker morajo vsi sodelovati. Šibki člen lahko vse poruši; Direktor in glavna MS sta odgovorna za to, da sistem vzpostavita. Kako jih zmotivirati? Potrebno jih je v spremembe vključiti, jih izobraževati, obveščati o rezultatih
5) Kako vplesti kakovost in varnost v delo zdr. strokovnjakov?
KORISTI KAKOVOSTI
- manjša variabilnost procesov ( za boljše rezultate, za izenačenje rezultatov med oddelki kot je npr. menjava urinske vrečke na 2 ali 14 dni )
- manjša pojavnost problemov – zmanjša varnostne zaplete
- manjša stroške napak
- izboljša procese in kazalnike kakovosti
MAZUROVA NEENAČBA
Nič ni narobe, vendar to ne pomeni, da je vse dobro. Morali bi jih spraševati: npr. prijazni so, informirali pa so me slabo…vsekakor mora biti vzpostavljen mehanizem iskanja. Težko namreč rečemo, da nimamo RZP – imamo, samo iščemo jih ne.
POSEBNOSTI V ZDRAVSTVU
fizična in psihična vključenost bolnikov v proces ( potrebna je stalna medsebojna povezanost zdr. delavcev in bolnikov )
bolnik ima malo znanja o strokovnih vidikih storitev, ki jih prejema ( odnos med bolnikom in strokovnjakom iz področja zdravstva je zelo neenakovreden iz vidika stroke )
običajno je nakup in prejem zdr. storitev ločen ( plačnik je tretja stran ); izvajalec mora zadovoljiti kakovostne zahteve dveh osnovnih kupcev: bolnika in plačnika à treba bo iskati druge rezerve
storitvena dejavnost ne izdeluje opredmetenih izdelkov
uporabnik storitev je običajno prisoten v izvrševanju procesov, kar je dodaten vidik s stališča kakovosti
opravljanje storitve je občutljivo za pravočasnost, hitrost in pravilen potek procesa storitev
merila, ki jih zahteva naročnik je težje določiti kot v materialni proizvodnji. Merila uporabnika….???
ZAKAJ SISTEM KAKOVOSTI, ZAKAJ SISTEM VODENJA?
potrebno je sodelovanje št. različnih zdr. strokovnjakov ( diagnostika, zdravljenje, ZN, medicinski laboratorij, administracija
Raznovrstne spremljajoče dejavnosti – npr. pride fizioterapevt in pacienta spet obrne
zelo kompleksne dejavnosti
potrebno izhodišče za oblikovanje, nadzor, izboljševanje poslovanja
NPR: kri pri pacientu – komaj smo jo dobili, pa iz laboratorija javijo, da jo je premalo nepotreben prepir, ki se mu lahko izognemo, če prej sami javimo, kako težko vzamemo.
ZAKAJ KAKOVOST? Opravlja se namreč cel kup postopkov, ki niso potrebni!!!
– prevelika uporaba ( vsak dan kri )
– premajhna uporaba
– napačna uporaba ( napake: indikacija, izvedba )
– razdrobljenost
– potratnost
– zdrav. napake
– mišljenje, da se ne da nič narediti za popravo kaosa
Klinična pot – nas usmerja – ko pride P v bolnišnico, bo šel skozi nek postopek
KAZALNIKI KAKOVOSTI: je orodje, ki kaže na izide obravnave bolnika in drugih in ga uporabljamo kot vodilo za spremljanje, ocenjevanje in izboljševanje kakovosti obravnave, kliničnih storitev, podpornih dejavnosti…
KAZALNIKI KAKOVOSTI V RS?
- Število padcev iz postelj na 1000 oskrbovanih dni
- Število preležanin v bolnišnici na 1000 bolnikov
- čakalna doba za računalniško tomografijo
- delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v 7-eh dneh po odpustu zaradi iste diagnoze ali zapletov povezanih s to boleznijo
- bolnišnične okužb
Pomanjkljivost so jasne in točne definicije: npr – nastanek RZP – nekateri beležijo že prvi pojav rdečine, nekateri šele, če ne izgine po 24-ih urah…
OSNOVA: ISO 9001 ( zadnja letnica 2008; izzide na 7 let )
Zakaj?
= med. soglasje o dobri praksi vodenja organizacije
= povzetek izkušenj najboljših, vodilnih v svetu
= omogoča integracijo z drugimi sistemi vodenja in vključitev specifičnih zahtev za različne dejavnosti znotraj zdravstva
= standard za dobro lab. prakso, za varovanje okolja
= standard HASAP
Organizacija se odloči za standarde po ISO à to pa pomeni tudi kontrole; zaenkrat ga imajo Golnik, NM, Jesenice
– standard ISO se lahko izgubi, če se ga ne upošteva;
– družini prijazno podjetje je tudi standard
KLJUČNI KORAKI PRI VZPOSTAVITVI SISTEMA VODENJA KAOVOSTI
V zdravstvu potekata 2 pomembna procesa:
– diagnostika in zdravljenje
– ZN
opredelitev procesov v bolnici
seznanjanje zaposlenih z zahtevami standarda in skupno oblikovanje načinov za njihovo izpolnjevanje
uvajanje sistema z reševanjem dejanskih problemov pri poslovanju
obvladovanje dokumentov
spremljanje rezultatov dela
KROG: 1) Kaj skušamo doseči?
2) Kako bomo vedeli, da je sprememba izboljšanje?
3) Kakšne spremembe vodijo v izboljšanje?
STRUKTURA sistema vedno gremo navzgor v višje cilje pot navzgor v izboljšave je pot k uspehu
RAZVOJ POJMOVANJA KAKOVOSTI
- Zagotavljanje K
- Upravljanje celovite K
- nenehno izboljševanje K vedno na višji nivo
- izboljševanje uspešnosti delovanja
LASTNOSTI KAKOVOSTI
Tehnična uspešnost iz tega vidika gledajo zdravstveni delavci; pomeni pa, kako se znanstveno osnovano medicinsko znanje in tehnologija uporabljata v določenih okoliščinah. Ocenjuje se s pravočasnostjo, natančnostjo, pravilno diagnozo
KAKOVOST: Izpolnjevanje zahtev in pričakovanj uporabnika
Kakovost po Robidi:
– je nenehno prizadevanje vsakogar – zdr. strokovnjakov, P in njihovih svojcev….da naredijo spremembe, ki bodo privedle do boljših rezultatov
– je nenehen napor vsakega, da izvede spremembe, ki bodo pripeljale do boljših zdr. izidov za pacienta
– je delovanje skladno s standardi
udobje in fizična dostopnost – (ne)urejenost fizične dostopnosti in okolja, v katerem je pacient deležen zdr. obravnave ( parkiranje, urejenost ambulant,…tudi cvetlična korita )
upoštevanje P želja in izbire – večina P želi sodelovati v procesu ( ne želijo pa biti preveč aktivni ) à mlajši in izobraženi bolje sodelujejo
učinkovitost – kako se uporabljajo viri za dosego rezultata.
Kako na kakovost gleda zdr. osebje – iz tehničnega vidika
Kako na kakovost gledajo P – dostopnost, prijaznost
Kako pa plačniki? Kakšen je plan, program, poročilo – gledajo zgolj iz finančnega vidika. Zanima jih tudi stroškovna uspešnost na dodano korist.
KAKOVOST V ZN
Z njo se je ubadala že F. Nightingale ( od leta 1846 dalje ) in opredeljuje:
– omejitev hrupa
– sestavo in kakovost hrane nasploh ter serviranje
– kakovost in položaj postelje, žimnice
– zračnost in čistočo sobe, ranjenca
– osebna čistoča ( razkuževanje rok – danes )
Je raziskovala, opredelila standarde in ↓ zmanjšala umrljivost iz 32% na zgolj 2%. Bila je strog zagovornik sistemskega zbiranja podatkov s katerimi se lahko oceni uspešnost negovalnih aktivnosti. Uporabljala je različna področja vrednotenja, vključno z analizo stroškov in koristi.
S kakovostjo so se že od nekdaj prve ukvarjale MS, o kakovosti tudi pišejo knjige le MS.
Katera je dobra MS po mnenju zdravnikov?
– če ima še administratorske sposobnosti
– tista, ki več naredi, mu prinese še izvid….
Razvoj ZN:
– 40. leta: struktura in proces
– 60. leta: proces
– 70. leta: oblikovanje standarda
– 80. leta: obvladovanje stroškov, številne raziskave, ki se nanašajo na izide
–
Danes: vizija kakovosti
-1950 – 1960: struktura: gradnja bolnišnic, prostor, kader, izobrazba, material
-1970 – 1985: proces ( izvajanje procesa je sosledje akcijskih korakov od – do; proces odpusta, diagnostika ); tu gre za ustrezno zdravstveno politiko in postopke
-1985 dalje – pomembni so izidi, ki imajo vpliv na zdravljenje
KAKOVOST – proces kakovosti
- OCENJEVANJE: primerjava med opravljeno in dogovorjeno ZN; npr: koliko MS si razkuži roke
- ZAGOTAVLJANJE: opisovanje, merjenje, vrednotenje in izvajanje ukrepov
- KONTROLA KAKOVOSTI: evalvacija, potrebno je pogledat rezultate
- STALNO IZBOLJŠEVANJE. Odpravlja ovire, dviguje nivo kakovosti na ↑ raven; ??? pri 100% spremeni metodo, orodje, proces ???
- CELOVITO UPRAVLJANJE KAKOVOSTI: še več razkužil, vključiti tudi študente in dijake…
VARNOSTNI ZAPLETI – VZ
VARNOST je stopnja, pri kateri se zdravstvena oskrba odvija varno ter se do največje možne mere ↓ tveganje ali nezaželeni dogodki za bolnika in izvajalca.
CILJ ↓ tveganje za nevarnost varnostnega zapleta ( zamenjava th, P, padec…)
Pri tem mora obstajati mehanizem, da take napake odkriva. Bistvo pa je, da se naredi nekaj, da do tega naslednjič ne bo več prišlo.
Skorajšnji varnostni zapleti so ravno tako pomembni kot tisti, ki so se že zgodili;
– v službo ne hodimo, da bi delali napake
– kompleksni sistemi, kot je zdravstvo, v osnovi niso varni
– človeške napake so simptom težav nekje globje v sistemu
Kako npr. dosežemo, da ob 3. zjutraj še vedno sterilno izpeljemo postopek? à profesionalnost, strokovnost, odgovornost
Kako ukrepamo, ko se zgodi nek zaplet? Npr: že druga zamenjava bolnika v enem tednu; kaj narediti?
– pregledati, kako je do tega prišlo à običajno se zgodi, da je neka luknja v sistemu, redkeje pa zanemarjanje, malomarnost…
– lahko nekaj traja 30 let, pa vse funkcionira, nakar pa se na mah podre – primer, ko je MS nesla hudo bolnega otroka nadstropje nižje, kot je bila ustaljena praksa, namesto, da bi takoj klicala ekipo v ambulanto in je otrok na poti do urgentne ambulante umrl.
NAČELA SISTEMA VARNOSTI
– učenje in neobtoževanje
– pomembno je, da o tem poročamo: naj bo poročilo zaupno, neobtožujoče, brez identifikacije vpletenih
– pomen tudi skorajšnjih napak
– tim za analizo je večpoklicen
– gre za ugotavljanje tveganj
– hitra povratna informacija
– odprt sistem za vse
Reševati je potrebno hitro à glavna MS – ime ni pomembno
KAKO PREPREČITI VZ?
– osredotočenje na vzroke
– izobraževanje o varnosti bolnika
– priprava pravilnikov, pravil, navodil, smernic povezanih z varnostjo, ocenjevanje tveganja
– sistem redne ocene kulture varnosti s kazalniki in priložnostmi za izboljšanje
– zaupno poročanje o varnostnih zapletih z à analiza, ukrepi, evalvacija
– redni pregledi drugih virov
– sistem redne ocene kulture varnosti – s kazalniki in priložnostmi za izboljšanje
– uspešne zgodbe o varnosti
– spodbujanje bolnika k dajanju predlogov in sproščena komunikacija z osebjem ( vprašalnik, sestanki s sostanovalci…)
KAKO ZAGOTOVITI VARNOST BOLNIKA?
– izboljšati natančnosti identifikacije bolnikov ( kako se piše ), nalepka
– izboljšanje komunikacije med zdravstvenimi delavci
– izboljšanje varnosti pri ravnanju z zdravili, ki so za bolnika nevarna
– preprečevanje napačne OP, pri napačnem P, na napačni strani ali mestu…
KAKO?!
– pregled kliničnih poti in protokolov
– pregled strategije upravljanja z opozorilnimi nevarnimi dogodki
– pregled poročil o napakah
– razgovorom z vodstvom in osebjem
– razgovor z bolnikom
– opazovanje procesa za varnost bolnika
ČEK LISTA ZA NADZOR za npr. aplikacijo terapije
- preveri naročilo à prepis iz računalnika naj bo točen
- 2x preveri identifikacijo
- preveri zdravilo
- odmeri ustrezno število enot
– aplicira na pravi način
– oskrbi P
– evidentira
KAKO POVEČATI VARNOST BOLNIKA?
– uvesti varnost in kakovost v izobraževalni sistem
– zgraditi odgovornosti
– uvesti sistem poročanja in analize varnostnih zapletov
– zaščita zdravstvenih delavcev, ki poročajo o varnostnem zapletu
– zaščita udeležencev, razen v primeru malomarnosti ali kriminalnega dejanja
IZBOLJŠAVA je stalen proces
– sprememba, ki pomeni boljšo uspešnost delovanja. To je katerakoli metoda, ki privede do izmerljive koristi glede na zastavljen cilj. Navadno je usmerjena na posamezne dele storitev, kot so varnost, P, dostopnost, izidi zdravljenja
– je stalen
Vse to izvajamo s kazalniki kakovosti, ki so neko orodje
– v izboljševanje sistema ne spada le izboljševanje lastne zdravstvene prakse, storitev, kliničnih sistemov, ampak tudi izboljševanje sistemov – gnilo jabolko! Potrebno je izboljšati procese.
Zakaj so sploh potrebne spremembe?
– drugačna so pričakovanja P in nas
– razvoj medicine
KLJUČNA NAČELA IZBOLJŠEVANJA
– potrebno je vedeti zakaj potrebujemo izboljšavo in pri tem imeti CILJ
– oblikovati spremembe, za katere mislimo, da bodo pripeljale do izboljšave
– izvedeti ali se je izboljšava res zgodila
– testirati spremembo ( da vidimo, če so dobre ), preden jo uvedemo v delo
Npr: niso zadovoljni z informiranjem – sodelujejo vsi ( vsak predstavi svoj vidik )
2 pristopa:
– top down – od zgoraj navzdol
– button up – krožki kakovosti