Spletna stran študentov VŠZNJ. Portal za izobraževanje, druženje in zabavo. Bodite kreativni in kolegialni!

•    KAJ JE ZNANOST – potreba po spoznavanju, poimenovanju, razlaganju in nadzorovanju sveta vodi k produkciji znanja. Je sistem ugotovitev, pa je dejavnost oz. proces raziskovanja. Znanost ima spoznavno, praktično in kulturno funkcijo.

•    PRODUKCIJA ZNANJA – je poimenovanje in razlaganje pojavov, poteka na različne načine in izhaja iz različnih virov.

•    VIRI ZNANJA- tradicija, avtoriteta, intuicija, inspiracija, osebne in kolektivne izkušnje, logično sklepanje, znanstveno raziskovanje.

•    ZNANSTVENO ZNANJE – znan.spoznanja so bolj sistematična in organizirana, imajo opredeljene pogoje, trditve so natančno formulirane.

•    TEMELJNI CILJI ZNANOSTI – sistematična pojasnitev pojavov, dogodkov ali povezav med pojavi

•    ZNANSTVENA METODA – je sistem korakov in postopkov na  poti do znanstvenega spoznanja

•    NAČELA ZNANSTVENEGA SPOZNANJA – objektivnost, zanesljivost, veljavnost, natančnost, splošnost, sistematičnost.

•    FUNKCIJE ZNANOSTI – spoznavna funkcija:da  proizvaja znanje, praktična funkcija:pomembna za praktično življenje ljudi z industrijsko revolucijo, kulturna funkcija : vplivanje na način življenja, kulturo neke družbe.

•    KORAKI V RAZIS.SO: ugotovitev raz.pro ali vpraš., pregled relevantne literature, določitev raz.načrta, zbiranje podatkov, analiziranje podatkov, interpretacija rezultatov, pisno, javno dostopno poročilo.

•    GLAVNI VIRI IDEJ ZA RAZ.: izkušnje, branje strokovne literature, teorija

•    KLJUČNA VPRAŠANJA PRI KRIT. BRANJU: kaj je predmet raziskave, kateri so razlogi raziskave, kako je raziskava potekala, ali so ugotovitve razložene, utemeljene in pomembne, kako se zaključki ujemajo z namenom raziskave.

•    METODE ZNAN.RAZIS.: deskriptivna ali opisna metoda, eksperimentalna metoda, zgodovinska metoda ali analiza virov.

•    STRATEGIJE PRI RAZ.:študija primera, longitudinalna št., primerjalna š., presečna š., akcijsko razi., pilotna š.

www.verzi-vici.com

•    PRI NAČRTOVANJU MORAMO ZAGOTOVITI: veljavnost, zanesljivost in se izogniti pristranskosti.

•    ZBIRANJE PODATKOV: eksperiment, spraševanje, opazovanje.

•    EVALVACIJSKO RAZISKOVANJ -  evalviramo določeno novost ali spremembo, ki smo jo uvedli in ocenjujemo  njene posledice.

•    FAZE RAZISKOVALNEGA PROBLEMA:  OPREDELITEV PROBLEMA, PREGLED LITERATUR, POSLANSTVO HIPOTEZE, NAČRT RAZISKOVANJA, IZBOR METOD, ZBIRANJE PODATKOV, ANALIZA REZULTATOV, UGOTOVITVE, RAZISKOVALNO POROČILO

•    RAZLOGI PROTI RAZISKOVALNEMU DELU zahteva specifično usposobljenost, je drago, je zamudno, ne da vedno pričakovanih rezultatov ni primerno za iskanje odgovorov na vsako vprašanje, velika zmožnost zmot, nikoli ne moremo priti do resnice same, ne do približka resnice

•    OBJETKIVNA – stvarna, kakršna je v resnici ZANESLJIVOST – značilnost raziskovalnega postopka (dobimo iste rezultate) VELJAVNOST – primer tehtnice- pokaže vedno isto SLOŠNOST – ne velja samo za tisto na čemer delamo raziskavo, ampak, da lahko posplošimo, ponavadi izberemo nek vzorec in potem posplošimo na vse ljudi oz. osebe NATANČNOST – ne formirat, ne smemo uporabljati izrazov kot so pogosto, običajno, veliko, večina ZNANJE – oblikovano v večje sklope

•    ANKETA: je najbolj znana oblika zbiranje podatkov za raziskovanje v družbenih vedah, SPRAŠUJEMO: po dejstvih, mnenjih in stališčih ali o poznavanju oz. znanju.

•    TIPI VPRAŠANJ: zaprti – en ali več odgovorov, kombinirani, popolnoma odprti, dihotomna v. – da ali ne, stopnjevanje alternative – nikoli- včasih

•    RAZIS. S POMOČJO ANKET. VPRAŠ: pripravljavna faza, pilotska študija, izvedba ankete na načrtovanem vzorcu.

•    PRAVILA NAČRT. VPRAŠ.: vpr.so razumljiva in enostavno odgovorljiva, navodila za odgovarjanje, računalniška obdelava podatkov, zaporedje vpr.naj ohranja zanimanje ; nato lepa oblika in splošni vtis, uvod in nagovor

•    VZORČENJE -  je izbor dela populacije, ki predstavlja v raziskovanju celotno populacijo > enostavni slučajni vzorec, stratificiran vz., kvotni vz.

•    INTERVJU- je poleg ankete najbolj običajna obl. zbiranja podatkov s spraševanjem,

•    OPAZOVANJE – je način zbiranja informacij o okolju in pojavih, ki so za nas pomembni, je tudi raz. Metoda – je načrtovano, sistematično, preverljivo, smotrno, omejeno, izčrpno in beleženo. Ločimo skrito in odkrito opazovanje

•    ZAPISOVANJE REZULTATOV OPAZ. – protokol opazovanja, terenske zapiske, dnevnik raziskovalca

•    KVANTITATIVNA ANALIZA -  kvan. podatki so tisti, ki jih izražamo v številkah – statistika.

•    KVALITATIVNA A. – v obliki besedila, to so zapiski intervjujev, opazovanja,odg. na odprta vpr.v anketnih vprašalnikih

www.verzi-vici.com

•    INTERPRETACIJA REZULTATOV – je razložitev v kontekstu ugotovitev drugih raziskovalcev ter  okoliščin, v katerih je proučevalni pojav potekal, je krog razis. sklenjen.

•    POROČANJE O RAZISKOVANJU – javno objavljeno in dostopno kritiki strokovne javnosti, v raznih oblikah: diplomsko delo, poročilo naročnikom raziskave, predstavitev na strokovnem srečanju, kongresu ali konferenci, poročilo udeležencem raziskave, strokovni ali znanstveni članki.

•    RAZISK. POROČILO VSEBUJE – namen, pregled literature, pristop, metode in tehnike zbiranja in obdelave podatkov, kakšni so rezultati, ugotovitve in priporočila.

•    NASLOVI POGLAVIJ – uvod, pregled literature, metode, rezultati, razprava, zaključki in priporočila.

•    4 KORAKI PISANJA – priprava, ureditev, pisanje, ponovni pregled

•    KAJ NAJ VSEBUJEJO POSAMEZNA POGLAVJA – uvod, pregled liter., metode – utemeljitev izbrane metode ter razloge, način vzorčenja, načini zbiranja podatkov, analiza podatkov, razprava, zaključki in priporočila.

•    RAZISKOVALNI PREDLOG – namen je pridobivanje denarja ali dovoljenja za raziskovanje, MORA OBSEGATI – razloge za razis, predvidene metode, pričakovane rezultate ter uporabnost raziskave

•    KORAKI RAZ. PREDLOGA – cilj raz. ali vprašanja, omenite najpomembnejšo liter., opredelite celovit načrt raziskave in metod, mentor, obdelava in prikaz  rezultatov, kratki in jasni.

•    ELEMENTI RAZ. PREDLOGA SO – naslov, ime razisk, datum, opredelitev problema, pomen raziskave, cilj študije, omemba literature, načrt raziskave, načrt konkretne izvedbe in predvidena sredstva.

•    RAZLOGI ZA RAZIS.V ZN: ekonomski, izobraževalni, spoznavni, politični, etični

OPERACIONALIZACIJA – konkretno načrtovanje raziskave

TRIANGULACIJA – pomeni kombinacijo strategij, metod in teorij

REDUKCIONIZEM – zoži vse, tudi kvalitativno različne pojave

EVALUIRAMO – določeno novost in spremembo, ki smo jo uvedli in ocenjujemo njene posledice

KVAZI EKSPERIMENT – je oblika eksp., ki poteka v naravnem okolju in ne v laboratoriju

AKCIJSKO RAZIS. – gre za več zaporednih korakov, kjer se faza akcije izmenjuje s fazami analize, refleksije in evalvacije

RESPONDENT – ankentiranc, DESKRIPTOR – ključna beseda

NAČINI POROČANJA – pisno: članek, plakat, računalniški zapis, enosmerna komunikacija, onemogočena razprava, shranjevanje, preverjanje, obdelovanje, ustno: predpriprava, takojšnja informacija, pojasnjevanje vsebine.

PREDNOSTI – pisno: trden dokaz, popravljanje, lokacija neomejena, ustno: kontakt, sprememba mnenja, mimika obraza, diskusija, ekonomičnost

SLABOSTI – pisno: izguba informacij, okvara vida, drže, neekonomično, potreben čas, ustno: neaktivnost poslušalcev, nerazločnost, nejasnost, glasnost

KRITIČNO BRANJE – je zbiranje misli in ustvarjalna predelava teh v celoto. Izkoristek časa je večji, avtorju ne zaupamo popolnoma, ampak preverjamo njegove postopke.

TEHNIKA KRITIČNEGA B. – 1. PRIPRAVA: izberemo temo in literaturo, preletimo tekst, postavimo cilj, 2. PREGLED: označimo dele teksta, analiziramo označene dele, 3. PREDELAVA: sestavljene elemente sestavimo v novo celoto – sinteza, 4. UGOTAVLJANJE IN BELEŽENJE REZULTATOV: glede na bralni cilj in na namen uporabe

CITIRANJE LITERATURE – je dobesedno navajanje besedila ali stavkov, dobesedne navedke običajno označimo z narekovajem, podatki morajo biti izvirni, točni, popolni in sistematizirani.

Ločimo: HARWARDSKI NAČIN, VANCOVERSKI N.

ISKANJE LITERATURE – spoznati različne načine iskanja, seznanitev s strokovnimi revijami s področja ZN, sama vsebina, pot do znanja

ISKANJE L.: po opredelitvi  problema, kakšno lit., kje in kako jo iščemo

OBLIKE LIT.: revije, knjige, poročila, računalniški zapisi, publicirana, polpublicirana  VIRI ISKANJA: knjižnice, informacijski centri

POMOČ: katalogi – abecedni in stvarni katalogi, računalnik – podatkovne baze CINAHL, MEDLINE, pomoč COBBIS, ERIC

REFERAT – je strokovni tekst namenjen ustnemu izvajanju, je krajši od predavanja, kjer je veliko razpravljavcev je potrebno čas omejiti  PRIPOMOČKI PRI IZVAJANJU: izpiski, grafoskop, fotokopirani citati VRSTE REFERATOV: študentski, prizadevni, podjetni UPORABA: simpozij, kongresi . ne sme biti daljši od 7 strani, slovnično pravilen, predavanje traja eno uro in več.

www.verzi-vici.com

PLAKAT – je vizuelno – pisno poročilo, plakat mora biti čitljiv iz oddaljenosti 2-3m DELITEV: z zdr.vzgojno vsebino (opozorilni, poučni), strokovni plakat – na strokovnih srečanjih NAVODILA: biti mora predvsem enostaven, z malo podatki, kratek naslov, črke velike 10-18cm, ilustracije naj bodo velike vsaj 20cm, uvod, metoda, sklep

VRSTE STROKOVNE LITERATURE -  TISKANA LITERATURA: članki, revija s področja ZN, učbeniki, priročniki, strokovne knjige, diplomska dela, magistrska dela, doktorske disertacija RAČUNALNIČKI VIRI: bibliografske baze podatkov, zgoščenke, INTERNET: elektronske revije, časopisi, , kataloge knjižnic z zdr.področja, podatke iz elektronskih konferenc, iz mednarodnih zdr.organizacij