Rehabilitacija

Iz katere besede izvira pojem invalid in kaj pomeni?

 

  • invaliditas – nesposobnost (iz invalidus – slab, onemogel, bolehen)
  • invalidnost je
    • lastnost osebe, katere zmožnost za vključevanje v
    • usposabljanje, delo ali socialno dejavnost
    • je zmanjšana zaradi
    • fizične, umske ali duševne oviranosti

1.2.        Opredelitev pojma invalid po ZOI.

 

  • posameznik,
    • ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar ali oviranosti,
    • ki jo pogojuje oz. ustvarja fizično okolje,
    • ne more sam, delno ali v celoti, zadovoljevati potreb
    • osebnega, družinskega in družabnega življenja v okolju, v katerem živi,
    • v skladu z mednarodno klasifikacijo

 

1.3.        Opredelitev pojma invalid po SZO.

 

  • človek,
    • ki ne more zadovoljevati (niti povsem niti delno) potreb po
    • normalnem, družbenem ali zasebnem, življenju,
    • zaradi prirojenih ali pridobljenih pomanjkljivosti v
    • fizičnih ali mentalnih sposobnostih
    • in zaradi nezagotovljenih nujnih družbenih pogojev

 

1.4.        Kaj je okvara?

 

  • vsaka izguba ali nenormalnost
    • psihološke
    • fiziološke
    • anatomske strukture ali funkcije
  • motnje na ravni organa

 

1.5.        Kaj je prizadetost?

 

  • vsaka omejitev ali pomanjkanje (kot posledica okvare) sposobnosti
    • izvajanja neke aktivnosti na način in v obsegu,
    • kot je normalna za človeka
  • motnja na ravni osebe
    • duševna
    • senzorna
    • telesna prizadetost

 

 

 

 

1.6.        Kaj je oviranost?

 

  • nanaša se na težave,
    • ki jih oseba doživlja zaradi okvare ali prizadetosti ter
    • omejuje možnosti za sodelovanje v življenju na enakopravni osnovi z drugimi ljudmi
  • odseva interakcijo osebe z okolico in prilagajanje nanjo

 

1.7.        Vrste invalidov oz. delitev invalidov.

 

  • po spolu
  • po starosti
    • otroci (predšolski, šolski, mladina)
    • odrasli
    • ostareli
  • po času nastanka
    • prirojene okvare
    • porodne okvare
    • pridobljene okvare
  • po trajanju bolezni
    • akutne bolezni
    • kronične bolezni
  • po medicinskih vzrokih nastanka
    • invalidi z mentalno prizadetostjo – duševni invalidi
    • invalidi z okvaro lokomotornega aparata
    • invalidi z okvaro čutil – senzorni invalidi
    • invalidi z okvarami notranjih organov – internistični invalidi (kardio-vaskularne bolezni, maligne bolezni, diabetes, revmatizem, KOPB…)
  • invalidi se delijo še na
    • delovne invalide
    • invalidne osebe
    • vojne invalide

 

1.8.        Kategorije invalidov.

 

  • kategorija
    • zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela oz.
    • je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti
  • kategorija
    • zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic je zmanjšana za 50 % ali več
  • kategorija
    • zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oz.
    • zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic je zmanjšana za manj kot 50 odstotkov oz.
    • zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen

 

 

1.9.        Iz katere besede izvira pojem rehabilitacija in kaj pomeni.

 

  • re – zopet, habilitatio – usposabljanje (iz habilitas – sposobnost)
  • vsota ukrepov, potrebnih, da se pac. povrne
    • telesno
    • duševno
    • socialno ravnovesje

 

1.10.    Definicija rehabilitacije po Kessler-ju, po SZO.

 

  • Kessler
    • usposabljanje onesposobljenega, da doseže najvišjo možno
      • mentalno
      • socialno
      • profesionalno
      • ekonomsko samostojnost

glede na njegove možnosti.

  • Definicija rehabilitacije po SZO
    • multidisciplinarni pristop k invalidni osebi s ciljem, da se zadovoljijo
      • fizične
      • psihične
      • izobraževalne
      • profesionalne potrebe,
    • ki ji bodo omogočile
      • čimbolj samostojno življenje v okviru invalidnosti
      • izrabo preostalih sposobnosti

 

1.11.    Kaj omogoča sodobna rehabilitacija?

 

  • ustrezno medicinsko rehabilitacijo z doseganjem najvišje možne stopnje zdravja in usposobljenosti
  • psiho-socialno integracijo v družino in družbo
  • profesionalno rehabilitacijo, ki vključuje usposabljanje in zaposlovanje → finančna samostojnost

 

1.12.    Navedite cilje rehabilitacije.

 

  • preprečevanje poslabšanja invalidnosti (okvare, prizadetosti, oviranosti)
  • usposabljanje za neodvisnost v vsakdanjem življenju
  • zaposlovanje
  • socialna reintegracija

 

1.13.    Vrste rehabilitacije.

 

  • medicinska
  • psiho-socialna
  • poklicna

 

 

 

 

1.14.    Kaj je medicinska, socialna, psihična in poklicna rehabilitacija?

 

  • medicinska rehabilitacija
    • prva faza procesa rehabilitacije
    • izvaja v zdravstvenih ustanovah
      • od začetka bolezni ali poškodbe
      • do maksimalnega funkcionalnega izboljšanja
    • psihosocialna rehabilitacija
      • prizadevanje za
        • psihosocialno ravnovesje
        • ponovno prevzemanje želenih in pričakovanih socialnih vlog
      • poklicna rehabilitacija
        • predstavlja ponovno možnost zaposlitve invalida na delovnem mestu

 

1.15.    Kaj obsega medicinska rehabilitacija?

 

  • obsega
    • zdravljenje
    • razvijanje vseh preostalih fizičnih in psihičnih sposobnosti
  • s pomočjo
    • medikamentno zdravljenje
    • kirurški posegi
    • zdravstvena nega
    • fizioterapija (elektro-terapija, kinezi-terapija, termo-terapija, hidro-terapija…)
    • delovna terapija
    • ortopedska pomagala (ortoze, proteze)
    • zdravstvena vzgoja
    • druge metode

 

1.16.    Faze medicinske rehabilitacije.

 

  • faza zgodnje rehabilitacije
    • v ustanovi, kjer se je zdravljenje začelo
  • faza podaljšane rehabilitacije
    • nadaljuje v specializiranih ustanovah

 

1.17.    Naštejte individualne in skupinske oblike socioterapije.

 

  • individualne oblike
    • reševanje aktualnih in življenjskih problemov invalida
    • socialno vodenje in usmerjanje
    • socioterapijska podpora
    • svetovanje
  • skupinske oblike
    • skupinsko vodenje
    • skupinsko svetovanje
    • skupinska terapija
    • terapevtske skupnosti

 

 

1.18.    Naštejte načela, ki jih invalidske organizacije uresničujejo pri svojem delu.

 

  • humanitarnost
    • reševanje vseh zadev, ki se tičejo invalida kot posameznika in člana družbe
  • aktivizacija
    • vzpodbujanje in organiziranje aktivnosti svojih članov znotraj organizacije in v družbi
  • normalizacija
    • omogočanje takšnih življenjskih razmer, ki zagotavljajo čimbolj normalen življenjski stil njenim članom, upoštevajoč pri tem njihove sposobnosti in potrebe
  • integracija
    • prizadevanje za vključevanje svojih članov v družbeno dogajanje
    • pritegniti javnost v življenje invalidov

 

1.19.    Kaj vključuje zaposlitvena rehabilitacija in kateri zakon to ureja?

 

  • “Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov” – ureja
    • pravice zaposlitvene rehabilitacije
    • vprašanja zaposlovanja invalidov
    • način financiranja
  • namen zakona
    • povečati zaposlovanje invalidov
    • vzpostaviti pogoje za enakovredno udeležbo na trgu dela
  • zaposlitvena rehabilitacija
    • storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, v katerem lahko ustvari poklicno kariero
    • pravica invalida do posameznih storitev v obsegu, na način in trajanju, opredeljenem v rehabilitacijskem načrtu

 

 


2.       Motnje v duševnem razvoju

 

2.1.        Definicija SZO o motnji v duševnem razvoju.

 

  • splošno podpovprečno funkcioniranje, ki se je pričelo že v zgodnjem otroštvu in vključuje tudi motnjo posameznikovega prilagajanja

 

2.2.        Do česa privede motnja v duševnem razvoju?

 

  • pomanjkanje intelektualnih zmožnosti
    • zaostal razvoj inteligence
    • podnormalne zmožnosti učenja
    • neadekvatno prilagajanje
    • opazno omejene sposobnosti

 

2.3.        Navedite in opišite stopnje motenj v duševnem razvoju.

 

  • “Pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju” (1960) – klasični nazivi
    • debilnost
    • imbecilnost
    • idotija
  • “Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v duševnem razvoju” (1977) – termin duševna prizadetost
    • lažje
    • zmerno
    • težje
    • najtežje duševno prizadeti
  • lažje duševno prizadeti otroci
    • zmanjšane sposobnosti za umsko delo
      • ne morejo biti uspešni pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu
      • potrebujejo posebne oblike usposabljanja
    • orientacijski IQ: 51 – 70
    • 85 % vseh z motnjo v duševnem razvoju
    • v odraslosti
      • običajno dosežejo socialna in poklicna znanja
      • ob pravilni podpori uspešno življenje v normalni sredini – samostojno ali pod nadzorovanimi pogoji
    • zmerno duševno prizadeti otroci
      • zmanjšane sposobnosti za samostojno delo – sposobni
        • vzdrževati kontakt z okolico
        • pridobiti navade
        • skrbeti za svoje osnovne potrebe
        • priučiti se preprostih opravil
      • orientacijski IQ: 36 – 50
      • 10 % vseh z motnjo v duševnem razvoju
      • v odraslosti
        • pod nadzorstvom sposobni preprostih in manj zahtevnih del
      • težje duševno prizadeti otroci
        • zelo zmanjšane sposobnosti
          • omejeni v gibanju
          • omejeni v govoru
          • omejeni v skrbi za svoje osnovne potrebe
          • nesamostojni za samostojno delo
          • lahko priučijo enostavnih opravil
        • orientacijski IQ: 21 – 35
        • 3 – 4 % vseh z motnjo v duševnem razvoju
        • v odraslosti
          • morda sposobni izvesti preproste naloge v skrbno vodenem okolju
          • mnogi dobro prilagodijo življenju v družbi, skupnih domovih ali družini
        • najtežje duševno prizadeti otroci
          • zelo slabo razvite umske sposobnosti
            • omejeni v gibanju
            • omejeni v govoru
            • omejeni v skrbi za svoje osnovne potrebe
            • potrebujejo stalno vartsvo, posebno oskrbo in ZN
          • orientacijski IQ: pod 20
          • 1 – 2 % vseh z motnjo v duševnem razvoju
          • v odraslosti
            • morda sposobni izvesti preproste naloge pod skrbnim nadzorstvom in v zaščitnih pogojih

 

2.4.        Trendi v rehabilitaciji.

 

  • utrditev socialnega okolja osebam z motnjo, da bi bilo čimbolj podobno tistemu, v katerem živijo njihovi vrstniki
    • deinstitucionalizacija
      • posamezniki zapuščajo velike zavode in se nameščajo v manjše enote v normalnem okolju
    • dehospitalizacija
      • ločevanje oseb z motnjo v duševnem razvoju od psihiatričnih bolnikov, alkoholikov in drugih
    • stanovanjske skupnosti
      • ureditev razmer za življenje, ki temeljijo na človeškem in strokovnem spoštovanju njihovih potreb

 

2.5.        Medicinska in psihosocialna rehabilitacija posameznika in družine.

 

2.6.        Rojstvo otroka z motnjo v duševnem razvoju:

 

  • kritičen dogodek za družino
    • reakcija odvisna od
      • osebnostne lastnosti
      • dinamično ravnovesje med družinskimi člani
    • stalno vznemirjujoč dejavnik za družino
  • postavitev diagnoze
    • ob rojstvu, zaradi prisotnosti tipičnih znakov
    • v obdobju dojenčka ali malega otroka, ker otrok ne doseže pričakovanega napredka
    • pojav nenavadnega vedenja
    • huda bolezen ali nesreča → nepravilen razvoj
  • posredovanje novice
    • v prisotnosti obeh staršev in otroka
    • brez prič
    • neposredno in odkrito
    • možnost postavljanja vprašanj
    • potrebno omogočiti pomoč strokovnjakov
  • model prilagoditve – stopenjska
    • nesprejemanje realnosti – šok
    • iskanje vzroka – reakcija
    • spreminjanje vlog – prilagoditev
    • spreminjanje odnosov izven družine – prilagoditev
    • realno soočanje s problemom – usmeritev

 

2.6.1.          Zdravstvena nega družine – opis stanja.

 

  • stres
    • fizične in psihične reakcije
    • takojšnje ali zapoznele
    • odvisen od stopnje in oblike otrokove motnje
  • znaki
    • zakonski problemi
    • starševske skrbi
    • družinski problemi
  • kritična obdobja
    • ko starši prvič slišijo za diagnozo
    • ko se sprejema odločitev, ali bo otrok lahko obiskoval normalno šolo
    • ko otrok ni več šoloobvezen
    • ko starši ostarijo in niso več sposobni skrbeti za svojega otroka
  • stališča staršev do otroka – 15 latentnih dimenzij
    • precenjevanje otrokovih sposobnosti
    • podcenjevanje
    • agresivnost do otroka
    • beg od otroka
    • prezaščitenost otroka
    • samoobtoževanje
    • obtoževanje drugih
    • sram
    • potiskanje
    • skrb za prihodnost otroka
    • socialna izolacija

 

2.6.2.          Kaj vpliva na reakcijo staršev, kako sprejema stanje ožja in širša okolica (sorojenci, oče, mati, stari starši)?

 

  • na reakcijo vplivajo
    • stabilnost partnerskega razmerja pred rojstvom
    • struktura družine
    • vrednote in prepričanja
    • značilnosti in zadržanje okolja do motnje
    • lokalne možnosti pomoči družinam
  • matere
    • doživljajo višji nivo stresa kot očetje
    • se lažje in bolje prilagodijo kot očetje ob učinkoviti javni mreži pomoči
    • lahko se zaprejo v svoj dom, ves čas prevzete z mislijo na otroka – s tem lahko izgubijo družino in prijatelje
  • očetje
    • se umaknejo pri otrocih s posebnimi potrebami
    • ohranijo normalne odnose z ostalimi otroci
    • “izključijo” se iz dogajanja – kako ubežati resnici
    • so manj zadovoljni s podporo družbenih služb
    • večje težave pri vzpostavljanju čustvene prilagoditve otroku
  • sorojenci
    • poudarjena ljubosumnost
    • porušenje dinamičnega ravnovesja v družini
  • stari starši
    • lahko škodljivo vplivajo (40 % družin ima težave z njimi)
      • “v naši družini še ni bilo česa podobnega”
      • “zdravniki se motijo”
      • “prerasel bo te težave”
      • “našli bodo zdravilo za to”
      • vsem prinašajo darila razen vnuku z motnjo
    • lahko pomagajo
      • zagotavljajo udobje
      • so v podporo
      • so razumevajoči
      • nudijo praktično pomoč

 

2.7.        Zdravstvena nega – opis zdravstvenega stanja pacienta, za katerega je odgovorna MS, za posamezno TŽA ali dejavnik univerzalne samooskrbe – npr. otrok z motnjami v duševnem razvoju:

 

2.7.1.          TM ZN Dorothee Orem – dejavniki univerzalne samooskrbe: opišite zdravstveno stanje otroka (za katerega je kompetentna medicinska sestra) s težjo obliko duševne prizadetosti v okviru dejavnika univerzalne samooskrbe “zrak, voda, hrana”.

 

  • zadovoljivo spremljanje zraka, tekočine in hrane
    • dovzetnejši za okužbe dihal
      • preventiva zapletov na dihalih
      • vzdrževati normalen ritem in frekvenco dihanja
      • čiste dihalne poti
      • zagotoviti ustrezno mikroklimo
      • spreminjati lego in nameščati v ustrezne položaje
    • oslabljen ali ugasel požiralni refleks, hrane ne žvečijo
      • potrebno hranjenje in “pitje”
      • prilagoditi količino, konsistenco in ritem individualnim potrebam otroka
      • prilagoditi žlico in kozarec
      • namestitev v ustrezen položaj
      • hranjenje preko sonde

 

  • zadovoljivo izločanje blata
    • kronično zaprtje
      • imobilnost trebušne stene
      • pomanjkanje žvečenja hrane
      • nevrotična obolenja
      • spremenjen kemizem prebavnih sokov

 

2.7.2.          TM ZN Virginie Henderson: opišite zdravstveno stanje otroka (za katerega je kompetentna medicinska sestra) s težjo obliko duševne prizadetosti za TŽA “Gibanje in ustrezna lega” (priložena hierarhična struktura kriterijev).

 

  • vzdrževanje ravnotežja med počitkom in aktivnostjo
    • značilnosti otrok
      • slabo razvita kontrola gibov glave in telesa
      • motnje v koordinaciji gibov
      • motnje ravnotežja v sedečem položaju
      • zvišan tonus mišičja
      • kontrakture
      • deformacija sklepov
      • motnje percepcije
    • MS mora
      • obvladati kontrolo glave, hrbtenice in medenice – preprečevanje patološkega vzorca giba otroka
      • spreminjati položaj telesa – preprečevanje RZP
    • pripomočki
      • individualno prilagojeni vozički
      • blazine
      • vese
      • vizioforme…

 

  • vzdrževanje ravnotežja med samoto in socialno interakcijo
    • vzdrževanje ravnotežja otrokovega časa
      • čas, ki ga ima otrok zase
      • čas, ki ga preživi z drugimi
    • nadzor, vendar nevsiljiv
  • skrb za varnost
    • varnost odvisna od MS
      • temepraturno ugodje – mikroklima, ustrezna oblačila, oblačenje
      • stalna prisotnost – ukrepanje v primeru epileptičnega napada
      • nevarnost aspiracije sline, hrane, manjših predmetov
      • večja ogroženost zaradi nalezljivih bolezni
    • pospeševanje človeškega funkcioniranja znotraj socialnih skupin
      • pravica do družine
      • vzdrževanje stikov s starši in sorojenci

 

 


3.       Cerebralna paraliza

 

3.1.        Opredelite pojem “cerebralna paraliza” po avtorjih: Nelson-Ellenberg, Deaver, Turk in sod.

 

  • Nelson-Ellenberg (1978)
    • ni bolezen, ampak je sindorm, motnja
    • ni dedna, ni napredujoča in ni posledica okvare hrbtenjače
  • Deaver (1955)
    • živčno-mišična nezmožnost, povzročena zaradi poškodbe motoričnih centrov v možganih
    • pred rojstvom, ob rojstvu ali v prvih letih življenja oz. otroštva
  • Turk in sod. (1995)
    • trajna motnja motorike, ki je posledica okvare nezrelih možganov
    • zaradi okvare možganov je centralni nadzor mišične funkcije na različne načine spremenjen vse življenje
    • možganska okvara je
      • nenapredujoča
      • ni nespreminjajoča

 

3.2.        Vzroki za nastanek cerebralne paralize.

 

  • različni dejavniki pred porodom
    • hipoksija zaradi bolezni matere (težje pljučne, srčne in ledvične bolezni, povišan RR, prenošenost, predporodna krvavitev)
    • nekatera zdravila (narkotiki, citostatiki, pomirjevala)
    • droge, strupi, cigareti
    • neskladnost krvnih skupin
    • prometne nesreče
    • mehanične poškodbe
    • bolezen matere (diabetes, povišan RR…)
    • pomanjkanje hrane (stradanje matere)
    • starost matere (pod 18 ali nad 44 let)
  • različni dejavniki ob porodu
    • zapleti zaradi nedonošenosti ali nizke porodne teže
    • motnje dihanja zaradi nezrelosti pljuč in dihalnih centrov
    • povečana nevarnost možganske krvavitve
    • nezrelost jeter – hujše oblike zlatenice
    • izpad ali ovita popkovnica med porajanjem otroka
    • poškodbe otrokove glave in materine krvavitve
    • dolgotrajen porod (zastoj poroda zaradi slabih popadkov, slabega odpiranja in širjenja porodnih poti)
    • aspiracija plodovnice in dušenje med porajanjem s posledično otrokovo hipoksijo
  • različni dejavniki po porodu in v prvih letih življenja
    • udarci v glavo (padci z višine, prometne nesreče)
    • zastoj dihanja in srčne akcije ob težkih boleznih
    • utopitve
    • bakterijske in virusne bolezni, ki poškodujejo CŽS
    • podhladitve (prvih 14 dni – težave v razvoju)

 

3.3.        Zdravstvena nega družine – opis stanja.

 

  • dinamično ravnovesje v družini
    • lažja oblika prizadetosti – ni bistvenih sprememb
      • povečini so otroci dobro integrirani
      • z ljudmi imajo dobre odnose
      • s svojim življenjem so zadovoljni
    • težja oblika prizadetosti – lahko omejujejo družino
      • večja izoliranost
      • več obveznosti
      • težje odhajajo v družbo in sodelujejo v aktivnostih v okolju
    • zdravstvena vzgoja
      • zgodnje in sprotno informiranje o otrokovi diagnozi in prognozi
      • seznanitev staršev s problemi, ki se pri takih otrocih pojavljajo pogosteje (okvare vida in sluha, epilepsija, učne in govorne težave)
      • praktična pomoč (demostracija) pri dnevnih aktivnostih (hranjenje, oblačenje…)
      • nudenje čustvene opore
      • seznanitev z ustanovami oz. organizacijami, društvi
      • seznanitev o pripomočkih…
    • najpogostejši neg. problemi
      • prisotnost strahu v družini
      • žalost staršev
      • nesoglasja v družini
      • možnost nezdravega načina življenja
      • socialna izolacija
      • pomanjkljivo znanje

 

3.4.        Kaj vpliva na reakcijo staršev, kako sprejema stanje ožja in širša okolica?

 

  • faza stresa
    • odrevenijo, so zmedeni in nestvarni
  • faza reakcije
    • obrambni mehanizmi – žalovanje, umik, občutki krivde, iskanje krive pri drugih, samoobtoževanje
    • negotovost glede prihodnosti
  • faza prilagoditve
    • opomorejo od najhujšega stresa
    • problem stvarnejše uvidijo
    • zmožni kaj storiti za otroka
  • faza orientacije
    • prilagodijo novim okoliščinam
    • obvladujejo čustva
    • se na novo organizirajo
  • nekateri starši zastanejo – strokovnjaku in otroku niso v pomoč

 

3.5.        Medicinska in psihosocialna rehabilitacija otroka in družine.

 

  • načelo, da naj otrok ostane v naravnem okolju (izjema najhuje prizadeti otroci)
  • ko otrok ustrezno dozori, individualna obravnava ni dovolj
  • potrebno omogočiti vključitev v skupinsko obravnavo in intenzivnejšo socializacijo
  • potrebujejo vrtec – praviloma v sestavi normalnih vrtcev, s pogojem, da je zagotovljen ustrezno šolan kader, primerna oprema in njihovi prizadetosti prilagojen program
  • potek zdravljenja in usposabljanja poteka vse leto – potrebno občasno omogočiti odmor v naravi (najprimernejša oblika so poletne in zimske zdravstveno-terapevtske kolonije)
  • društva za cerebralno paralizo združena v Sonček – Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije

 

3.6.        Zdravstvena nega – opis zdravstvenega stanja pacienta, za katerega je odgovorna MS, za posamezno TŽA ali dejavnik univerzalne samooskrbe – npr. otrok s cerebralno paralizo:

 

3.6.1.          TM ZN Dorothee Orem – dejavniki univerzalne samooskrbe: opišite zdravstveno stanje otroka (za katerega je kompetentna medicinska sestra) s cerebralno paralizo v okviru dejavnika univerzalne samooskrbe “zrak, voda, hrana”.

 

  • dihanje
    • značilnosti, problemi
      • hitro in plitvo
      • večja dovzetnost za infekcije
      • oslabljen refleks za izkašljevanje
    • intervencije ZN
      • pomoč pri izločanju sluzi oz. izmečka (masaža, vibracije, aspiracija)
      • aplikacija predpisane terapije
    • preventivni ukrepi
      • izvajanje dihalnih vaj (oslabljene mišice, ki sodelujejo pri dihanju)
      • izbira primernih oblačil
      • ustrezna mikroklima (temperatura, vlaga, gibanje zraka)
      • ustrezna prehrana in pitje (izogibanje živilom, ki povečujejo tvorbo sluzi)
    • prehranjevanje in pitje
      • značilnosti, problemi
        • različno izražene težave s požiranjem, žvečenjem in / ali zaletavanjem
        • možnost aspiracije hrane in tekočine
        • delna ali popolna nesamostojnost pri hranjenju in pitju
      • intervencije ZN
        • izbira hrane, ki vpliva na prehranjenost, telesno težo in splošno zdravstveno stanje
        • položaj pri hranjenju – zagotoviti varno in udobno hranjenje
        • namestitev v ustrezen položaj, če je le mogoče v sedeč položaj
        • ustrezna zaščita pac. (s slinčki, servietami ali brisačami)
        • po potrebi servirati hrano izven dosega rok
        • ves čas hranjenja zagotoviti ustrezno temperaturo hrane
        • pomoč pri hranjenju (samo pri stvareh, ki jih sam ne zmore – razrezi)
        • olajšati samostojno hranjenje z uporabo raznih pripomočkov (prirejen pribor, skodelice, slamice)
        • pomoč pri ureditvi pac. po hranjenju

 

 

3.6.2.          TM ZN Virginie Henderson: opišite zdravstveno stanje otroka (za katerega je kompetentna medicinska sestra) s cerebralno paralizo za TŽA “Gibanje in ustrezna lega” (priložena hierarhična struktura kriterijev).

 

  • gibanje in ustrezna lega
    • značilnosti, problemi
      • zmanjšana sposobnost gibanja
      • zmanjšana sposobnost spreminjanja lege
      • nepokretnost (v ožjem in / ali širšem okolju)
      • zmanjšana sposobnost opravljanja ostalih aktivnosti, za katere je potrebno gibanje (premeščanje, osebna higiena, oblačenje, odvajanje, hranjenje)
      • možnost sprememb v fleksibilnosti mišic
      • možnost zmanjšanja moči mišic
      • možnost zmanjšanja vzdržljivosti mišic
      • možnost nastanka kontraktur zaradi skrajšanja mišic in vezi, zmanjšanja sklepnih ovojnic
    • intervencije ZN
      • nadzor pri gibanju (možnost nudenja pomoči ob zdrsih, padcih)
      • pomoč pri gibanju (hoji, premeščanju)
      • pomoč pri spreminjanju lege oz. namestitev v ustrezno lego
      • učenje in razvijanje načinov vstopanja in izstopanja iz avta, kopalne kadi…
      • nameščanje sklepov v fiziološki položaj
      • pomoč pri izvajanju vaj za razgibavanje…

 


4.       ZN in rehabilitacija oseb po amputaciji spodnje ekstremitete

 

4.1.        Vzroki in indikacije za amputacijo spodnjih ekstremitet.

 

  • vzroki
    • v 90 % zaradi motnje arterijske prekrvavitve oz. žilnih bolezni
      • akutna zapora arterij spodnjih udov (embolija)
      • kronična zapora arterij spodnjih udov (ishemična gangrena)
      • motnje venske prekrvavitve (redko) – pri dolgotrajni venski razjedi
    • v 10 % zaradi
      • poškodbe
      • onkološka obolenja – tumorji (mehkotkivni ali kostni)
      • ozebilne
      • prirojene nepravilnosti udov
    • indikacije
      • ohranitev življenja
      • odstranitev bolečin
      • izboljšanje funkcije uda (proteza je boljša kot nefunkcionalen ud)
      • izboljšanje higienskih razmer (trofični ulkusi – prisotno vnetje, ki se lahko razširi v podkožje, zajame kost ali pride do osteomielitisa)

 

4.2.        Vrste amputacij spodnjih ekstremitet.

 

  • glede na višino odstranitve
    • enega ali več prstov
    • dela stopala ali transmetatarzalna amp.
      • po Chopart-u – ostane petnica
      • po Pirogoff-u – spodnji del pete se pritrdi na golen
      • po Syem-u – ostane spodnji del goleni
    • podkolenska amp.
    • čezkolenska amp.
    • nadkolenska amp.
    • v kolku
    • dela medenice
  • glede na operativni poseg
    • giljotinska
    • odprta
    • zaprta

 

4.3.        S kakšnimi težavami se soočajo pacienti po amputaciji spodnje ekstremitete?

 

  • bolečine na amp. krnu – posledica prerezanja živca v času op. posega
    • fantomske bolečine v predelu, kjer je bil amputiran ud – postopoma izzvenijo ali se zmanjšajo
    • fantomske senzacije v predelu, kjer je bil amputiran ud – ostanejo doživljenjsko
  • kontrakture v sklepih, predvsem v
    • kolčnem
    • kolenskem sklepu
  • spremembe na koži zaradi
    • višja temperatura v ležišču proteze
    • odsotnost izhlapevanja
  • pojavi se lahko
    • reaktivna hiperemija
    • epidermoidne ciste
    • alergični kontaktni dermatitis
    • gnojne in glivične infekcije
    • hiperkeratoze

 

4.4.        Medicinska rehabilitacija po amp. enega ali več prstov, amp. dela stopala, po podkolenski amp., čezkolenski amp., nadkolenski amp., po amp. v kolku, po amp. dela medenice.

 

  • po amputaciji prstov ali dela stopala
    • potrebujejo za hojo posebej izdelane ortopedske čevlje s polnilom za manjkajoči del stopala
    • praviloma ne potrebujejo pomagal pri hoji (sprehajalna palica, bergle)
    • se hitro in dobro naučijo hoje v prilagojenih čevljih
  • po podkolenski amputaciji
    • namestitev podkolenske proteze
    • samostojna hoja – odvisna od starosti in fizične kondicije
    • mlajši obvladujejo hojo brez pomagal
    • starejši uporabljajo sprehajalno palico, eno ali dve podlaketni bergli
  • po nadkolenski amputaciji
    • namestitev nadkolenske proteze
    • hoja za pac. zahtevno opravilo – porabi do 100 % več energije
    • starejši pac. hoje ne obvladajo samostojno – odvisni od svojcev
    • pri hoji (tudi na zelo kratke razdalje) uporabljajo bergle ali hodulje
    • za gibanje na daljše razdalje vezani na invalidski voziček
  • po amputaciji v predelu kolka in medenice
    • namestitev nadkolenske proteze z medenično košaro
    • težko obvladajo hojo in nameščanje proteze
    • pri hoji potrebujejo pomagala – hoduljo
    • starejši potrebujejo pomoč svojcev
    • večinoma vezani na invalidski voziček
  • po dvojni podkolenski amputaciji
    • namestitev podkolenske proteze na oba krna
    • naučijo obvladati hojo s pomočjo dveh bergel ali hodulje
    • hojo obvladajo le na krajše razdalje, po stanovanju
    • za gibanje na daljše razdalje potrebujejo invalidski voziček
    • ohranjena kolenska sklepa imata velik pomen pri ugodnejšem izidu rehabilitacije
  • po dvojni nadkolenski amputaciji
    • v večini primerov namestitev obeh nadkolenskih protez ni možna
    • vezan na invalidski voziček, ki je posebej prilagojen za pac. po dvojni nadkolenski amputaciji (težišče pomaknjeno nazaj, varovalna kolesa)
    • se mora naučiti posebne tehnike presedanja
    • povečini se ne more vrniti v domače okolje – premeščen v DSO
    • arhitektonske ovire v ožjem in širšem okolju otežujejo gibanje z invalidskim vozičkom

4.5.        Psihosocialna rehabilitacija pacientov po amputaciji spodnjih ekstremitet.

 

  • uspešnost rehabilitacije odvisna od
    • osebnosti
    • starosti
    • telesne prizadetosti, ki prinaša s seboj vrsto omejitev in vpliva na kakovost življenja
    • stanovanjskih razmer
    • ekonomskega statusa
    • ožjega in širšega okolja
  • subjektivni dejavniki, ki predstavljajo največjo pac. oviro
    • nesprejemanje stanja
    • zavračanje pomoči partnerja in svojcev
    • zavračanje pomoči širšega okolja
  • cilji
    • da se oseba s telesno prizadetostjo nauči aktivno, odgovorno in samozavestno spopadati z življenjskimi izzivi
    • da spozna, da je kljub telesni prizadetosti življenje kvalitetno in smiselno
    • in družina vključena v socialno okolje

 

4.6.        Opišite zdravstveno stanje (za katerega je kompetentna MS) za naslednje TŽA:

 

4.6.1.          Gibanje in ustrezna lega

 

  • vzpodbujanje pac. k vstajanju in hoji – preprečevanje šibkosti mišičja in razvoja depresije
  • nameščanje v ustrezno lego in pravilen položaj krna v postelji in pri sedenju – preprečevanje kontraktur
  • namestitev proteze
  • samostojna hoja s protezo ali z uporabo pomagal (bergle, sprehajalna palica, hodulja, invalidski voziček)
  • obvladovanje premeščanja (transfer)

 

4.6.2.          Osebna higiena in urejenost

 

  • higiena in urejenost celega telesa
  • higiena krna
    • umivanje z mlačno vodo in nevtralnim milom
    • tuširanje
    • dobro obrisati
    • mazanje z mastno kremo
    • pregledovanje krna z ogledalom – predeli, ki niso dostopni očem
  • higiena navleke za krn
  • higiena proteze
  • skrb za preostalo nogo
  • ustrezna obutev in nogavice

 

 

 

 

4.6.3.          Odnosi z ljudmi, komunikacija, izražanje čustev, občutkov, doživljanje duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe.

 

  • bolečina, fantomske bolečine in fantomske senzacije
  • komunikacija – verbalna, neverbalna, predvsem govorica telesa
  • čustvovanje – kako oseba ocenjuje in doživlja svojo izgubo in kako jo sprejema okolica
    • prisotni so dvomi, duševne stiske, omahovanje, sprejemanje spremenjene telesne podobe, ki je povezana s procesom sprejemanja izgube
    • zanikanje, jeza, pogajanje, depresivnost, sprejemanje novega stanja
  • socialni stiki v družini in širši okolici, tudi vključevanje v profesionalno in družbeno okolje

 

 


5.       ZN in rehabilitacija oseb po poškodbi glave

 

5.1.        Kaj je poškodba glave (definirajte zaporedje okvar) in kaj je okvara?

 

  • poškodba glave
    • poškodba žive možganovine, ki jo izzove zunanja mehanska sila – označuje jo
      • obdobje spremenjene zavesti (do kome)
      • obdobje amnezije
    • poškodba je zaporedje več okvar
      • prva se zgodi v trenutku udarca – neposredna poškodba možgan
      • druga sledi nekaj minut kasneje – zaradi pomanjkanja kisika v možganih
      • tretja sledi v naslednjih dneh po poškodbi – je posledica
        • zmečkanin
        • krvavitve – hematoma
        • nabrekanja – edema
      • okvara
        • posledica dogodkov znotraj organizma
          • CVI
          • tumorji
          • vnetja (virusna, bakterijska)

 

5.2.        Navedite vzroke, rizične skupine, pojavnost.

 

  • “civilizacijski davek”
    • razvoj tehnike, prometa
    • spremenjen način življenja
    • ekstremni športi
    • nasilje
  • vzroki
    • prometne nesreče z motorjem
    • slučajni padci
    • druge prometne nesreče
    • nezgode
  • rizične skupine (Slovenija)
    • samski
    • študentje
    • osebe z nižjo izobrazbo
    • osebe v starosti od 15 – 25 – 40 let (neuresničitev ciljev)
    • osebe v starosti 60 – 65 let (večja smrtnost)
  • epidemiologija
    • incidenca: 175 – 200 / 100.000 / leto ali 3500 / leto
    • 2 – 3 x pogostejše pri moških

 


5.3.        Kaj ocenjujemo po Glasgowski ocenjevalni lestvic – GCS?

 

Odpiranje oči: spontano 4 točke
  na nagovor 3 točke
  na bolečino 2 točki
  ni odziva 1 točka
Govorni odziv: orientiran 5 točk
  zmeden 4 točke
  nepravilen 3 točke
  nerazumljiv 2 točki
  ni odziva 1 točka
Motorični odziv: sledi ukazu 6 točk
  lokalizira bolečino 5 točk
  umik na bolečino 4 točke
  fleksija na bolečino 3 točke
  ekstenzija na bolečino 2 točki
  ni odziva 1 točka

 

5.4.        Delitev poškodb glave.

 

  • glede na na način nastanka in sočasno prizadetost lobanje
    • odpre
    • zaprte
  • glede na parafiziološka dogajanja v možganih po poškodbi
    • primarne
    • sekundarne
  • klinično po stopnji prizadetosti
    • blage
    • zmerne
    • hude
  • glede na patoanatomska vzorca dogajanja, ki se razvijata v določenih biomehanskih pogojih pod vplivom delujoče travmatizarujoče sile
    • zunanje
    • notranje

 

5.5.        Posledice poškodb glave.

 

  • zaznavne funkcije
    • motnje vida (okvare vidnega polja, dvojni vid)
    • motnje taktilnih občutkov (pre- ali neobčutljivost za bolečino, temperaturo)
    • propriocepcije (nezmožnost zaznavanja lege v prostoru)
    • motnje sluha, vonja, okusa
  • gibanje
    • šibkost ali ohromitve ene ali obeh strani telesa
    • motnje ravnotežja
    • znižana fizična vzdržljivost
    • gibalna prizadetost govornih organov
      • otežkočena izgovorjava
      • motnje požiranja
    • sporazumevanje
      • težave pri razumevanju
      • težave pri izražanju misli
      • afazija
      • preskakovanje med različnimi vsebinami
      • težje najdejo ustrezen izraz
    • spoznavne funkcije
      • motnje pozornosti
      • težave na področju
        • učenja
        • sklepanja
        • načrtovanja
        • reševanja problemov
      • čustveno doživljanje
        • nihanje
        • otopelost
        • kaže se s povečano
          • vzburljivostjo
          • jezavostjo
          • anksioznostjo
          • depresijo…
        • vedenjske spremembe
          • slabša samokritičnost in samokontrola
          • upad iniciativnosti
          • slabša prilagoditev novim situacijam
          • motnje vzpostavljanja in ohranjanja stikov z drugimi v socialnem okolju
          • slabša presoja socialnih situacij…

 

5.6.        Potek rehabilitacije – opišite obdobja zdravljenja in rehabilitacije.

 

  • urgentno (nevrokirurško) obdobje
    • sabilizacija življenjskih funkcij
      • kontrola zavesti
      • preventiva sekundarnih poškodb zaradi hipoksije, hipotenzije, anemije
    • preprečevanje sekundarnih komplikacij
      • kontrakture
      • RZP
      • patološki vzorci na udih
    • senzorna stimulacija (prebujanje iz kome)
  • akutno obdobje (traja tedne in mesece)
    • pri ugodnem okrevanju nastopi restitucija posameznih funkcij (zavest, govor, gibalne kontrole, vzpostavitev funkcije sfinktrov)
    • izzveni učinek medikacije v urgentni fazi (sedacija, relaksacija)
    • odločitev o nadaljnjem poteku rehabilitacije (institucionalno, ambulantno, dnevno varstvo, DSO, doma, Zarja)
  • subakutno obdobje (traja 6 – 18 mesecev)
    • stanje stabilno
    • bolj ali manj znan nivo prizadetosti
    • rehabilitacijski program usmerjen na
      • specifične primanjkljaje: kongnitivni izpadi,vedenjske motnje, motnje komunikacije
      • zahtevnejše naloge
    • kronično obdobje
      • vedno v nevarnosti pred zapleti ob obstoječi trajni prizadetosti
        • višje psihične funkcije
        • vedenjsko-osebnostno področje
      • zato
        • vzdrževanje obstoječega funkcionalnega stanja in psihična podpora
        • vloga družine

 

5.7.        Kaj vključuje psihosocialna in poklicna rehabilitacija pacienta po poškodbi glave?

 

  • psihosocialna rehabilitacija
    • pomeni reintegracijo v družino in družbo
    • imajo ponavadi
      • manjvrednostne občutke
      • zapirajo se vase
      • ne želijo družbe
    • naloge
      • socializacija
      • pomoč pri urejanju socialnega statusa
      • pomoč pri urejanju ekonomskega statusa: stanovanjska problematika, finančna problematika
      • organizacija pomoči na domu
      • pomoč pri urejanju skrbstvenih vprašanj
    • poklicna rehabilitacija
      • vključuje usposabljanje in zaposlovanje ter s tem finančno samostojnost
      • potrebna je
        • dokončna ocena telesne invalidnosti
        • ocena preostalih sposobnosti
      • tim
        • zdravnik – spec. medicine dela
        • psiholog
        • socialni delavec
        • delovni terapevt
        • ocenjevalec delazmožnosti

 

5.8.        ZN v celotnem procesu rehabilitacije in pri katerih TŽA lahko pričakujemo negovalne probleme?

 

  • ZN poteka
    • na kraju nesreče
    • v reševalnem vozilu
    • ob sprejemu v bolnišnico
    • v procesu rehabilitacije (med hospitalizacijo, IRRS, zdravilišče, doma, zavodi…)
  • pozornost na
    • vitalni znaki
    • spremembe, ki kažejo na zvišanje intrakranialnega pritiska
      • nemir
      • glavobol
      • hemipareza na nasprotni strani
      • razširjenost zenice na nasprotni strani
      • zamegljenost vida
      • zmanjšana ostrina vida
      • bruhanje
    • [wp_ad_camp_1]

    • zavest
    • proste dihalne poti
  • TŽA, pri katerih lahko pričakujemo negovalne probleme
    • dihanje in krvni obtok
      • čiščenje dihalnih poti
      • funkcija krvnega obtoka – krvavitev
    • prehranjevanje in pitje
    • izločanje in odvajanje – bruhanje
    • vzdrževanje norm.telesne temp
    • gibanje in ustrezna lega
      • mobilnost telesa, gibljivost telesa
      • samooskrba
      • telesna aktivnost (motnje ravnotežja)
      • gibljivost sklepov (kontrakture sklepov)
    • osebna higiena in urejenost
    • izogibanje nevarnostim v okolju
      • fizična varnost
      • socialna varnost – ekonomsko stanje, bivalne razmere
    • odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanje – duševne,socialne in seksualne potrebe
    • koristno delo
    • razvedrilo in rekreacija
    • učenje in pridobivanje znanja

 


6.       ZN in rehabilitacija slabovidnih in slepih oseb

 

6.1.        Kaj je slabovidnost in slepota?

 

  • slabovidnost in slepota je okvara vida, očesa ali vidnega polja
  • stopnjo okvare vida narekuje ostanek vida, ki se določi z ostrino vida in obsegom vidnega polja

 

Kategorija: Ostanek vida (na boljšem očesu, s korekcijo ali brez):
Slabovidnost:  
I. kategorija 30 % – 10 % (6 / 18 – 6 / 60)
II. kategorija 10 % – 5 % (6 / 60 – 3 / 60)
Slepota:  
III. kategorija 5 % – 2 % (3 / 60 – 1 / 60)

 

IV. kategorija 2 % – zaznava svetlobe
V. kategorija slepota (amaurosis)

 

6.2.        Vzroki.

 

  • organske bolezni
    • diabetes
    • arterioskleroza
    • pomanjkanje vitaminov v prehrani
    • krvne bolezni…
  • infekcijske bolezni
    • gonoreja
    • rdečke
    • trahom
    • sifilis
  • dedne bolezni
  • poškodbe očesa
    • mehanične
    • kemične
  • tumorji v različnih delih očesa in možganih
  • odstop mrežnice
  • obolenje vidnega živca
  • glavkom
  • katarakta
  • refrakcijske nepravilnosti
  • škiljenje

 

6.3.        Na katerih področjih človekovega delovanja se kaže oviranost?

 

  • izobraževalno
  • socialno
  • ekonomsko
  • zaposlitveno

 

6.4.        Rehabilitacija odraslih oseb.

 

  • cilj
    • integracija
    • asimilacija slepe in slabovidne populacije z okoljem
  • poudarek na razvoju delovanja drugih čutil z morebitnim ostankom vida
    • naučiti se opirati na slušne podatke – to jim zagotovi stik z oddaljenimi predmeti, ki jim z vidom niso dostopni
    • prek tipa vzpostaviti stik z okoljem – povečati nivo, natančnost in jasnost informacij
  • temelji na
    • reorganizaciji
    • reorientaciji
  • programi rehabilitacije vključujejo
    • učenje novih veščin in navad
    • psihoterapevtska in psihosocialna pomoč

 

6.5.        Kaj je reorganizacija in reorientacija posameznika in družine?

 

  • reorganizacija
    • sprememba, ki omogoča drugačno sprejemanje
      • informacij
      • doživljanje sveta
      • funkcioniranje
    • reorientacija
      • poteka predvsem po poti iskanja
        • novih vrednot
        • življenjskih ciljev
        • smisla življenja
      • če do reorientacije ne pride, se posameznik počuti nemočnega in zavrženega

 

6.6.        Kako poteka učenje novih navad in veščin pri posamezniku in kako pri družini?

 

  • učenje novih veščin in navad pri posamezniku – poteka v šestih sklopih
    • reorganizacija zaznav
    • reorientacija
      • v sebi (o eksistenčnih vprašanjih)
      • na sebi
      • v času in prostoru
      • do drugih oseb
    • mobilnost
      • samostojno gibanje oslepelega
      • gibanje s spremljevalcem
      • gibanje z belo palico
      • gibanje s psom vodičem
    • učenje komunikacijskih veščin
      • reorganizacija verbalne komunikacije
      • naučiti se Braillove pisave
      • naučiti se strojepisja in računalniške tehnologije
    • spoznavanje pripomočkov za slepe
      • optični in neoptični pripomočki za slušno spremljanje
      • elektronski pripomočki
      • prilagojena računalniška oprema
    • svetovanje o
      • spoznavanju lastnega stanja
      • predpisih
      • socialni varnosti
    • pri družini
      • spremljanje slepega
      • reorganizacija navad v družini
        • zagotoviti varno samostojno gibanje in funkcioniranje – zato sistematičnost in doslednost
      • svetovanje (kot pri rehabilitantu)

 

6.7.        Kaj vključuje psihoterapevtska in psihosocialna pomoč?

 

  • psihoterapevtska in psihosocialna pomoč posamzeniku
    • podpora
      • sprejemanje in poslušanje stisk
      • sproščanje čustvenih napetosti
      • usmerjanje k pozitivnemu izhodu
    • spoznavanje in razumevanje
      • komunikacija in odnosi med rehabilitanti
    • odkrivanje in iskanje novih odnosnih vzorcev
    • oblikovanje možnih korakov v prihodnosti
  • v družini
    • odkrivanje in razumevanje medsebojnih odnosov
    • spremembe v skladu z realnostjo
    • iskanje poti iz situacije
    • spoznavanje s strokovnjaki v okolju, ki bi pomagali pri reorganizaciji in reorientaciji

 

6.8.        Rehabilitacija otrok.

 

  • slepota ali slabovidnost je lahko posledica
    • nepravilnosti v razvoju očesa
    • bolezni, ki jih je prebolel intrauterino
  • tak otrok ne ve, kaj pomeni beseda gledati
  • predšolsko obdobje poteka drugače kot pri otroku, ki si z opazovanjem okolice in prostim gibanjem pridobiva izkušnje v svojem razvoju
  • otroka se vključi v pripravljalni razred Zavoda za slepo mladino
  • prilagoditi se mora
    • navadam
    • okolju v katerem se bo šolal
  • vzgoja, izobraževanje in usposabljanje
  • učni programi za
    • predšolsko obdobje
    • osnovno šolo
    • poklicno usposabljanje

 

6.9.        Navedite specialne oblike usposabljanja.

 

  • programi za pridobitev sposobnosti
    • sposobnost izvajanja za življenje pomembnih opravil
      • orientacija v stanovanju
      • ureditev stanovanja
      • rokovanje z gospodinjskimi aparati
      • čiščenje
      • nakupovanje
      • kuhanje
      • ročna dela
    • orientacija in mobilnost
      • gibanje ob osebi, ki vidi
      • gibanje s palico
      • gibanje z ultrazvočno palico
      • uporaba javnih prevoznih sredstev
    • pisanje, branje Braillove pisave, strojepisje, uporaba optacon čitalca
  • informiranje
    • slepi in slabovidni dobivajo informacije s pomočjo zvoka in Braillove pisave – Braillovi časopisi
      • v zvočni tehniki
      • v povečanem črnem tisku
      • na računalniški disketi
    • pes vodič

 

6.10.    Navedite kazalce dobre in slabe rehabilitacije v družini.

 

  • kazalci dobre rehabilitacije
    • čim večja samostojnost slepega v
      • osebni higieni in urejenosti
      • gibanju v domačem in širšem okolju ter na delovnem mestu
    • dobri medsebojni odnosi v družini
    • enakomerno porazdeljene vloge in naloge
    • čim večja vključenost družine v širši socialni prostor
  • kazalci slabe rehabilitacije
    • večja zaprtost vase
    • pretirana odvisnost slepega od videčih družinskih članov
    • občutki ogroženosti in razočaranosti
    • nerazumevanje
    • zagrenjenost

 

6.11.    Opišite zdravstveno stanje (za katerega je kompetentna MS) pri naslednjih TŽA:

 

6.11.1.      Gibanje in ustrezna lega.

 

  • samooskrba (telesna aktivnost je vrsta samooskrbe) – pomeni
    • telesno aktivnost
    • zagotavljanje kraja
    • zagotavljanje možnosti za gibanje in telesno vadbo v vsakdanjem življenju

6.11.2.      Izogibanje nevarnostim v okolju.

 

  • nanaša se na fizično, psihično in socialno varnost
    • fizična varnost – vključuje
      • samozaščita
      • ohranjevanje varnosti telesa pred npr.fizičnimi poškodbami in boleznimi
    • psihična varnost – vključuje
      • psihično ugodje v družinskem okolju
      • psihično ugodje v zdravstvenih institucijah
      • pomen odnosov
        • ožje okolje – družina
        • širše okolje – preživljanje časa izven domačega okolja
      • socialna varnost – vključuje
        • prisotnost socialnih dejavnikov
          • ekonomsko stanje
          • bivalne razmere
          • družbene okolje
        • pomembna je tudi lastna in osebna varnost

 

6.11.3.      Odnosi z ljudmi, komunikacija, izražanje čustev, občutkov, doživljanje duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe.

 

  • učenje komunikacijskih veščin in spoznavanje pripomočkov za slepe
  • komunikacija in odnosi med rehabilitanti
  • odkrivanje in razumevanje medsebojnih odnosov
  • spremembe v skladu z realnostjo

 

 


7.       ZN in rehabilitacija naglušnih in gluhih oseb

 

7.1.        Opredelite gluhost in naglušnost.

 

  • gluhota – nevidna motnja, ki jo ljudje ne opazijo dokler ne pridejo v kontakt s človekom
  • gluh
    • ne sliši zvokov in glasov iz svojega okolja
    • lahko zazna le zelo močne zvoke in
    • to le nekatere ne pa vseh
    • ti močni zvoki v življenju redkeje nastopajo, posebno pa ne v govoru
  • naglušen
    • zvoke in glasove iz svojega okolja sprejema le delno
    • zazna zvoke in tudi govor, vendar ne vseh
    • zaznava jih kvalitativno drugače kot slišeč človek

 

7.2.        Vrste slušnih motenj in vzroki okvar sluha.

 

  • vrste slušnih motenj
    • izguba odvisna od mesta v slušnem sistemu, kjer je nastala motnja
    • stopnja je proporcionalna z obsegom okvare
    • ločimo
      • periferna okvara sluha – obolelo uho povzroči zmanjšano ali spremenjeno zvočno informacijo na poti do možganov
        • konduktivna (prevodna) naglušnost
        • zaznavna (perceptivna oz. senzorična) naglušnost
        • mešana ali kombinirana naglušnost
      • centralna okvaro sluha, navadno spremlja (ni pa nujno) senzorinevralna naglušnost
    • vzroki okvar sluha
      • glede na obdobje, v katerem se javljajo
        • predporodne
          • 50% prirojenih okvar je genetsko pogojenih
          • vzroki embriopatij so okužbe matere: paraziti (toksoplazmoza), bakterije (sifilis), virusi (rdečke, mumps, influenca, herpes)
          • hormonalne in metabolne disfunkcije med nosečnostjo
        • obporodne
          • vzroki nedonošenosti so sicer predporodni a se pokažejo v obporodnem obdobju
          • sama po sebi nedonošenost ne povzroča prizadetosti, nanjo vezani dejavniki pa lahko okvarijo sluh in ravnotežno čutilo (eklampsija, prehiter porod, imunološka nerazvitost)
        • poporodne
          • vnetja srednjega ušesa¸
          • bakterijski meningitis
          • virusne okužbe (ošpice, mumps)
          • ototoksična zdravila
          • poškodbe glave
          • akustična travma

 

7.3.        Opredelitev gluhosti, naglušnosti in prizadetosti po SZO – MKB 10.

 

  • gluha oseba
    • izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz povprečno na nivoju 80 dB ali več
  • naglušna oseba
    • povprečna izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz na nivoju 40 – 80 dB
  • stopnje
    • težka izguba sluha: 71 – 91 dB
    • zmerno težka izguba sluha: 56 – 70 dB
    • zmerna okvara sluha: 41 – 55 dB
    • blaga okvara sluha: 26 – 40 dB
  • te okvare so
    • biološke
    • fiziološke
    • nepovratne
  • prizadetost
    • posledica doživljanja te okvare na nivoju posameznika
    • zadeva eno ali več področij na različnih nivojih
      • sporazumevanje
      • vedenje
      • telesna zmogljivost
      • spretnost
      • prilagajanje okolju
    • po klasifikaciji SZO je gluhota ena najtežjih invalidnosti

 

7.4.        Na katerih področjih imajo gluhe in naglušne osebe največje težave?

 

  • sporazumevanje in komunikacija z okoljem (v katerem živijo, se izobražujejo, ustvarjajo, delajo ali preživljajo prosti čas)
  • komunikacijske ovire
  • nezmožnost interakcije z okoljem (zaradi okvare ali popolne izgube sluha)
  • so vzrok različnih oblik socialne izključenosti

 

7.5.        Zakaj je razvoj jezika in komunikacije pri otrocih z okvaro sluha slabši kot pri slišečih?

 

  • sluh je nujno potreben za razvoj govora
  • “normalen” otrok sčasoma začne
    • povezovati zvoke s predmeti
    • uči se ugotavljati, od kod zvoki prihajajo
    • začne posnemati govorne zvoke in izgovarjati prve besede
  • slušno prizadet otrok
    • ne more posnemati smiselnih govornih zvokov
    • trpi njegov duševni razvoj
    • gluhost zmanjša sposobnost komuniciranja z govorom (ena najpomembnejših vlog sluha)
    • vse to se pozna v razvoju in napredku otroka
  • razvoj jezika in komunikacije je pri otrocih z okvaro sluha slabši
    • ne razumejo dovolj zakonitosti sveta okoli sebe
    • primanjkuje jim informacij in razlag
    • njihovi socialni stiki so omejeni
    • možnost frustracij je večja

 

7.6.        Na katerih področjih je potrebna čim prejšnja rehabilitacija pri naglušnih in gluhih otrocih?

 

  • gluh otrok potrebuje čim bolj zgodnje usposabljanje
    • jezikovno
    • komunikacijsko
    • govorno področje

 

7.7.        Navedite posledice nerazvitosti ali slabo razvitega govora pri otrocih.

 

  • posledice v
    • mišljenju
    • kongnitivnem razvoju
    • na pridobivanju akademskih znanj
    • na socialnem področju
    • na emocionalnem področju
    • v motoričnem razvoju
    • v vedenju in osebnosti

 

7.8.        Kako še imenujemo odkrivanje in evidentiranje gluhote in naglušnosti, kaj to je in kdo to izvaja?

 

  • odkrivanje in evidentiranje gluhote in naglušnosti imenujemo kategorizacija ali razvrščanje
    • proces, ki nam omogoča
      • razvrstitev glede na vrsto in stopnjo motnje
      • predlaganje ustreznega programa nadaljnje obravnave
    • izvajajo ga strokovne komisije

 

 


8.       ZN in rehabilitacija oseb po poškodbi ali okvari hrbtenjače

 

8.1.        Naštejte vzroke in posledice okvare / poškodbe.

 

  • vzrok je spinalna lezija – neposredno / posredno oz. prirojeno / pridobljeno poškodovana hrbtenjača
    • poškodbe (fraktura, edem, hematom, deformacija, luksacija, subluksacija, ruptura ligamentov, sekvester)
    • nevrološka obolenja
    • tumorji
    • lezija poteka v hrbteničnem kanalu od možganske baze do zgornjih lumbalnih vretenc
  • posledice
    • lezija različno prizadene delovanje medularnih živčnih struktur – to se odraža v različnih kliničnih slikah
    • funkcionalna izguba delov telesa, oživčenih z živci, ki izhajajo iz spinalnega kanal pod mestom lezije
      • ohromelost skeletnega mišičja
      • izguba občutkov
      • sprememba dihanja in kapacitete pljuč
      • nenormalno delovanje avtonomnega živčevja – RR, pulz, peristaltika, diureza, mikcija, izločanje, delovanje endokrinih žlez, spolne funkcije

 

8.2.        Kaj je para / tetraplegija, para / tetrapareza?

 

  • paraplegija
    • pri kompletnih prečnih lezijah, nivojev pod vratnim (predel roke oživčujejo živci, ki izhajajo iz segmentov od C III do Th III)
    • funkcije zgornjih okončin in del telesa nad okvaro so nepoškodovane
    • paraliza obeh nog in včasih dela trupa, ki ju pogosto spremlja izguba občutka in možnost nadzorovanja izločanja
  • tetraplegija
    • pri popolni transverzalni leziji vratnih segmentov
    • motoričnih in senzoričnih funkcij pod nivojem okvare ni
    • pri leziji v višini C III je onemogočeno tudi samostojno dihanje (n. phrenicus izhaja iz C III)
  • parapareza
    • blaga oz.delna paraliza (ohromitev) spodnjih udov – nog
  • tetrapareza
    • mišična slabost oz. ohromitev zgornjih in spodnjih udov – rok in nog

 

8.3.        Opišite motorične, senzorične okvare.

 

  • motorične okvare
    • C III do Th VII
      • paraliza okončin – nog in / ali rok
      • paraliza trebušnih in / ali prsnih mišic
      • invalidski voziček – problem stabilnosti trupa
    • Th VIII do Th X
      • okvara kolkov
      • longete, bergle, invalidski voziček
    • Th XI do L II
      • funkcioanlna hoja
      • voziček za daljše razdalje
    • L II do L IV
      • hoja
      • voziček ni potreben
    • senzorične okvare
      • prekrivanje z motoričnimi
      • izguba občutka za dotik, toploto, bolečino, položaj → večja možnost nastanka poškodb, opeklin, oparin, ozeblin, RZP

 

8.4.        Opišite pričakovano zdravstveno stanje (za katerega je kompetentna MS) pri naslednjih TŽA:

 

8.4.1.          Dihanje.

 

  • paraliza mišic pod nivojem okvare
    • paraliza diafragme – n. phrenicus (C III)
    • paraliza interkostalnih mišic
    • paraliza abdominalnih mišic
    • paraliza ekspiratornih mišic
  • posledične težave z dihanjem
    • tetraplegikih – večje
    • paraplegiki – oslabelost ekspiratornih mišic
    • dihanje s pomočjo pomožne muskulature, ki se hitro utrudi
    • → moten vzorec dihanja zaradi oslabelosti dihalnih mišic, motena izmenjava plinov zaradi zmanjšane dihalne površine, manjša pljučna funkcija
  • zmanjšana učinkovita sekrecija iz dihal
    • neučinkovit kašelj → nezadostno čiščenje dihalnih poti → zastoj sluzi v pljučih → povečana možnost nastanka infekcij.

 

8.4.2.          Izločanje in odvajanje.

 

  • mikcija
    • pretrgana zveza med spinalnim refleksnim centrom in možgani
      • prekinjen zavestni nadzor mikcije
      • disinergija med detruzorjem in sfinktrom (nepopolne mikcije – urin zastaja v mehurju)
      • arefleksija detruzorja (urin nabira v mehurju, ni občutka tiščanja na vodo)
    • posledice
      • inkontinenca / retenca
      • pogost pojav nevrogenega mehurja (uroinfekt, bekteriourija, vezikoureteralni refluks, kamni)
    • defekacija
      • nepoškodovani živci med črevesjem in hrbtenjačo
        • znaki: krči v spodnjih okončinah
        • ne zavedajo se, kdaj je potrebno izprazniti črevo
        • črevo polni z blatom, dokler se stene ne raztegnejo preveč
        • → spazem (krč) črevesja in inkontinenca (nekontrolirano odvajanje)
      • poškodovani živci med črevesjem in hrbtenjačo
        • znaki: nimajo krčev, ohlapni udi
        • ohlapno črevo, črevo ne izprazni popolnoma
        • → huda obstipacija

 

8.4.3.          Vzdrževanje normalne telesne temperature.

 

  • od nivoja poškodbe navzdol ne čutijo toplote oz. mraza
  • visoka okvara
    • poikilotermija – temperatura telesa ravna po temperaturi okolja (pojav najbolj značilen za stanje takoj po poškodbi, a nikoli povsem ne izgine)
    • pogosto potenje od nivoja poškodbe navzgor

 

8.4.4.          Gibanje in ustrezna lega.

 

  • odvisno od mesta poškodbe
    • delna ali popolna odvisnost pri gibanju in spreminjanju položajev
  • posledice
    • zmanjšana sposobnost za opravljanje dnevnih dejavnosti, za katere je potrebno gibanje
    • povečana možnost nastanka RZP
    • motnje v izmenjavi plinov, motnje v odvajanju urina in blata
    • srčno žilni zapleti zaradi dolgotrajne negibljivosti
      • avtonomna disrefleksija – nenaden porast RR, navadno zaradi prepolnega mehurja → možganske krvavitve (znaki: glavobol, potenje, zamašen nos)
    • možnost zmanjšanja moči mišic
    • možnost nastanka kontraktur
      • pri nekaterih paraplegikih značilni pretirani somatski refleksi → povzročajo refleksno (nehotno) dejavnost
      • pri okvari torakalnih segmentov hrbtenjače pogosto pojavljajo občasni mišični spazmi
    • odvisnost v socialnih stikih

 

8.4.5.          Osebna higiena in urejenost.

 

  • vsakodnevna osebna higiena, poudarek na anogenitalni negi, ustni higieni, higieni rok
  • učenje aktivnosti – spodbujanje in vztrajanje, da sam opravi kar zmore
  • redni pregledi kože – RZP
  • obračanje, razbremenjevanje ogroženih delov telesa, masaža s primerno kremo
  • učenje, kako skrbeti za osebno higieno – preoblačenje mokrih oblačil, menjava plenic
  • samopregledovanja kože s pomočjo ogledala – RZP
  • učenje pravilnega ležanja (npr. ležanje na trebuhu ponoči – lahko reši obračanje in omogoči razbremenitev delov telesa, ki so čez dan bolj obremenjeni)
  • spodbujanje k osebni urejenosti

 

 

 

 

8.4.6.          Odnosi z ljudmi, komunikacija, izražanje čustev, občutkov, doživljanje duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe.

 

  • odnosi z ljudmi, komunikacija, izražanje čustev, občutkov, doživljanje duševne, duhovne, socialne potrebe
    • nihanje razpoloženja od depresije do jeze
    • zavračanje nasvetov in navodil MS
    • možnost izpostavljenosti nasilju (zanemarjanje, psihično nasilje)
    • možnost nerealnega pričakovanja glede svojega stanja
  • seksualne potrebe
    • prizadetost spolnih funkcij glede na višini in obseg okvare
    • razlike med spoloma
    • moški
      • odsotnost erekcije
      • odsotnost ejakulacije, okvarjena spermatogeneza → neplodnost
    • ženske
      • ohranjena sposobnost spolnega akta in plodnost
      • motnje senzibilitete – zmanjšano doživljanje zadovoljstva
      • ne doživi orgazma
      • takoj po poškodbi amenoreja, kasneje se menstrualni ciklus uredi
      • psihosocialni problem – problem spolne privlačnosti in samozaupanja

 

8.5.        Kdaj se začne in kje poteka rehabilitacija?

 

  • na kraju nesreče
    • rehabilitacija prične ob prvem nudenju prve pomoči in imobilizacije hrbtenice (posameznih delov oz.celega telesa)
  • kirurška oskrba
    • kirurg mora poškodovanega oskrbeti tako, da je mogoče uporabiti vse sodobne principe zgodnje rehabilitacije, vključno z zgodnjim postavljanjem pokonci (zgodnjo vertikalizacijo)
  • obsega
    • zgodnja medicinska rehabilitacija – travmatološki oddelek
    • zgodnja nadaljevalna rehabilitacija – travmatološki oddelek
    • kompleksna rehabilitacija – inšitut za rehabilitacijo
    • psihološka rehabilitacija
    • socialna rehabilitacija
    • poklicna rehabilitacija
  • cilj celovite rehabilitacije
    • naučiti polno živeti s tistim kar mu je ostalo, tako da zna uporabiti vse svoje funkcionalne rezerve

 

8.6.        Kaj obsega zgodnja medicinska rehabilitacija, zgodnja nadaljevalna rehabilitacija?

 

  • zgodnja medicinska rehabilitacija
    • čas neposredno po poškodbi
    • obsega obdobje v fazi spinalnega šoka in postopke fizikalne terapije neposredno po njem
    • čas hospitalizacije na travmatološkem oddelku
    • cilj
      • preprečiti zaplete na vseh organskih sistemih
      • nuditi psihološko pomoč v začetni fazi bolezni
      • kvalitetna zgodnja medicinska rehabilitacija postavi temelje za kompleksno rehabilitacijo na inštitutu.
    • obsega
      • preprečevanje zapletov (na dihalih in ožilju, na prebavilih, na sečilih, kontraktur, RZP, skrb za ustrezno telesno temperaturo)
      • zgodnja vertikalizacija
        • z njo začnemo 4 ali 5 dan po poškodbi
        • povijemo nogi z elastičnim povojem
        • čvrsto ga pritrdimo na nagibno mizo (tilt table)
        • postopno ga dvigujemo v pokončni položaj
        • opazujemo pac. vitalne funkcije
      • zgodnja nadaljevalna rehabilitacija
        • obdobje, ko
          • spinalni šok mine
          • operativna rana zaceljena
          • nima drenov
          • je imobiliziran
          • ima ustrezne ortoze
        • obsega
          • funkcionalna fizikalna terapija (pasivno razgibavanje, spodbujanje aktivnih gibov, izvajanje vaj za ravnotežje, intenzivne vaje za povečanje mišične moči zgornjih udov)
          • terapevtska električna stimulacija (zmanjšanje spastičnosti in olajšanje gibanja)
          • nadaljevanje z vertikalizacijo
          • 10 do 14 dan pac. že učimo prvih transferov na voziček
        • vertikalizacija
          • 5 – 7 dan po poškodbi stoji pokonci (pasivno)
          • 10 – 15 dan sedijo v vozičku
          • 15 – 18 dan stojijo v stojalu

 

8.7.        Psihološka rehabilitacija in kaj vključuje psihološka obravnava?

 

  • akutno obdobje
    • neposredno po poškodbi
    • običajno pac. nezavesten
    • ko se zbudi, nastopita bolečina in strah
    • navadno prevladuje mnenje, da je to stanje začasno in bo ponovno hodil (običajno pokažejo voljo in pripravljenost za sodelovanje v zgodnji medicinski rehabilitaciji)
    • iščejo potrditve za svoje odločitve, vendar mu nihče iz zdravstvenega tima ne sme vzbujati lažnega upanja
  • obdobje rehabilitacije
    • doživljanje strahu in negotovosti (tudi zaradi premestitve v drugo institucijo)
    • zanikanje nastale situacijo, depresija, anksioznost, agresija, suicidalnost
    • po nekaj tednih pride do spoznanja o trajnosti svoje izgube (obdobje, ko najpogosteje mislijo na samomor)
    • v tem obdobju prikrivanje žalosti in kazanje navideznega sprejetja bolezni
    • pomembno, da mu nudimo podporo in pomoč, razvijemo dobre terapevtske odnose in mu damo občutek, da ni sam
  • psihološka obravnava
    • vedenjsko kognitivna terapija
    • logoterapija
    • (telesno) usmerjena psihoterapija
  • namen psihološke rehabilitacije
    • motivacija
    • spodbujanje k razvijanju pozitivnih vzorcev vedenja
    • vzpostavitev novega miselnega in motivacijskega okvira
    • razvijanje pozitivnih čustev in vrednot
    • reševanje aktualnih problemov in nalog
    • izoblikovanje aktivnega odnosa do prizadetosti in rehabilitacije
    • postopno sprejemanje okvare, izgradnja načrta za čim boljši izid rehabilitacije
    • razvoj pozitivnih osebnostnih lastnosti in stabilne osebnosti
    • iskanje novih interesov in dosegljivih življenjskih ciljev
    • vključevanje svojcev in zanj pomembnih drugih

 

8.8.        Socialna in poklicna rehabilitacija.

 

  • namen socialne in poklicne rehabilitacije
    • učenje socialnih in komunikacijskih veščin
    • preprečevanje izolacije
    • vrnitev v vsakdanje življenje (družina, sorodniki, prijatelji in sodelavci)
    • vključevanje v družbo, skupnost, morda delo
    • aktivno socialno in delovno življenje
      • vrnitev na prejšnje delovno mesto
      • nadaljevanje študija
      • prostočasne aktivnosti
      • prekvalifikacija
      • veščin in s tem olajšajo življenje v družbi

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja