1. Kaj je kakovost?
Je nenehno izboljševanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno
prizadevanje vsakogar – zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, plačnikov, načrtovalcev in izobraževalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do boljših zdravstvenih izidov za P, večje uspešnosti delovanja sistema in boljšega razvoja strokovnjakov.
2. Kanov model pričakovanj?
Opredeljuje pričakovanja uporabnikov na treh različnih nivojih.
Prva stopnja pričakovanj (minimalne potrebe) so kakovosti ali lastnosti izdelkov, ki morajo biti zagotovljene oziroma izpolnjene. Te lastnosti same po sebi ne zadovoljijo uporabnika saj jih ti že tako ali tako pričakujejo. Povzročijo pa veliko nezadovoljstvo če niso izpolnjene.
Druga stopnja (osnovne potrebe) so kakovosti in lastnosti izdelkov, ki omogočajo da se izdelek obdrži na nekem trgu. Ta pričakovanja že vplivajo na uporabnikovo zadovoljstvo. Vključujejo vsa izražena pričakovanja uporabnikov.
Tretja stopnja (nadpovprečje) pa so stvari, ki jih uporabnik ni pričakoval. Nobene katastrofe ni če niso izpolnjena, ker jih tako ali tako ni pričakoval, je pa uporabnik zelo zadovoljen če se nepričakovano izpolnijo.
3. Krožki- so uvajanje sprememb kako, kakšen pristop je?
Delo temelji na izmenjavi izkušenj in sistematičnem vnosu novih spoznanj v delo, zaposleni prihajajo do novih spoznanj, postopoma spreminjajo odnos do dela in izboljšujejo medsebojne
odnose. Način stalne motivacije MS v procesu izboljšanja kakovosti.
Posamezen krožek kakovosti deluje po krogu PDC(STORI)A. Če krožek kakovosti sledi tem stopnjam so problemi lažje rešljivi. Krožki delujejo po napotkih posamezne stopnje in pripravijo poročilo za predstavitev.
4. Namen standardov?
– prispevajo k ustvarjanju infrastrukture
– podpirajo izobraževanje in testiranje kompetenc za vzdrževanje procesov
– dosežejo razumevanje osebja o kliničnih procesih
– omogočijo primerno in dosledno uporabo na dokazih osnovane zdravstvene prakse
– preprečujejo začetne napake pri zanesljivosti
– poenotenje ¸¸ZN
enakovredna obravnava pacientov
učenje , pomoč pri izvajanju aktivnosti ki se redkeje izvajajo
zagovor pri pravnih problemih
osnova za ocenjevanje, za strokovni nadzor (od Janite)
5. Kaj je struktura, proces, izid?
STRUKTURE: ko merimo kakovost struktur, smo osredotočeni predvsem na dokaj statične značilnosti posameznikov in na okolje, kjer oskrba poteka: izobraževanje, usposabljanje, izdajanje licenc ter primernost okolja, opreme, zadostno število osebja in organizacija.
Ocenjevanje kakovosti s strukturnimi značilnostmi predpostavlja, da bodo dobro usposobljene osebe, ki delajo v »idealnem« okolju z dobro organizacijo izvajale visoko kakovostno oskrbo.
Pa vendar je ne zagotavljajo ( strukture so le minimalne standard ). Če pride do incidenta na škodo P, krivca takoj pribijemo na križ – ni prav, ker se sposobnost in usposobljenost ne meri z enkratnim dogodkom – napake namreč delamo vsi;
PROCES: je niz povezanih delovnih aktivnosti, ki spremenijo vložke ( vhodne enote ) v izložke kot korist za nekoga. V zdravstvu so procesi bolj neotipljivi in težko izmerljivi s številkami.
Procesi dajo izide – to kar nastane na koncu je izloček. Izložki so slabo merilo uspešnosti delovanja, ker povedo samo neko količino ( koliko P smo pregledali danes ) in nič ne povedo o sami kakovosti pregledov;
Izid je raven uspešnosti delovanja in je lahko povezan s strukturo, procesom ali izložkom.
6. Kaj je podatek, kaj je informacija?
Podatek je nek zapis, ki ima za različne uporabnike različno vrednost.
Če podatka ne znaš razvozlati, nimaš nobene informacije.
7. Kaj so kazalci kakovosti ali pa klinična pot? Nekaj od teh dveh
KAZALNIK KAKOVOSTI
(važna definiranost kazalnika) – je merilno orodje, ki kaže na izide obravnave bolnikov
KAZALNIKI KAKOVOSTI:
– število padcev s postelj na tisoč oskrbnih dni
– število preležanin nastalih v bolnišnici na tisoč hospitaliziranih bolnikov
– čakalna doba za računalniško tomografijo
– čakanje na odpust
8. Katere so ovire pri uvajanju SOP?
– dvom v znanstveno podlago in dosegljivost smernic
– odpor na splošno
– prekompleksem algoritem zdravljenja in diagnostike
– dodatno delo ki ga zahteva uvajanje smernic
– dejavniki uspešnega vpeljevanja smernic – znanje, finančne zmožnosti, vedenje zaposlenih in pacientov
9. Vsebina nadzorov?
Pri notranjem nadzoru se preverja vsakodnevno delo na področju zdravstvene nege, izvajanje standardov zdravstvene nege, izpolnjevanje dokumentacije zdravstvene nege in zdravstvene dokumentacije, ocena varnosti bolnika, rezultati kazalnikov kakovosti oddelka / enote, problemi in prednosti pri izvajanju programa kakovosti in priložnosti za izboljšave.
10. Kaj omogočajo kazalniki?
Omogočajo ocenjevanje kakovosti dela.
Kazalniki omogočajo spremljanje, ocenjevanje in izboljševanje kakovosti obravnave bolnikov, kliničnih storitev, podpornih dejavnosti in delovanja zavoda, ki vpliva na izide obravnave bolnikov in drugih uporabnikov
11. Kako zbiramo podatke?
Podatke lahko zbiramo tako, da:
– zapišemo dogodek, ko se zgodi
– podatke lahko vnašamo sproti tudi z opazovanjem prakse
– lahko uporabljamo intervjuje s pacienti ali osebjem
– z vprašalniki
– lahko jih zbiramo tudi retrogradno iz medicinske dokumentacije
12. Kaj je Gantov gram ( diagram)?
To je način prikazovanja terminskega plana – od kdaj do kdaj poteka kakšna naloga, na katere dodatne naloge je vezana
13. Kaj je akcijski načrt?
Akcijski načrt – ko začnemo s testiranjem sprememb = je seznam nalog za naslednji korak ki ga opredelimo z nosilcem in rokom.
14. Kaj je učeča se organizacija? Lastnosti USO?
Učeča se organizacije je tista organizacija, ki je sposobna izkoristiti najboljše izkušnje in znanje, kjer se zaposleni uče drug od drugega in od tistih v drugih podjetjih. »Učeča se organizacija je tista, ki skozi boljše znanje in razumevanje stalno izboljšuje procese aktivnosti«.
Skrivnost le-te je v odprti in učinkoviti komunikacijski mreži med vsemi, ki sodelujejo v poslovnem procesu. Učeča se organizacija je tista:
– ki oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial,
– ki širi kulturo učenja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje,
– ki vodi stalen proces sprememb zaradi učinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih v organizaciji,
– kjer sta delo in učenje sinonima, kjer so zaposleni sodelavci in prijatelji, tako delavci kot njihovi vodje; zato pa stalno kreirajo nove ideje, rešujejo probleme in iščejo nove možnosti za učenje.
LASTNOSTI UČEČE SE ORGANIZACIJE:
– Viri, znanja, sredstva
– Vizija
– Timska sestava
– Močna, prilagodljiva kultura
– Odprtost informacij
– Sistemsko mišljenje
– Mentalni modeli
– Opolnomočenje zaposlenih
– Opredeljeni cilji
– Decentralizirano odločanje
– Usmerjenost k dosežkom
15. Kaj je vizija organizacije?
Vizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o želeni prihodnosti in odgovarja na vprašanja: ‘’Kdo smo? Kaj želimo postati?’’ Vizija služi temu, da se člani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja težkih in strateških odločitev.
16. Kaj pomeni opolnomočenje zaposlenih?
OPOLNOMOČENJE – ponavadi v učeči se organizaciji, je tudi eden od pogojev za delovanje USO.
Pomeni pa da zaposleni pridobijo več kompetenc, večjo svobodo, znanje in spretnosti za sprejemanje odgovornosti.
17. Kaj je sistemski pristop v organizaciji?
SISTEMSKI PRISTOP – celoto razdelimo na manjše dele, ki so manj kompleksni in jih potem lažje razumemo (je eden od pogojev za USO)
SISTEMSKI PRISTOP V VODENJU: prepoznavanje, razumevanje in vodenje med seboj povezanih procesov kot sistema. Prispevek k večji učinkovitosti in uspešnosti organizacije. Kako imamo postavljen pristop, celovitost, vedeti da spremembe na majhnem delu lahko spremenijo ali vplivajo na celoten sistem.
18. Načini glasovanja? (EVP)
Enostavno, večkratno, ponderirano
19. 4 načela osredotočenja na pacienta?
– dostojanstvo in spoštovanje
– informacije in obveščanje
– sodelovanje
– udeležba
20. Uvajanje sprememb- kakšen pristop moramo imeti? Katere so ovire?
Osnova za uvajanje sprememb je strateško načrtovanje.
Opredeliti moramo značilnosti razloge o potrebi po spremembi, ki jo želimo uvesti.
Uporabiti moramo:
– razumski pristop,
– soudeležbeni pristop,
– pristop preoblikovanja sistema,
– pregledati jakosti in slabosti posameznih pristopov.
21. Matrika fleksibilnosti? Prednosti in nevarnosti?
Matrika je zahteven proces:
– potrebuje stalno dopolnjevanje
– potrebno je izkoristiti njene prednosti
– je zemljevid znanj, popis obstoječega znanja, popis potrebnih znanj
– omogoča poznavanje obstoječih znanj v organizaciji, ki jih p.p. lahko uporabimo
Vodstveni delavci morajo poznati vsa znanja in potenciale svojih zaposlenih. To pomeni, da zberejo informacije o vsem kar bodoči sodelavec zna, tudi če ni trenutno pomembno (znanje tujih jezikov npr. ruščine: če nekoč dobimo pacienta iz Rusije, bomo vedeli koga lahko pokličemo, da bo rešil neprijetno situacijo).
Vir informacij za izdelavo matrike je nabor obstoječih in želenih znanj za določeno delovno mesto ter letni razgovori.
Nevarnosti:
– če matrike ne obnavljamo sproti, podatki zastarajo (potrebno je vedeti koliko časa je neko znanje veljavno. Znanost se spreminja hitro, čez nekaj let nekdo, ki je delal v IE, ne bo več sposoben tega, ker ga bodo novosti prehitele).
– posameznike, ki veliko znajo lahko preobremenimo
– nepopolni podatki ali napačna interpretacija podatkov
22. Pogoji za delovanje timov?
Pogoji za delovanje timov (ZUNANJI)
– znanje – stroka + širša razgledanost
– občutek za skupinsko dinamiko
– sklepanje kompromisov
– razprave, prepričevanja, organiziranje, vodenje in tudi menedžerske zmožnosti
– organizacijska kultura, ki vzpodbuja timsko delo
Pogoji za delovanje tima (NOTRANJI)
– učinkovit tim ima jasno vizijo, razvito motivacijo, zaupanje in vzajemno spoštovanje
– ustrezna sestava tima – vloge so jasno opredeljene, komunikacije, sprejemanje rezultatov
– jasen cilj – motivacija, jasen pomen nalog
– podpora
– dobro vzdušje – način sprejemanja odločitev, poslušanje med člani, konsenz, konstruktivne kritike
– odprta diskusija
23. Kako se vrednotijo rezultati krožkov kakovosti? ( nekaj tazga, jaz sem poj napisala: podpora organizacije,…
• Vrednotenje naj ne bo omejeno le na proučevanje izidov.
• vrednotenje mora poudariti način usmerjanja krožkov za obvladovanje kakovosti, prizadevanje, ki ga člani kažejo pri reševanju problemov in obseg sodelovanja, ki ga kaže skupina.
• Pomembni so tudi “izdelki”: brošure, zloženke…
1. Kaj je kakovost?
Qualitas, qualis – kako je nekaj sestavljeno, kakšne so stvari v resnici
Je nenehno izboljševanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno prizadevanje vsakogar – zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, plačnikov, načrtovalcev in izobraževalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do boljših zdravstvenih izidov za P, večje uspešnosti delovanja sistema in boljšega razvoja strokovnjakov.
2. Opiši fazo act v PDCA krogu?
Četrta faza pove, kaj moramo narediti na podlagi tega, kar smo ugotovili v tretji fazi. Spremembo lahko sprejmemo, če je privedla do izboljšave, lahko jo priredimo in nato spet testiramo ali pa jo zavržemo, če ni privedla do izboljšave in izberemo drugo.
3. Diagram poteka?
DIAGRAMI POTEKA procesa nam pomagajo zarisati sedanji proces dela v strnjeni obliki. Proces moramo dokumentirati. Če je samo v glavi osebe A in oseba A ne bo vedela kaj je v glavah oseb B, C ali D in tudi te osebe ne morejo vedeti, kaj misli oseba A. Najbolje ga je narisati v strnjeni obliki, kjer ga lahko vsakdo vidi.
PRAVILO – če se procesa ne da zarisati ali napisati potem ne obstaja.
DEFINICIJA: je sosledje faz in smer teh faz v procesu
Pri procesu je več faz in več zdr. strokovnjakov in zato tako risanje ustvarja skupno razumevanje tima in tudi enotno terminologijo.
4. Zakaj se uporablja diagram poteka?
– pomaga razjasniti kompleksne procese
– pokaže odvečne faze, ki ne dodajo nobene vrednosti
– pritegne večpoklicno skupino k ustvarjanju
– pridobi se soglasje o sosledju faz
– popravi se nerazumevanje o tem, kako proces deluje
– ugotovi se mesta procesa, kjer se ista stvar dela različno iz neracionalnih razlogov
– slikovni prikaz je boljši za razumevanje
– namesto dolgih strani opisov so slike
– ugotovijo se problematična področja glede odklonov, razsipnosti, zakasnitev, ponovnega opravljanja dela
– ugotovi se odnos med dobavitelji in uporabniki ( kdo daje kaj komu )
Omogoča razumevanje o tem, kako sploh delamo, kako bi lahko delali in v kateri fazi naj zberemo podatke. Pokaže tudi kdo je odgovoren za katero fazo v procesu in tudi kje se da proces izboljšati in standardizirati.
5. Načela varnosti?
– učenje in neobtoževanje
– poročanje – hitro, neobtožujoče, zaupno
– pomen skorajšnjih napak
– tim za analizo je več poklicen
– gre za ugotavljanje tveganj
– hitra povratna informacija
– odprt sistem za vse
6. Kako je s kakovostjo v zdravstvu?
– Malo izobraževanja, znanja, literature o kakovosti
– Ni tradicije ali kulture delovanja na področju kakovosti
– Na kakovost gledamo negativno: zunanji pritisk, vsiljevanje, metoda nadzora in kaznovanja
– Malo vzpodbud za osredotočenje na bolnika – uporabnika
7. Kako na kakovost gledajo pacienti?
– pomembna je tehnična kakovost, vendar jo težje ocenjujejo zaradi slabšega poznavanja / nepoznavanja. Zanašajo se na mnenja drugih; zanesljivejše bi bilo, če bi šla zdr. organizacija skozi zunanjo presojo neodvisne institucije, ki izvaja akreditacijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
– Ocenjujejo tisto, kar sami najbolje zaznajo – udobje, fizično in časovno dostopnost, prijaznost osebja, obveščenost o bolezni in zdravljenju, skrb za dostojanstvo in zasebnost ter sodelovanje pri zdravljenju.
8. Zakaj kakovost?
– prevelika uporaba – vsak dan kri, postopki ki niso potrebni
– premajhna uporaba – potrebni postopki
– napačna uporaba – napake, indikacija, izvedba
– potratnost
– razdrobljenost
– zdravniške napake
– mišljenje da se ničesar ne da storiti
9.Kanov model pričakovanj?
Opredeljuje pričakovanja uporabnikov na treh različnih nivojih.
Prva stopnja pričakovanj so kakovosti ali lastnosti izdelkov, ki morajo biti zagotovljene oziroma izpolnjene. Te lastnosti same po sebi ne zadovoljijo uporabnika saj jih ti že tako ali tako pričakujejo. Povzročijo pa veliko nezadovoljstvo če niso izpolnjene.
Druga stopnja so kakovosti in lastnosti izdelkov, ki omogočajo da se izdelek obdrži na nekem trgu. Ta pričakovanja že vplivajo na uporabnikovo zadovoljstvo. Vključujejo vsa izražena pričakovanja uporabnikov.
Tretja stopnja pa so stvari, ki jih uporabnik ni pričakoval. Nobene katastrofe ni če niso izpolnjena, ker jih tako ali tako ni pričakoval, je pa uporabnik zelo zadovoljen če se nepričakovano izpolnijo.
10. Kaj je izboljšava?
IZBOLJŠAVA: je katerakoli sprememba, ki pomeni boljšo uspešnost delovanja. To je katerakoli metoda, ki privede do izmerljive koristi glede na zastavljen cilj. Navadno je usmerjena na posamezne sestavne dele storitev, kot so varnost P, dostopnost, izidi zdravljenja….v to definicijo sodi tudi izboljševanje sistema v katerem delamo.
11. Koristi NIPU kroga?
hiter – potrebuje malo časa, potrebuje malo virov, testiranje na majhnem številu primerov, točno določene zahteve (kaj, kdaj, kdo, kako, kje)
12. Ključne stopnje oblikovanja smernic?
– multidisciplinarna skupina
– vrednotenje dokazov
– oblikovanje priporočil
– posvetovanje
13. Kako zbiramo podatke?
Podatke lahko zbiramo tako, da zapišemo dogodek, ko se zgodi, podatke lahko vnašamo sproti tudi z opazovanjem prakse, lahko uporabljamo intervjuje s pacienti ali osebjem ali vprašalnike, lahko jih zbiramo tudi retrogradno iz medicinske dokumentacije
14. Kaj so podatki in informacije?
Podatek je nek zapis, ki ima za različne uporabnike različno vrednost. Če podatka ne znaš razvozlati, nimaš nobene informacije.
15. Kaj je tim?
Tim –tesno so povezani, ker jih združuje isti cilj
– Lipičnik – tim je skupina za katero je značilno, da sodeluje pri odločanju in si med seboj pomaga pri opredeljevanju in doseganju ciljev. Med člani timov so vezi, ki jih v skupini ni
– Dyer – tim definira kot malo skupino ljudi, ki si delijo odgovornosti za izide in upoštevajo, da se tim lahko spreminja glede na število članov in načine komuniciranja med člani
– (sestava tima se spreminja glede na obravnavano temo)
Delovna skupina, sestavljena iz vsaj dveh oseb, ki ima svoj cilj, za izvedbo naloge so člani tima odgovorni.
(Sinergija – brain storming 1+1=3)
16. Kaj je opolnomočenje ali empovermwnt?
Ponavadi v učeči se organizaciji je tudi eden od pogojev za delovanje USO. Pomeni pa da zaposleni pridobijo več kompetenc, večjo svobodo, znanje in spretnosti za sprejemanje odgovornosti.
17. Kaj pomeni učeča se organizacija?
Učeča se organizacije je tista organizacija, ki je sposobna izkoristiti najboljše izkušnje in znanje, kjer se zaposleni uče drug od drugega in od tistih v drugih podjetjih. »Učeča se organizacija je tista, ki skozi boljše znanje in razumevanje stalno izboljšuje procese aktivnosti«. Skrivnost le-te je v odprti in učinkoviti komunikacijski mreži med vsemi, ki sodelujejo v poslovnem procesu.
Učeča se organizacija je tista:
– ki oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial,
– ki širi kulturo učenja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje,
– ki vodi stalen proces sprememb zaradi učinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih v organizaciji,
– kjer sta delo in učenje sinonima, kjer so zaposleni sodelavci in prijatelji, tako delavci kot njihovi vodje; zato pa stalno kreirajo nove ideje, rešujejo probleme in iščejo nove možnosti za učenje.
LASTNOSTI UČEČE SE ORGANIZACIJE
– Vizija
– Decentralizirano odločanje
– Opolnomočenje zaposlenih
– Timska sestava
– Odprtost informacij
– Močna, prilagodljiva kultura (KADIVEC
– Sistemsko mišljenje
– Mentalni modeli
– Opredeljeni cilji
– Viri, znanja, sredstva
– Usmerjenost k dosežkom
18. Matrika fleksibilnosti?
– je zahteven proces
– potrebuje stalno dopolnjevanje
– potrebno je izkoristiti njene prednosti
– je zemljevid znanj, popis obstoječega znanja, popis potrebnih znanj
– omogoča poznavanje obstoječih znanj v organizaciji, ki jih p.p. lahko uporabimo
Vodstveni delavci morajo poznati vsa znanja in potenciale svojih zaposlenih. To pomeni, da zberejo informacije o vsem kar bodoči sodelavec zna, tudi če ni trenutno pomembno (znanje tujih jezikov npr. ruščine: če nekoč dobimo pacienta iz Rusije, bomo vedeli koga lahko pokličemo, da bo rešil neprijetno situacijo).
Vir informacij za izdelavo matrike je nabor obstoječih in želenih znanj za določeno delovno mesti ter letni razgovori.
19. Kdo lahko izvaja nadzor?
Strokovni nadzor v zdravstveni negi izvajajo napovedano ali nenapovedano pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege, glavne medicinske sestre oddelkov, koordinatorki za kakovost ali izvajalci zdravstvene nege, ki jih pooblasti pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege.
– Izvaja ga lahko tisti, ki ima pooblastila (neposredni vodja, glavna MS)
– Je za to izobražen
20. Seveda krožki kakovosti?
KROŽKI KAKOVOSTI
– sestavljajo zaposleni, majhna skupina ljudi, ki prostovoljno in v istem delovnem okolju izvaja aktivnosti za obvladovanje kakovosti.
CILJI KROŽKOV KAKOVOSTI
– vzgojni in izobraževalni namen
– nove izkušnje znanja in sposobnosti – spreminjajo in izboljšujejo medsebojne odnose
– rezultat so novi načini dela, nova spoznanja, boljša vključenost v delovni proces in večja sposobnost za upravljanje delovnega procesa
KROŽKI KAKOVOSTI
– gre za pridobivanje znanja in izkušenj ob lastni dejavni udeležbi in v krogu enakih kolegov
21. Vizija organizacije?
Vizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o želeni prihodnosti in odgovarja na vprašanja: ‘’Kdo smo? Kaj želimo postati?’’ Vizija služi temu, da se člani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja težkih in strateških odločitev.
1. Kaj je kakovost?
Qualitas, qualis – kako je nekaj sestavljeno, kakšne so stvari v resnici
Je nenehno izboljševanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno prizadevanje vsakogar – zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, plačnikov, načrtovalcev in izobraževalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do boljših zdravstvenih izidov za P, večje uspešnosti delovanja sistema in boljšega razvoja strokovnjakov.
2. Kazalniki kakovosti?
Kazalnik je merilno orodje, ki ga uporabljamo za spremljanje, ocenjevanje in izboljševanje kakovosti obravnave bolnikov, kliničnih storitev, podpornih dejavnosti in delovanja zavoda, ki vpliva na izide obravnave bolnikov in drugih uporabnikov
Kazalnik kakovosti
(važna definiranost kazalnika) – je merilno orodje, ki kaže na izide obravnave bolnikov
Kazalniki kakovosti:
– število padcev s postelj na tisoč oskrbnih dni
– število preležanin nastalih v bolnišnici na tisoč hospitaliziranih bolnikov
– čakalna doba za računalniško tomografijo
– čakanje na odpust
– delež nenačrtovanega ponovnega sprejema v sedmih dneh po odpustu
3. Po PDCA krogu napiši rešitev problema ( Povečano števili RZP na oddelku. Trikrat ta teden je prišlo do napak pri aplikaciji inzulina, kaj naredimo po PDCA krogu, da to popravimo)
4. Načela kakovosti ?
– uspešnost
– enakopravnost
– učinkovitost
– varnost
– pravočasnost
– osredotočenje na pacienta
5. Načela sistem varnosti?
-učenje in neobtoževanje
– poročanje hitro, neobtožujoče, zaupno
– pomen skorajšnjih napak
– tim za analizo je več poklicen
– gre za ugotavljanje tveganj
– hitra povratna informacija
– odprt sistem za vse
6. Kaj je izboljšava?
IZBOLJŠAVA: je katerakoli sprememba, ki pomeni boljšo uspešnost delovanja. To je katerakoli metoda, ki privede do izmerljive koristi glede na zastavljen cilj. Navadno je usmerjena na posamezne sestavne dele storitev, kot so varnost P, dostopnost, izidi zdravljenja….v to definicijo sodi tudi izboljševanje sistema v katerem delamo
7. Zakaj standardi kakovosti?
– prispevajo k ustvarjanju infrastrukture
– podpirajo izobraževanje in testiranje kompetenc za vzdrževanje procesov
– dosežejo razumevanje osebja o kliničnih procesih
– omogočijo primerno in dosledno uporabo na dokazih osnovane zdravstvene prakse
– preprečujejo začetne napake pri zanesljivosti
8. Kaj naredimo, da uporabniki izvejo za klinične poti ( jst sem napisala, da jih damo na net, v priporočila, navodila za bolike,…
9.Razloži Struktura, Proces, Izid?
STRUKTURE: ko merimo kakovost struktur, smo osredotočeni predvsem na dokaj statične značilnosti posameznikov in na okolje, kjer oskrba poteka: izobraževanje, usposabljanje, izdajanje licenc ter primernost okolja, opreme, zadostno število osebja in organizacija.
Ocenjevanje kakovosti s strukturnimi značilnostmi predpostavlja, da bodo dobro usposobljene osebe, ki delajo v »idealnem« okolju z dobro organizacijo izvajale visoko kakovostno oskrbo. Pa vendar je ne zagotavljajo ( strukture so le minimalne standard ). Če pride do incidenta na škodo P, krivca takoj pribijemo na križ – ni prav, ker se sposobnost in usposobljenost ne meri z enkratnim dogodkom – napake namreč delamo vsi;
PROCES: je niz povezanih delovnih aktivnosti, ki spremenijo vložke ( vhodne enote ) v izložke kot korist za nekoga. V zdravstvu so procesi bolj neotipljivi in težko izmerljivi s številkami.
Procesi dajo izide – to kar nastane na koncu je izloček. Izložki so slabo merilo uspešnosti delovanja, ker povedo samo neko količino ( koliko P smo pregledali danes ) in nič ne povedo o sami kakovosti pregledov;
Izid je raven uspešnosti delovanja in je lahko povezan s strukturo, procesom ali izložkom.
10. Kaj omogoča Klinična pot?
Klinična pot je orodje, ki temelji na dokazih podprti medicini in krajevni organizaciji, s katerim je opredeljen standardni načrt večdisciplinarne zdravstvene oskrbe za obolenje ali poseg pri določeni vrsti pacientov. Omogoča sledenje odklonom od standardnega
postopka, ohranja utemeljeno samostojnost odločitve, poenoti klinično prakso, nenehno izboljšuje kakovost zdravstvene obravnave in spodbuja timsko delo.
Klinična pot je eno od odličnih orodij in je del sistema nenehnega izboljševanja kakovosti.
11.Kaj je notranji nadzor?
Nadzor je postopek kritičnega in sistematičnega ocenjevanja lastnega strokovnega dela z namenom, da bi izboljšali lastno delo in ne nazadnje kakovost in/ali stroškovno učinkovitost oskrbe bolnikov
Preverja se lahko:
– izvajanje standardov
– izpolnjevanje dokumentacije ZN
– vsakodnevno delo
– ocena varnosti bolnika
– odvzemi vzorcev
– aktivnosti, ki se redko izvajajo
– finančni kazalniki
12. Načela zbiranja podatkov ( jst se napisala, da so zbrani na enak način, ista metoda, ista obdelava, zbrani nepristransko,..
13. Kaj je Paretov diagram
Je histogram urejen po pogostnosti pojavo, ki kaže koliko rezultatov je povzročil posamezni prepoznavni vzrok.
14. Zakaj Paretov diagram?
Z uporabo Paretovega diagrama ločimo pomembne dejavnike od nepomembnih.
15. Lastnosti USO ( učeče org)
LASTNOSTI UČEČE SE ORGANIZACIJE
– Vizija
– Decentralizirano odločanje
– Opolnomočenje zaposlenih
– Timska sestava
– Odprtost informacij
– Močna, prilagodljiva kultura (KADIVEC
– Sistemsko mišljenje
– Mentalni modeli
– Opredeljeni cilji
– Viri, znanja, sredstva
– Usmerjenost k dosežkom
16. Kako v vaši organizaciji skrbite da izpolnjujete pogoje učeče se org (pač opišete kaj delate v org, in kako )
17.Kako MS skrbimo za empoverment?
-letni razgovori
-plan izobraževanja
-izdelani kriteriji za delovno uspešnost in napredovanja
18. Eno do načel pacienta je dostojanstvo in spoštovanje, kako ga dosegamo?
Zdravstveno osebje posluša in upošteva mnenje ter stališča pacientov in svojcev ter njihovo izbiro. Pri načrtovanju zdravljenja upošteva njihovo znanje, vrednote in kulturno ozadje.
19. Kaj pričakuje pacient?
– spoštovanje pacientovih vrednot, izraženih potreb in možnosti izbire
– koordinacija in integracija zdravstvene obravnave
– obveščenost in vzgoja
– dobro fizično počutje
– emocionalna podpora ter zmanjševanje strahu in zaskrbljenosi
– sodelovanje svojcev in prijateljev
– nepretrgana zdravstvena obravnava
– dostopnost do zdravstvene oskrbe
20. Matrika znanja – bila je miselna naloga.
21. Pogoji za dober tim?
Pogoji za delovanje timov (ZUNANJI)
– znanje – stroka + širša razgledanost
– občutek za skupinsko dinamiko
– sklepanje kompromisov
– razprave, prepričevanja, organiziranje, vodenje in tudi menedžerske zmožnosti
– organizacijska kultura, ki vzpodbuja timsko delo
Pogoji znotraj tima
– učinkovit tim ima jasno vizijo, razvito motivacijo, zaupanje in vzajemno spoštovanje
– ustrezna sestava tima – vloge so jasno opredeljene, komunikacije, sprejemanje rezultatov
– jasen cilj – motivacija, jasen pomen nalog
– podpora
– dobro vzdušje – način sprejemanja odločitev, poslušanje med člani, konsenz, konstruktivne kritike
– odprta diskusija
22. Krožki kakovosti?
KROŽKI KAKOVOSTI
– sestavljajo zaposleni, majhna skupina ljudi, ki prostovoljno in v istem delovnem okolju izvaja aktivnosti za obvladovanje kakovosti.
CILJI KROŽKOV KAKOVOSTI
– vzgojni in izobraževalni namen
– nove izkušnje znanja in sposobnosti – spreminjajo in izboljšujejo medsebojne odnose
– rezultat so novi načini dela, nova spoznanja, boljša vključenost v delovni proces in večja sposobnost za upravljanje delovnega procesa
KROŽKI KAKOVOSTI
– gre za pridobivanje znanja in izkušenj ob lastni dejavni udeležbi in v krogu enakih kolegov
1. Kaj je klinična pot?
Klinična pot je orodje, ki zdravstvenemu timu omogoča racionalno in na znanstvenih dokazih utemeljeno obravnavo pacienta, spremljanje opravljenega dela ter kazalnikov kakovosti, natančnejše dokumentiranje in lažjo notranjo presojo zdravstvene prakse. Pomaga pa tudi pri seznanjanju pacienta s predvidenim potekom njegove zdravstvene obravnave in je dober pripomoček za izračun stroškov obravnave. Cilj klinične poti je izboljšati kakovost zdravstvene obravnave z izboljševanjem izidov za paciente,
s poudarjanjem njihove varnosti, z izboljšanjem pacientovega zadovoljstva ob čim bolj
optimalni izkoriščenosti danih virov.
2. Kaj je klinična smernica?
Izraz klinična smernica se zelo pogosto uporablja. Zanj obstaja več različnih definicij. Najpogostejša je, da je klinična smernica skupek sistematičnih izjav, ki vključuje temeljito ocenjevanje podatkov ter zdravstvenemu osebju in pacientom pomaga pri odločanju za primerno medicinsko oskrbo v posebnih kliničnih okoliščinah.
Tipična klinična smernica ima štiri poglavitne prvine:
1. Vsebuje nekaj epidemioloških statistik, ki vključujejo klinične izide, da bralec občuti resnost medicinskega problema.
2. Vsebuje splošne predloge za diagnostiko in zdravljenje.
3. Vsebuje podrobnejše in posebne predloge za zdravstveno oskrbo različnih zdravstvenih težav.
4. Vsebuje drugo gradivo za diagnozo in zdravljenje.
3. Kaj je varnost?
VARNOST – je stopnja pri kateri se zdravstvena oskrba odvija varno in je do največje možne mere zmanjšano tveganje ali nezaželeni dogodki za P in izvajalca
4. Kaj je kakovost?
Qualitas, qualis – kako je nekaj sestavljeno, kakšne so stvari v resnici
Je nenehno izboljševanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno prizadevanje vsakogar – zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, plačnikov, načrtovalcev in izobraževalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do boljših zdravstvenih izidov za P, večje uspešnosti delovanja sistema in boljšega razvoja strokovnjakov.
5. Koristi kakovosti?
manjša variabilnost procesov
manjša pojavnost problemov
manjša stroške napak
izboljša procese in kazalnike kakovosti
6. Napiši en kazalnik kakovosti v RS?
Padci, RZP
7. Pol je blo za dopolnit Vizijia____________
Vizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o želeni prihodnosti in odgovarja na vprašanja: ‘’Kdo smo? Kaj želimo postati?’’ Vizija služi pomaga, da se člani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja težkih in strateških odločitev.
8.Učeča se organizacija________________
Učeča se organizacije je tista organizacija, ki je sposobna izkoristiti najboljše izkušnje in znanje, kjer se zaposleni uče drug od drugega in od tistih v drugih podjetjih. »Učeča se organizacija je tista, ki skozi boljše znanje in razumevanje stalno izboljšuje procese aktivnosti«. Skrivnost le-te je v odprti in učinkoviti komunikacijski mreži med vsemi, ki sodelujejo v poslovnem procesu. Učeča se organizacija je tista:
– ki oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial,
– ki širi kulturo učenja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje,
– ki vodi stalen proces sprememb zaradi učinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih v organizaciji,
– kjer sta delo in učenje sinonima, kjer so zaposleni sodelavci in prijatelji, tako delavci kot njihovi vodje; zato pa stalno kreirajo nove ideje, rešujejo probleme in iščejo nove možnosti za učenje.
–
LASTNOSTI UČEČE SE ORGANIZACIJE
– Vizija
– Decentralizirano odločanje
– Opolnomočenje zaposlenih
– Timska sestava
– Odprtost informacij
– Močna, prilagodljiva kultura (KADIVEC
– Sistemsko mišljenje
– Mentalni modeli
– Opredeljeni cilji
– Viri, znanja, sredstva
– Usmerjenost k dosežkom
9. Opiši prvo fazo po NIPU krogu?
Prva faza je priprava načrta za testiranje. Načrt testiranja mora vsebovati ta vprašanja: kdo, kje, kdaj, kaj in kako (5K-jev) in mora imeti tudi načrt za zbiranje podatkov.
10.Namen standardov ZN?
S standardi zdravstvene nege:
– merimo in ocenjujemo kakovost zdravstvene nege
– povečujemo zadovoljstvo zdravstvenih delavcev
– raziskujemo
– približujemo izobraževanje
11. Kaj je delovna skupina?
12. Kaj je tim?
Tim –tesno so povezani, ker jih združuje isti cilj
– Lipičnik – tim je skupina za katero je značilno, da sodeluje pri odločanju in si med seboj pomaga pri opredeljevanju in doseganju ciljev. Med člani timov so vezi, ki jih v skupini ni
– Dyer – tim definira kot malo skupino ljudi, ki si delijo odgovornosti za izide in upoštevajo, da se tim lahko spreminja glede na število članov in načine komuniciranja med člani
– (sestava tima se spreminja glede na obravnavano temo)
TIM
Delovna skupina, sestavljena iz vsaj dveh oseb, ki ima svoj cilj, za izvedbo naloge so člani tima odgovorni.
(Sinergija – brain storming 1+1=3)
13. Kaj so cilji krožkov kakovosti?
– vzgojni in izobraževalni namen
– nove izkušnje znanja in sposobnosti – spreminjajo in izboljšujejo medsebojne odnose
– rezultat so novi načini dela, nova spoznanja, boljša vključenost v delovni proces in večja sposobnost za upravljanje delovnega procesa
14. Kaj so timi za razvoj zdravstvene nege?
Timi za razvoj zdravstvene nege so oddelki, kjer skupine medicinskih sester in ostalih zdravstvenih delavcev načrtujejo in izvajajo strategijo za lasten razvoj in razvoj svojega dela. Lahko jih opišemo kot time medicinskih sester, ki delajo v svojem delovnem okolju in oblikujejo programe s ciljem lastnega razvoja in doseganja največje kakovosti. Zaposlene MS v okviru teh timov raziskujejo in vrednotijo ZN.
15. Organizacijska kultura?
– je združevalna sila v organizaciji;
– je skupna filozofija članov organizacije;
– je to, v kar skupno verjamejo člani organizacije;
– je tisto, kar resnično omogoča razumeti bistvo in dušo organizacije;
Organizacijska kultura je sistem mišljenja in načina razmišljanja, ki je skupen ljudem v neki organizaciji in razlikuje eno organizacijo od druge.
OGR. KULTURA je način, sistem razmišljanja kako bomo delali, se obnašali.
Je globlja raven temeljnih ravnanj in prepričanj, ki so skupne članom organizacije, delujejo na nezavedni ravni in so temeljni samoumevni način percepcije samega sebe in svojega okolja. Organiz. sprememba zahteva spremembo organizacijske kulture. Organiz. kultura je dejavnik uspešnosti in razvoja. Org. kultura je sistem norm, vrednot, predstav, prepričanj in simbolov.
16. Opiši glasovanje?
enostavno, večkratno, ponderirano
17. Kaj je informacija
17. Kaj je informacija?
– Informacija je pomen, ki ga človek lahko pripiše podatkom s pomočjo znanih konvencij, ki so uporabljene pri njihovi predstavitvi.
– 2.Informacija so ovrednoteni podatki v specifični situaciji.
18. Kaj je podatek?
– Podatek je poljubna predstavitev s pomočjo simbolov ali analognih veličin, ki je predpisana ali se ji lahko predpiše nek pomen.
– 2.Podatek je predstavitev dejstva, koncepta ali instrukcije na formaliziran način, ki je primeren za komunikacijo, interpretacijo ali obdelavo s strani človeka ali stroja.
19. Kaj so krožki kakovosti
KROŽKI KAKOVOSTI
– sestavljajo zaposleni, majhna skupina ljudi, ki prostovoljno in v istem delovnem okolju izvaja aktivnosti za obvladovanje kakovosti.
CILJI KROŽKOV KAKOVOSTI
– vzgojni in izobraževalni namen
– nove izkušnje znanja in sposobnosti – spreminjajo in izboljšujejo medsebojne odnose
– rezultat so novi načini dela, nova spoznanja, boljša vključenost v delovni proces in večja sposobnost za upravljanje delovnega procesa
KROŽKI KAKOVOSTI
– gre za pridobivanje znanja in izkušenj ob lastni dejavni udeležbi in v krogu enakih kolegov
20. Kaj je vizija
Vizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o želeni prihodnosti in odgovarja na vprašanja: ‘’Kdo smo? Kaj želimo postati?’’ Vizija služi temu, da se člani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja težkih in strateških odločitev.
21. Struktura standardov
22. Akcijski načrt
akcijski načrt – ko začnemo s testiranjem sprememb = je seznam nalog za naslednji korak ki ga opredelimo z nosilcem in rokom.
23. Opolnomočenje zaposlenih
OPOLNOMOČENJE – ponavadi v učeči se organizaciji je tudi eden od pogojev za delovanje USO. pomeni pa da zaposleni pridobijo več kompetenc, večjo svobodo, znanje in spretnosti za sprejemanje odgovornosti.
1. Razloži pojme: proces, struktura, izid, kazalnik kakovosti
STRUKTURE: ko merimo kakovost struktur, smo osredotočeni predvsem na dokaj statične značilnosti posameznikov in na okolje, kjer oskrba poteka: izobraževanje, usposabljanje, izdajanje licenc ter primernost okolja, opreme, zadostno število osebja in organizacija.
Ocenjevanje kakovosti s strukturnimi značilnostmi predpostavlja, da bodo dobro usposobljene osebe, ki delajo v »idealnem« okolju z dobro organizacijo izvajale visoko kakovostno oskrbo. Pa vendar je ne zagotavljajo ( strukture so le minimalne standard ). Če pride do incidenta na škodo P, krivca takoj pribijemo na križ – ni prav, ker se sposobnost in usposobljenost ne meri z enkratnim dogodkom – napake namreč delamo vsi;
PROCES: je niz povezanih delovnih aktivnosti, ki spremenijo vložke ( vhodne enote) v izložke kot korist za nekoga. V zdravstvu so procesi bolj neotipljivi in težko izmerljivi s številkami.
Procesi dajo izide – to kar nastane na koncu je izloček. Izložki so slabo merilo uspešnosti delovanja, ker povedo samo neko količino ( koliko P smo pregledali danes ) in nič ne povedo o sami kakovosti pregledov;
Izid je raven uspešnosti delovanja in je lahko povezan s strukturo, procesom ali izložkom.
2. načela k pacientu usmerjena obravnava
– dostojanstvo in spoštovanje
– informacije in obveščanje
– sodelovanje
– udeležba
3. načela zbiranja podatkov
4. paretov diagram, kaj je in kdaj ga uporabimo
Je histogram urejen po pogostnosti pojavo, ki kaže koliko rezultatov je povzročil posamezni prepoznavni vzrok.
z uporabo Paretovega diagrama ločimo pomembne dejavnike od nepomembnih.
5. matrika fleksibilnosti ali znanja se ne spomnim, kdaj jo uporabimo, kakšne so nevarnosti oz.slabosti
6. lastnosti tima
Tim –tesno so povezani, ker jih združuje isti cilj
– Lipičnik – tim je skupina za katero je značilno, da sodeluje pri odločanju in si med seboj pomaga pri opredeljevanju in doseganju ciljev. Med člani timov so vezi, ki jih v skupini ni
– Dyer – tim definira kot malo skupino ljudi, ki si delijo odgovornosti za izide in upoštevajo, da se tim lahko spreminja glede na število članov in načine komuniciranja med člani
– (sestava tima se spreminja glede na obravnavano temo)
TIM
Delovna skupina, sestavljena iz vsaj dveh oseb, ki ima svoj cilj, za izvedbo naloge so člani tima odgovorni.
(Sinergija – brain storming 1+1=3)
7. V zdravstveni obravnavi se uporablja kakšen tim (krožki kakovosti so narobe baje)
Multidisciplinarni tim
8. Slabe lastnosti tima
-posamezni člani ne cenijo vložka drugih poklicev
– morebitne motnje v komunikaciji
– pomanjkanje podpore organizacije
– strah pred izgubo profesionalne avtonomije (MS)
– praktične ovire – kot je preveliko število članov, lahko ovirajo kreativnost, preveliko menjavanje članov lahko ovira razvoj in učenje tima ter nastanka občutka vzajemnosti
9.Zakaj tim
– možnost aktivnega predlaganja in izvedbe sprememb
– vključevanje sodelavcev
– strokovna nadgradnja in izpolnjevanje
(Osnova za uvajanje kliničnih poti je ISO 9001 (standard))
– mednarodno soglasje o dobri praksi vodenja organizacij
– povzetek izkušenj najboljših, vodilnih v svetu
– omogoča integracijo z drugimi sistemi, vodenje in vključitev specifičnih zahtev za različne dejavnosti znotraj zdravstva
– uvajanje zaradi različnih vidikov in nalog, kot na primer za postavljanje standardov, izboljševanje procesa dela, za uvajanje kliničnih poti ali protokolov
(standardi poenotijo delo, standardi kliničnih poti)
10. Kaj je kakovost
Qualitas, qualis – kako je nekaj sestavljeno, kakšne so stvari v resnici
Je nenehno izboljševanje zdr. prakse in zato je najbolj primerna definicija: kakovost zdr. obravnave je nenehno prizadevanje vsakogar – zdr. strokovnjakov, P, njihovih svojcev, raziskovalcev, plačnikov, načrtovalcev in izobraževalcev, da naredijo spremembe, ki bodo privedle do boljših zdravstvenih izidov za P, večje uspešnosti delovanja sistema in boljšega razvoja strokovnjakov.
11. Zakaj kakovost
– prevelika uporaba – vsak dan kri, postopki ki niso potrebni
– premajhna uporaba – potrebni postopki
– napačna uporaba – napake, indikacija, izvedba
– potretnost
razdrobljenost
– zdravniške napake
– mišljenje da se ničesar ne da storiti
12. Klinična pot in klinična smernica
– Klinična pot je orodje, ki temelji na dokazih podprti medicini in krajevni organizaciji, s katerim je opredeljen standardni načrt večdisciplinarne zdravstvene oskrbe za obolenje ali poseg pri določeni vrsti pacientov. Omogoča sledenje odklonom od standardnega postopka, ohranja utemeljeno samostojnost odločitve, poenoti klinično prakso, nenehno izboljšuje kakovost zdravstvene obravnave in spodbuja timsko delo.
Klinična pot je eno od odličnih orodij in je del sistema nenehnega izboljševanja kakovosti
– Klinična smernica
Izraz klinična smernica se zelo pogosto uporablja. Zanj obstaja več različnih definicij. Najpogostejša je, da je klinična smernica skupek sistematičnih izjav, ki vključuje temeljito ocenjevanje podatkov ter zdravstvenemu osebju in pacientom pomaga pri odločanju za primerno medicinsko oskrbo v posebnih kliničnih okoliščinah.
13. Zakaj standardi
– prispevajo k ustvarjanju infrastrukture
– podpirajo izobraževanje in testiranje kompetenc za vzdrževanje procesov
– dosežejo razumevanje osebja o kliničnih procesih
– omogočijo primerno in dosledno uporabo na dokazih osnovane zdravstvene prakse preprečujejo začetne napake pri zanesljivosti
14. Kako motivacija od krožkov kakovosti vpliva na izvajanje novosti
člani krožkov čutijo pripadnost KK, saj sami dejavno sodelujejo v njem – predlagajo spremembe, vrednotijo… zato so tudi motivirani za prevzemanje odgovornosti za uvedbo sprememb.
16. naštej 1 kazalnik kakovosti
Padci
17. Opiši PDCA prvo fazo
Prva faza je priprava načrta za testiranje. Načrt testiranja mora vsebovati ta vprašanja: kdo, kje, kdaj, kaj in kako (5K-jev) in mora imeti tudi načrt za zbiranje podatkov.
18. 3 faze oz. načela kanovega modela
Opredeljuje pričakovanja uporabnikov na treh različnih nivojih.
Prva stopnja pričakovanj so kakovosti ali lastnosti izdelkov, ki morajo biti zagotovljene oziroma izpolnjene. Te lastnosti same po sebi ne zadovoljijo uporabnika saj jih ti že tako ali tako pričakujejo. Povzročijo pa veliko nezadovoljstvo če niso izpolnjene.
Druga stopnja so kakovosti in lastnosti izdelkov, ki omogočajo da se izdelek obdrži na nekem trgu. Ta pričakovanja že vplivajo na uporabnikovo zadovoljstvo. Vključujejo vsa izražena pričakovanja uporabnikov.
Tretja stopnja pa so stvari, ki jih uporabnik ni pričakoval. Nobene katastrofe ni če niso izpolnjena, ker jih tako ali tako ni pričakoval, je pa uporabnik zelo zadovoljen če se nepričakovano izpolnijo.
19. pogoji da je učeča se organizacija
Učeča se organizacije je tista organizacija, ki je sposobna izkoristiti najboljše izkušnje in znanje, kjer se zaposleni uče drug od drugega in od tistih v drugih podjetjih. »Učeča se organizacija je tista, ki skozi boljše znanje in razumevanje stalno izboljšuje procese aktivnosti«. Skrivnost le-te je v odprti in učinkoviti komunikacijski mreži med vsemi, ki sodelujejo v poslovnem procesu. Učeča se organizacija je tista:
– ki oblikuje klimo, kjer se vsak posameznik usposablja in razvija svoj potencial,
– ki širi kulturo učenja na svoje stranke, dobavitelje, lastnike in druge poslovne partnerje,
– ki vodi stalen proces sprememb zaradi učinkovitega doseganja ciljev vseh zaposlenih v organizaciji,
– kjer sta delo in učenje sinonima, kjer so zaposleni sodelavci in prijatelji, tako delavci kot njihovi vodje; zato pa stalno kreirajo nove ideje, rešujejo probleme in iščejo nove možnosti za učenje.
LASTNOSTI UČEČE SE ORGANIZACIJE
– Vizija
– Decentralizirano odločanje
– Opolnomočenje zaposlenih
– Timska sestava
– Odprtost informacij
– Močna, prilagodljiva kultura
– Sistemsko mišljenje
– Mentalni modeli
– Opredeljeni cilji
– Viri, znanja, sredstva
– Usmerjenost k dosežkom
20. Kaj je vizija
Vizija je predstava o tem, kam podjetje ali organizacije gre. Je izjava o želeni prihodnosti in odgovarja na vprašanja: ‘’Kdo smo? Kaj želimo postati?’’ Vizija služi temu, da se člani lahko nanjo obrnejo v primeru sprejemanja težkih in strateških odločitev.
1. Mazurova neenačba
Nothing wrong NI anything right ne gleda ne spremlja, ne zbira podatkov
Nič narobe NI vse dobro
2. Načela nacionalnih usmeritev za kakovost – naštej opiši, (vprašanje tako zastavljeno da sploh ne veš da to hoče)
– uspešnost
– enakopravnost
– učinkovitost
– varnost
– pravočasnost
– osredotočenje na pacienta
3. filozofija kakovosti – 3 vrstično vprašanje – ne vem čist točn
4. opiši 2 fazo NIPU kroga (5 alinej) kdo bi vedel kaj
– izvedi načrt
– pilotno testiranje
– zbiramo podatke
– dokumentiraj probleme
– dokumentiraj nepričakovana opažanja
5. Kaj ocenjuje P in kaj zdravstveno osebje
Kako gleda na kakovost zdr. osebje?
– predvsem iz stališča tehničnega vidika – po tem vidiku je kakovostna zdr. oskrba definirana kot tista oskrba, ki posameznikom in populaciji poveča možnost za doseganje želenih izidov zdravljenja in je skladna s trenutnim strokovnim znanjem – ne tisto, kar nek strokovnjak ve, ampak tisto, kar je v stroki ta čas znanega.
KAKO GLEDAJO NA KAKOVOST PACIENTI?
– pomembna je tehnična kakovost, vendar jo težje ocenjujejo zaradi slabšega poznavanja / nepoznavanja. Zanašajo se na mnenja drugih; zanesljivejše bi bilo, če bi šla zdr. organizacija skozi zunanjo presojo neodvisne institucije, ki izvaja akreditacijo izvajalcev zdravstvene dejavnosti.
Ocenjujejo tisto, kar sami najbolje zaznajo – udobje, fizično in časovno dostopnost, prijaznost osebja, obveščenost o bolezni in zdravljenju, skrb za dostojanstvo in zasebnost ter sodelovanje pri zdravljenju
6. Posebnosti v zdravstvu (3 alineje)
– fizično vključevanje bolnika
– psihično vključevanje bolnika
– bolnik ima pravico odločanja
7. Opredeli pojme
– ocenjevanje kakovosti = postopek pri katerem z uporabo primernih metod in izbranih kriterijev primerjamo med seboj opravljeno in dogovorjeno zdravstveno oskrbo.
– izboljševanje kakovosti= proces, ki sledi fazi ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti, ter odpravlja ugotovljene ovire oziroma težave in dviguje kakovost na višjo raven.
– zagotavljanje kakovosti= je navadno proces presoje, osredotoči se na opazovane izide in išče neskladnosti. Cilj je zadržanje sedanjega standarda
– celovito upravljanje kakovosti= je holističen pristop h kakovosti v organizaciji, tako da vsak del organizacije deluje po načelih kakovosti
8. Načela sistema varosti
-učenje in neobtoževanje
– poročanje – hitro, neobtožujoče, zaupno
– pomen skorajšnjih napak
– tim za analizo je več poklicen
– gre za ugotavljanje tveganj
– hitra povratna informacija
– odprt sistem za vse
9. Izboljšava
IZBOLJŠAVA: je katerakoli sprememba, ki pomeni boljšo uspešnost delovanja. To je katerakoli metoda, ki privede do izmerljive koristi glede na zastavljen cilj. Navadno je usmerjena na posamezne sestavne dele storitev, kot so varnost P, dostopnost, izidi zdravljenja….v to definicijo sodi tudi izboljševanje sistema v katerem delamo
10. Naštej nekaj standardizacij
STANDARDIZACIJE – klinične usmeritve, klinične smernice, standardi ZN, klinične poti, pravilniki
11. Klinična pot
Klinična pot je orodje, ki temelji na dokazih podprti medicini in krajevni organizaciji, s katerim je opredeljen standardni načrt večdisciplinarne zdravstvene oskrbe za obolenje ali poseg pri določeni vrsti pacientov. Omogoča sledenje odklonom od standardnega postopka, ohranja utemeljeno samostojnost odločitve, poenoti klinično prakso, nenehno izboljšuje kakovost zdravstvene obravnave in spodbuja timsko delo.
Klinična pot je eno od odličnih orodij in je del sistema nenehnega izboljševanja kakovosti
12. Ključne stopnje oblikovanja smernic
– multidisciplinarna skupina
– vrednotenje dokazov
– oblikovanje priporočil
– posvetovanje
13. Kaj omogoča klinična pot
Omogoča sledenje odklonom od standardnega postopka, ohranja utemeljeno samostojnost odločitve, poenoti klinično prakso, nenehno izboljšuje kakovost zdravstvene obravnave in spodbuja timsko delo.
14. Načela zbiranja podatkov
15. Kakšni morajo biti zbrani podatki
– morajo biti kompletni
– zbrani nepristransko
– temeljijo na pravi metodi zbiranja, da se izognemo pristranskosti
– temeljijo na presoji procesa zbiranja, zagotovimo nepristranskost
16. 4 procesi zbiranja podatkov
1. delovna definicija – DD
2. zbiranje
3. analiza (sami)
4. interpretacija (sami)
17. Kako zbiramo podatke
Podatke lahko zbiramo tako, da zapišemo dogodek, ko se zgodi, podatke lahko vnašamo sproti tudi z opazovanjem prakse, lahko uporabljamo intervjuje s pacienti ali osebjem ali vprašalnike, lahko jih zbiramo tudi retrogradno iz medicinske dokumentacije
18. Pričakovanja pacientov v ONP
– spoštovanje pacientovih vrednot, izraženih potreb in možnosti izbire
– koordinacija in integracija zdravstvene obravnave
– obveščenost in vzgoja
– dobro fizično počutje
– emocionalna podpora ter zmanjševanje strahu in zaskrbljenosi
– sodelovanje svojcev in prijateljev
– nepretrgana zdravstvena obravnava
– dostopnost do zdravstvene oskrbe
19. Matrika znanja oz. matrika fleksibilnosti
– je zahteven proces
– potrebuje stalno dopolnjevanje
– potrebno je izkoristiti njene prednosti
– je zemljevid znanj, popis obstoječega znanja, popis potrebnih znanj
– omogoča poznavanje obstoječih znanj v organizaciji, ki jih p.p. lahko uporabimo
Vodstveni delavci morajo poznati vsa znanja in potenciale svojih zaposlenih. To pomeni, da zberejo informacije o vsem kar bodoči sodelavec zna, tudi če ni trenutno pomembno (znanje tujih jezikov npr. ruščine: če nekoč dobimo pacienta iz Rusije, bomo vedeli koga lahko pokličemo, da bo rešil neprijetno situacijo).
Vir informacij za izdelavo matrike je nabor obstoječih in želenih znanj za določeno delovno mesti ter letni razgovori.
20. Pomanjkljivosti timskega dela
– enoumje
– pogosto se pojavljajo pritiski na člane, da se strinjajo z neko alternativo, ki jo zagovarjajo močnejši
– možni konflikti med člani tima lahko povzročijo zavlačevanje in zmanjšujejo učinkovitost
– težnje posameznikov, da si prilastijo rezultate timskega dela
– v timih pogosteje pride do ekstremnih odločitev
– razpršena odgovornost
– potrebno je veliko časa in sredstev
21. Timsko delo v zdravstvu
zdravstveni sistem je zelo kompleksen
– slabo sodelovanje med profili
– uspeh sodelovanja med zdravniki in MS je odvisen od vzajemnega spoštovanja, razumevanja in sodelovanja
– kako zdravniki vidijo medicinske sestre?
– Turner (1992) – zdravstvena nega je primer patriarhalne podreditve žensk(triada).
KADIVEC:
– slabo sodelovanje v timu,
– vloge v timu se spreminjajo,
– opolnomočenje: posamezniki/skupine se usposobijo, da spremenijo dosedanji položaj, ker imajo/pridobijo sposobnosti, sredstva, možnosti, avtoriteto.
22. Krožki kakovosti
Delo temelji na izmenjavi izkušenj in sistematičnem vnosu novih spoznanj v delo, zaposleni prihajajo do novih spoznanj, postopoma spreminjajo odnos do dela in izboljšujejo medsebojni odnose. Način stalne motivacije MS v procesu izboljšanja kakovosti
– sestavljajo zaposleni, majhna skupina ljudi, ki prostovoljno in v istem delovnem okolju izvaja aktivnosti za obvladovanje kakovosti.
ZAKAJ KROŽKI KAKOVOSTI:
• delo v ZN je ozko specializirano.
• malo možnosti vertikalnega napredovanja.
• so orodje izziva za zaposlene za strokoven razvoj, in za vključevanje v procese stalnih izboljšav izboljšav.
23. Koristi nipu kroga
hiter – potrebuje malo časa, potrebuje malo virov, testiranje na majhnem številu primerov, točno določene zahteve (kaj, kdaj, kdo, kako, kje)
24. naredi načrt za strokovni nadzor – primer, rešitve
25. po demingovem krogu rešitev nekega problema
26. Ovire za uvajanje kakovosti.
OVIRE pri uvajanju kakovosti: slaba organizacijska kultura, slabo razmejena odgovornost posameznikov in poklicnih skupin, odsotnost formalnih pravil, profesionalnega obnašanja, odsotnost odgovornosti za neprofesionalno obnašanje
27. Zakaj stalno izboljševanje kakovosti ne more postati konstanta v zdravstvu al nekej tacga
28. PREDNOSTI TIMSKEGA DELA
– spodbuja kreativnost,
– izboljša komunikacijo, odnose,
– spodbuja k reševanju problemov
– osebnostna rast
– več znanja
– pokaže se več rešitev
– možnost vpliva
29. 4 osnovne strategije zbiranja podatkov
– uporaba podatkov, ki se že rutinsko zbirajo
– zbiranje podatkov za analizo trenutnega procesa
– zbiranje podatkov posameznih faz trenutnega procesa
– zbiranje podatkov za raziskavo
30. Za uspešno zbiranje podatkov moramo odgovoriti na ta vprašanja:
– zakaj zbiramo podatke
– katere metode bomo uporabili za analizo podatkov
– katere podatke bomo zbrali in kje v procesu, ki ga presojamo
– kako bomo podatke merili in zapisovali, kakšne podatke potrebujemo
– kako pogosto bomo zbirali podatke
– kako bomo zbirali podatke
– kdo bo zbiral podatke
– kakšno usposabljanje je potrebno za zbiralce podatkov
31. Načela varnosti
-učenje in neobtoževanje
– poročanje – hitro, neobtožujoče, zaupno
– pomen skorajšnjih napak
– tim za analizo je več poklicen
– gre za ugotavljanje tveganj
– hitrapovratna informacija
– odprt sistem za vse
32. Filozofija ZN
nenehno izboljševanje kakovosti, osredotočenje na pacienta, iskanje napak v sistemu,
ocenjevanje kakovosti, prepoznavanje strukture dela, timsko delo, stalno izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje
33.Ovire za delo krožkov
– pomanjkanje podpore okolja
– formalno priznanje timskemu delu v organizacijski strukturi
– motivacija za delo v krožkih
– vodenje krožka
– vključevanje drugih profilov (zdravniki, administratorke)
– podpora nadrejenih