Razbremenilna sonda

Nazogastrično sondo uvajamo bolnikom, kadar je potrebna razbremenitev ali izpraznitev želodca, za zmanjšanje napetosti v trebuhu ali za hranjenje. Uvaja jo medicinska sestra po čisti metodi, ker se v prebavilih nahajajo črevesne bakterije. Pri  življenjsko ogroženih kirurških bolnikih jo uvede po aseptični metodi, ker so zaradi imunske  oslabljenosti še bolj ogroženi, prav ta način pa prepreči dodaten vnos bakterij. Sonde so različnih debelin in dolžin, eno – ali dvolumenske. Izberemo jo glede na osnovni namen vstavitve (sprostitev in izpraznitev prebavnih poti, za diagnostični namen, enteralno hranjenje, vnos zdravil). Za izpraznitev prebavnih poti je treba vstaviti debelejšo Repoglovo nazogastrično sondo (CH 22, CH24), ki je primerna, kadar je pričakovano iztekanje hrane in goste vsebine. Če je prebavna pot prazna in je sonda indicirana zato, da bi zmanjšala napetost, uporabimo tanjšo Repoglovo sondo (Ch 18, Ch 20).

Zdravstvena nega bolnika z NGS

Pravilna pritrditev nazogastrične sonde z lepilni trakom, s katerim jo obvijemo, in s kraki traku zalepimo na nos. Uporabimo lahko namenski obliž, ki je oblikovan tako, da olajša pritrditev. Obliž zamenjamo, ko je umazan ali razmočen. Pred menjavo kožo umijemo s toplo vodo in milom, pri čemer ne uporabljamo dražečih tekočin, npr. alkohola ali bencina. Zbiralno vrečko ali sukcijski sistem je treba namestiti na primerni razdalji, da lahko bolnik neovirano obrača glavo. Pravilna namestitev preprečuje vlečenje sonde in možni nastanek razjede nosnice zaradi pritiskanja. Higienski postopki: čiščenje nosnic s toplo vodo in mehkim sanitetnim materialom ali krpico, umivanje površine sonde s toplo vodo in milom ter ustna nega najmanj petkrat dnevno. Opazovanje morebitnega draženja, vnetja, razjede nosnice. Preverjanje, merjenje in beleženje količine izločene vsebine po razbremenilni sondi ter količine prejete hrane ali tekočine po nazogastrični sondi. Bolnika je treba hraniti v Fowlerjevem položaju (z vzdignjenim vzglavjem za 30 stopinj), da bi preprečili regurgitacijo. Opazujemo položaj sonde vsake štiri ure.

Pred hranjenjem bolnika, ki ima endotrahealni tubus ali kanilo, moramo napihniti balon ali ga dopolniti z zrakom, da bi preprečili možnost aspiracije hrane v pljuča.

Balon ostane napihnjen še vsaj dve uri po hranjenju. Opazovati je treba potek hranjenja, bolnikovo počutje med hranjenjem in po njem. Preverjati moramo bolnikovo iztrebljanje in skrbeti, da bo redno odvajal vsak drugi dan. Ugotavljamo stanje dehidracije; spremljamo tekočinsko bilanco, izločanje seča, opazujemo turgor kože in vlažnost sluznic; nadzorujemo ţežo, zlasti če ima bolnik drisko, se obilno znoji ali ima poliurijo. Dodajanje tekočin poteka ob hranjenju do pozitivne tekočinske bilance.

Sladkornim bolnikom preverjamo raven krvnega sladkorja na vsake 4 do 6 ur.

Spremljamo laboratorijske izvide. Prepoznavamo zaplete sondnega hranjenja in o tem obvestimo zdravnika. Upoštevamo zdravnikova navodila o hranjenju, vrsti hrane in količini. Preprečujemo vnos mikroorganizmov, zato hrana v sistemu ne sme stati več kot 24 ur; ostanke zavržemo, hranilni sistem menjamo po 24 urah, pločevinke in steklenice hranimo na sobni temperaturi (hrane ne pogrevamo): pred dajanjem hrane in zdravil razkužimo spojno mesto na sondi; hranilno črpalko enkrat dnevno ali ob vidni onesnaženosti očistimo, razkužimo. Pred vsakim ponovnim hranjenjem preverjamo lego in prehodnost sonde ter zastajanje v želodcu; kadar je zastojna količina večja od 200 ml, po zdravnikovih navodilih začasno ustavimo ali upočasnimo hranjenje. Pozorni smo tudi na iztrebljanje. Kadar bolnik ne odvaja več kot 2 dni, zdravnik odredi odvajalo.

Kritično mnenje:

V splošni bolnišnici Jesenice, na oddelku za abdominalno kirurgijo, mi je delo zelo všeč. Osebje je zelo prijazno in študente zelo vključujejo v delo. Dobro poskrbijo tudi za svoje paciente in jim zagotovijo kar se da najboljše počutje, dokler so pri njih na oddelku.

Literatura:

Gorjup P. (2012). Uporaba nazogastrične sonde in zdravstvena nega bolnika z njo. Klinični oddelek za torakalno kirurgijo. Univerzitetni klinični center Ljubljana

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja