Iz katere besede izvira pojem invalid in kaj pomeni?
- invaliditas – nesposobnost (iz invalidus – slab, onemogel, bolehen)
- invalidnost je
- lastnost osebe, katere zmožnost za vključevanje v
- usposabljanje, delo ali socialno dejavnost
- je zmanjšana zaradi
- fizične, umske ali duševne oviranosti
1.2. Opredelitev pojma invalid po ZOI.
- posameznik,
- ki zaradi prirojenih ali pridobljenih okvar ali oviranosti,
- ki jo pogojuje oz. ustvarja fizično okolje,
- ne more sam, delno ali v celoti, zadovoljevati potreb
- osebnega, družinskega in družabnega življenja v okolju, v katerem živi,
- v skladu z mednarodno klasifikacijo
1.3. Opredelitev pojma invalid po SZO.
- človek,
- ki ne more zadovoljevati (niti povsem niti delno) potreb po
- normalnem, družbenem ali zasebnem, življenju,
- zaradi prirojenih ali pridobljenih pomanjkljivosti v
- fizičnih ali mentalnih sposobnostih
- in zaradi nezagotovljenih nujnih družbenih pogojev
1.4. Kaj je okvara?
- vsaka izguba ali nenormalnost
- psihološke
- fiziološke
- anatomske strukture ali funkcije
- motnje na ravni organa
1.5. Kaj je prizadetost?
- vsaka omejitev ali pomanjkanje (kot posledica okvare) sposobnosti
- izvajanja neke aktivnosti na način in v obsegu,
- kot je normalna za človeka
- motnja na ravni osebe
- duševna
- senzorna
- telesna prizadetost
1.6. Kaj je oviranost?
- nanaša se na težave,
- ki jih oseba doživlja zaradi okvare ali prizadetosti ter
- omejuje možnosti za sodelovanje v življenju na enakopravni osnovi z drugimi ljudmi
- odseva interakcijo osebe z okolico in prilagajanje nanjo
1.7. Vrste invalidov oz. delitev invalidov.
- po spolu
- po starosti
- otroci (predšolski, šolski, mladina)
- odrasli
- ostareli
- po času nastanka
- prirojene okvare
- porodne okvare
- pridobljene okvare
- po trajanju bolezni
- akutne bolezni
- kronične bolezni
- po medicinskih vzrokih nastanka
- invalidi z mentalno prizadetostjo – duševni invalidi
- invalidi z okvaro lokomotornega aparata
- invalidi z okvaro čutil – senzorni invalidi
- invalidi z okvarami notranjih organov – internistični invalidi (kardio-vaskularne bolezni, maligne bolezni, diabetes, revmatizem, KOPB…)
- invalidi se delijo še na
- delovne invalide
- invalidne osebe
- vojne invalide
1.8. Kategorije invalidov.
- kategorija
- zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela oz.
- je pri njem podana poklicna invalidnost, nima pa več preostale delovne zmožnosti
- kategorija
- zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic je zmanjšana za 50 % ali več
- kategorija
- zavarovanec z ali brez predhodne poklicne rehabilitacije ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo vsaj s polovico polnega delovnega časa oz.
- zavarovančeva delovna zmožnost za njegov poklic je zmanjšana za manj kot 50 odstotkov oz.
- zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerega je razporejen
1.9. Iz katere besede izvira pojem rehabilitacija in kaj pomeni.
- re – zopet, habilitatio – usposabljanje (iz habilitas – sposobnost)
- vsota ukrepov, potrebnih, da se pac. povrne
- telesno
- duševno
- socialno ravnovesje
1.10. Definicija rehabilitacije po Kessler-ju, po SZO.
- Kessler
- usposabljanje onesposobljenega, da doseže najvišjo možno
- mentalno
- socialno
- profesionalno
- ekonomsko samostojnost
- usposabljanje onesposobljenega, da doseže najvišjo možno
glede na njegove možnosti.
- Definicija rehabilitacije po SZO
- multidisciplinarni pristop k invalidni osebi s ciljem, da se zadovoljijo
- fizične
- psihične
- izobraževalne
- profesionalne potrebe,
- ki ji bodo omogočile
- čimbolj samostojno življenje v okviru invalidnosti
- izrabo preostalih sposobnosti
- multidisciplinarni pristop k invalidni osebi s ciljem, da se zadovoljijo
1.11. Kaj omogoča sodobna rehabilitacija?
- ustrezno medicinsko rehabilitacijo z doseganjem najvišje možne stopnje zdravja in usposobljenosti
- psiho-socialno integracijo v družino in družbo
- profesionalno rehabilitacijo, ki vključuje usposabljanje in zaposlovanje → finančna samostojnost
1.12. Navedite cilje rehabilitacije.
- preprečevanje poslabšanja invalidnosti (okvare, prizadetosti, oviranosti)
- usposabljanje za neodvisnost v vsakdanjem življenju
- zaposlovanje
- socialna reintegracija
1.13. Vrste rehabilitacije.
- medicinska
- psiho-socialna
- poklicna
1.14. Kaj je medicinska, socialna, psihična in poklicna rehabilitacija?
- medicinska rehabilitacija
- prva faza procesa rehabilitacije
- izvaja v zdravstvenih ustanovah
- od začetka bolezni ali poškodbe
- do maksimalnega funkcionalnega izboljšanja
- psihosocialna rehabilitacija
- prizadevanje za
- psihosocialno ravnovesje
- ponovno prevzemanje želenih in pričakovanih socialnih vlog
- poklicna rehabilitacija
- predstavlja ponovno možnost zaposlitve invalida na delovnem mestu
- prizadevanje za
1.15. Kaj obsega medicinska rehabilitacija?
- obsega
- zdravljenje
- razvijanje vseh preostalih fizičnih in psihičnih sposobnosti
- s pomočjo
- medikamentno zdravljenje
- kirurški posegi
- zdravstvena nega
- fizioterapija (elektro-terapija, kinezi-terapija, termo-terapija, hidro-terapija…)
- delovna terapija
- ortopedska pomagala (ortoze, proteze)
- zdravstvena vzgoja
- druge metode
1.16. Faze medicinske rehabilitacije.
- faza zgodnje rehabilitacije
- v ustanovi, kjer se je zdravljenje začelo
- faza podaljšane rehabilitacije
- nadaljuje v specializiranih ustanovah
1.17. Naštejte individualne in skupinske oblike socioterapije.
- individualne oblike
- reševanje aktualnih in življenjskih problemov invalida
- socialno vodenje in usmerjanje
- socioterapijska podpora
- svetovanje
- skupinske oblike
- skupinsko vodenje
- skupinsko svetovanje
- skupinska terapija
- terapevtske skupnosti
1.18. Naštejte načela, ki jih invalidske organizacije uresničujejo pri svojem delu.
- humanitarnost
- reševanje vseh zadev, ki se tičejo invalida kot posameznika in člana družbe
- aktivizacija
- vzpodbujanje in organiziranje aktivnosti svojih članov znotraj organizacije in v družbi
- normalizacija
- omogočanje takšnih življenjskih razmer, ki zagotavljajo čimbolj normalen življenjski stil njenim članom, upoštevajoč pri tem njihove sposobnosti in potrebe
- integracija
- prizadevanje za vključevanje svojih članov v družbeno dogajanje
- pritegniti javnost v življenje invalidov
1.19. Kaj vključuje zaposlitvena rehabilitacija in kateri zakon to ureja?
- “Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov” – ureja
- pravice zaposlitvene rehabilitacije
- vprašanja zaposlovanja invalidov
- način financiranja
- namen zakona
- povečati zaposlovanje invalidov
- vzpostaviti pogoje za enakovredno udeležbo na trgu dela
- zaposlitvena rehabilitacija
- storitve, ki se izvajajo s ciljem, da se invalid usposobi za ustrezno delo, v katerem lahko ustvari poklicno kariero
- pravica invalida do posameznih storitev v obsegu, na način in trajanju, opredeljenem v rehabilitacijskem načrtu
2. Motnje v duševnem razvoju
2.1. Definicija SZO o motnji v duševnem razvoju.
- splošno podpovprečno funkcioniranje, ki se je pričelo že v zgodnjem otroštvu in vključuje tudi motnjo posameznikovega prilagajanja
2.2. Do česa privede motnja v duševnem razvoju?
- pomanjkanje intelektualnih zmožnosti
- zaostal razvoj inteligence
- podnormalne zmožnosti učenja
- neadekvatno prilagajanje
- opazno omejene sposobnosti
2.3. Navedite in opišite stopnje motenj v duševnem razvoju.
- “Pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju” (1960) – klasični nazivi
- debilnost
- imbecilnost
- idotija
- “Pravilnik o razvrščanju in razvidu otrok, mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb z motnjami v duševnem razvoju” (1977) – termin duševna prizadetost
- lažje
- zmerno
- težje
- najtežje duševno prizadeti
- lažje duševno prizadeti otroci
- zmanjšane sposobnosti za umsko delo
- ne morejo biti uspešni pri rednem vzgojno-izobraževalnem delu
- potrebujejo posebne oblike usposabljanja
- orientacijski IQ: 51 – 70
- 85 % vseh z motnjo v duševnem razvoju
- v odraslosti
- običajno dosežejo socialna in poklicna znanja
- ob pravilni podpori uspešno življenje v normalni sredini – samostojno ali pod nadzorovanimi pogoji
- zmerno duševno prizadeti otroci
- zmanjšane sposobnosti za samostojno delo – sposobni
- vzdrževati kontakt z okolico
- pridobiti navade
- skrbeti za svoje osnovne potrebe
- priučiti se preprostih opravil
- orientacijski IQ: 36 – 50
- 10 % vseh z motnjo v duševnem razvoju
- v odraslosti
- pod nadzorstvom sposobni preprostih in manj zahtevnih del
- težje duševno prizadeti otroci
- zelo zmanjšane sposobnosti
- omejeni v gibanju
- omejeni v govoru
- omejeni v skrbi za svoje osnovne potrebe
- nesamostojni za samostojno delo
- lahko priučijo enostavnih opravil
- orientacijski IQ: 21 – 35
- 3 – 4 % vseh z motnjo v duševnem razvoju
- v odraslosti
- morda sposobni izvesti preproste naloge v skrbno vodenem okolju
- mnogi dobro prilagodijo življenju v družbi, skupnih domovih ali družini
- najtežje duševno prizadeti otroci
- zelo slabo razvite umske sposobnosti
- omejeni v gibanju
- omejeni v govoru
- omejeni v skrbi za svoje osnovne potrebe
- potrebujejo stalno vartsvo, posebno oskrbo in ZN
- orientacijski IQ: pod 20
- 1 – 2 % vseh z motnjo v duševnem razvoju
- v odraslosti
- morda sposobni izvesti preproste naloge pod skrbnim nadzorstvom in v zaščitnih pogojih
- zelo slabo razvite umske sposobnosti
- zelo zmanjšane sposobnosti
- zmanjšane sposobnosti za samostojno delo – sposobni
- zmanjšane sposobnosti za umsko delo
2.4. Trendi v rehabilitaciji.
- utrditev socialnega okolja osebam z motnjo, da bi bilo čimbolj podobno tistemu, v katerem živijo njihovi vrstniki
- deinstitucionalizacija
- posamezniki zapuščajo velike zavode in se nameščajo v manjše enote v normalnem okolju
- dehospitalizacija
- ločevanje oseb z motnjo v duševnem razvoju od psihiatričnih bolnikov, alkoholikov in drugih
- stanovanjske skupnosti
- ureditev razmer za življenje, ki temeljijo na človeškem in strokovnem spoštovanju njihovih potreb
- deinstitucionalizacija
2.5. Medicinska in psihosocialna rehabilitacija posameznika in družine.
2.6. Rojstvo otroka z motnjo v duševnem razvoju:
- kritičen dogodek za družino
- reakcija odvisna od
- osebnostne lastnosti
- dinamično ravnovesje med družinskimi člani
- stalno vznemirjujoč dejavnik za družino
- reakcija odvisna od
- postavitev diagnoze
- ob rojstvu, zaradi prisotnosti tipičnih znakov
- v obdobju dojenčka ali malega otroka, ker otrok ne doseže pričakovanega napredka
- pojav nenavadnega vedenja
- huda bolezen ali nesreča → nepravilen razvoj
- posredovanje novice
- v prisotnosti obeh staršev in otroka
- brez prič
- neposredno in odkrito
- možnost postavljanja vprašanj
- potrebno omogočiti pomoč strokovnjakov
- model prilagoditve – stopenjska
- nesprejemanje realnosti – šok
- iskanje vzroka – reakcija
- spreminjanje vlog – prilagoditev
- spreminjanje odnosov izven družine – prilagoditev
- realno soočanje s problemom – usmeritev
2.6.1. Zdravstvena nega družine – opis stanja.
- stres
- fizične in psihične reakcije
- takojšnje ali zapoznele
- odvisen od stopnje in oblike otrokove motnje
- znaki
- zakonski problemi
- starševske skrbi
- družinski problemi
- kritična obdobja
- ko starši prvič slišijo za diagnozo
- ko se sprejema odločitev, ali bo otrok lahko obiskoval normalno šolo
- ko otrok ni več šoloobvezen
- ko starši ostarijo in niso več sposobni skrbeti za svojega otroka
- stališča staršev do otroka – 15 latentnih dimenzij
- precenjevanje otrokovih sposobnosti
- podcenjevanje
- agresivnost do otroka
- beg od otroka
- prezaščitenost otroka
- samoobtoževanje
- obtoževanje drugih
- sram
- potiskanje
- skrb za prihodnost otroka
- socialna izolacija
2.6.2. Kaj vpliva na reakcijo staršev, kako sprejema stanje ožja in širša okolica (sorojenci, oče, mati, stari starši)?
- na reakcijo vplivajo
- stabilnost partnerskega razmerja pred rojstvom
- struktura družine
- vrednote in prepričanja
- značilnosti in zadržanje okolja do motnje
- lokalne možnosti pomoči družinam
- matere
- doživljajo višji nivo stresa kot očetje
- se lažje in bolje prilagodijo kot očetje ob učinkoviti javni mreži pomoči
- lahko se zaprejo v svoj dom, ves čas prevzete z mislijo na otroka – s tem lahko izgubijo družino in prijatelje
- očetje
- se umaknejo pri otrocih s posebnimi potrebami
- ohranijo normalne odnose z ostalimi otroci
- “izključijo” se iz dogajanja – kako ubežati resnici
- so manj zadovoljni s podporo družbenih služb
- večje težave pri vzpostavljanju čustvene prilagoditve otroku
- sorojenci
- poudarjena ljubosumnost
- porušenje dinamičnega ravnovesja v družini
- stari starši
- lahko škodljivo vplivajo (40 % družin ima težave z njimi)
- “v naši družini še ni bilo česa podobnega”
- “zdravniki se motijo”
- “prerasel bo te težave”
- “našli bodo zdravilo za to”
- vsem prinašajo darila razen vnuku z motnjo
- lahko pomagajo
- zagotavljajo udobje
- so v podporo
- so razumevajoči
- nudijo praktično pomoč
- lahko škodljivo vplivajo (40 % družin ima težave z njimi)
2.7. Zdravstvena nega – opis zdravstvenega stanja pacienta, za katerega je odgovorna MS, za posamezno TŽA ali dejavnik univerzalne samooskrbe – npr. otrok z motnjami v duševnem razvoju:
2.7.1. TM ZN Dorothee Orem – dejavniki univerzalne samooskrbe: opišite zdravstveno stanje otroka (za katerega je kompetentna medicinska sestra) s težjo obliko duševne prizadetosti v okviru dejavnika univerzalne samooskrbe “zrak, voda, hrana”.
- zadovoljivo spremljanje zraka, tekočine in hrane
- dovzetnejši za okužbe dihal
- preventiva zapletov na dihalih
- vzdrževati normalen ritem in frekvenco dihanja
- čiste dihalne poti
- zagotoviti ustrezno mikroklimo
- spreminjati lego in nameščati v ustrezne položaje
- oslabljen ali ugasel požiralni refleks, hrane ne žvečijo
- potrebno hranjenje in “pitje”
- prilagoditi količino, konsistenco in ritem individualnim potrebam otroka
- prilagoditi žlico in kozarec
- namestitev v ustrezen položaj
- hranjenje preko sonde
- dovzetnejši za okužbe dihal
- zadovoljivo izločanje blata
- kronično zaprtje
- imobilnost trebušne stene
- pomanjkanje žvečenja hrane
- nevrotična obolenja
- spremenjen kemizem prebavnih sokov
- kronično zaprtje
2.7.2. TM ZN Virginie Henderson: opišite zdravstveno stanje otroka (za katerega je kompetentna medicinska sestra) s težjo obliko duševne prizadetosti za TŽA “Gibanje in ustrezna lega” (priložena hierarhična struktura kriterijev).
- vzdrževanje ravnotežja med počitkom in aktivnostjo
- značilnosti otrok
- slabo razvita kontrola gibov glave in telesa
- motnje v koordinaciji gibov
- motnje ravnotežja v sedečem položaju
- zvišan tonus mišičja
- kontrakture
- deformacija sklepov
- motnje percepcije
- MS mora
- obvladati kontrolo glave, hrbtenice in medenice – preprečevanje patološkega vzorca giba otroka
- spreminjati položaj telesa – preprečevanje RZP
- pripomočki
- individualno prilagojeni vozički
- blazine
- vese
- vizioforme…
- značilnosti otrok
- vzdrževanje ravnotežja med samoto in socialno interakcijo
- vzdrževanje ravnotežja otrokovega časa
- čas, ki ga ima otrok zase
- čas, ki ga preživi z drugimi
- nadzor, vendar nevsiljiv
- vzdrževanje ravnotežja otrokovega časa
- skrb za varnost
- varnost odvisna od MS
- temepraturno ugodje – mikroklima, ustrezna oblačila, oblačenje
- stalna prisotnost – ukrepanje v primeru epileptičnega napada
- nevarnost aspiracije sline, hrane, manjših predmetov
- večja ogroženost zaradi nalezljivih bolezni
- pospeševanje človeškega funkcioniranja znotraj socialnih skupin
- pravica do družine
- vzdrževanje stikov s starši in sorojenci
- varnost odvisna od MS
3. Cerebralna paraliza
3.1. Opredelite pojem “cerebralna paraliza” po avtorjih: Nelson-Ellenberg, Deaver, Turk in sod.
- Nelson-Ellenberg (1978)
- ni bolezen, ampak je sindorm, motnja
- ni dedna, ni napredujoča in ni posledica okvare hrbtenjače
- Deaver (1955)
- živčno-mišična nezmožnost, povzročena zaradi poškodbe motoričnih centrov v možganih
- pred rojstvom, ob rojstvu ali v prvih letih življenja oz. otroštva
- Turk in sod. (1995)
- trajna motnja motorike, ki je posledica okvare nezrelih možganov
- zaradi okvare možganov je centralni nadzor mišične funkcije na različne načine spremenjen vse življenje
- možganska okvara je
- nenapredujoča
- ni nespreminjajoča
3.2. Vzroki za nastanek cerebralne paralize.
- različni dejavniki pred porodom
- hipoksija zaradi bolezni matere (težje pljučne, srčne in ledvične bolezni, povišan RR, prenošenost, predporodna krvavitev)
- nekatera zdravila (narkotiki, citostatiki, pomirjevala)
- droge, strupi, cigareti
- neskladnost krvnih skupin
- prometne nesreče
- mehanične poškodbe
- bolezen matere (diabetes, povišan RR…)
- pomanjkanje hrane (stradanje matere)
- starost matere (pod 18 ali nad 44 let)
- različni dejavniki ob porodu
- zapleti zaradi nedonošenosti ali nizke porodne teže
- motnje dihanja zaradi nezrelosti pljuč in dihalnih centrov
- povečana nevarnost možganske krvavitve
- nezrelost jeter – hujše oblike zlatenice
- izpad ali ovita popkovnica med porajanjem otroka
- poškodbe otrokove glave in materine krvavitve
- dolgotrajen porod (zastoj poroda zaradi slabih popadkov, slabega odpiranja in širjenja porodnih poti)
- aspiracija plodovnice in dušenje med porajanjem s posledično otrokovo hipoksijo
- različni dejavniki po porodu in v prvih letih življenja
- udarci v glavo (padci z višine, prometne nesreče)
- zastoj dihanja in srčne akcije ob težkih boleznih
- utopitve
- bakterijske in virusne bolezni, ki poškodujejo CŽS
- podhladitve (prvih 14 dni – težave v razvoju)
3.3. Zdravstvena nega družine – opis stanja.
- dinamično ravnovesje v družini
- lažja oblika prizadetosti – ni bistvenih sprememb
- povečini so otroci dobro integrirani
- z ljudmi imajo dobre odnose
- s svojim življenjem so zadovoljni
- težja oblika prizadetosti – lahko omejujejo družino
- večja izoliranost
- več obveznosti
- težje odhajajo v družbo in sodelujejo v aktivnostih v okolju
- zdravstvena vzgoja
- zgodnje in sprotno informiranje o otrokovi diagnozi in prognozi
- seznanitev staršev s problemi, ki se pri takih otrocih pojavljajo pogosteje (okvare vida in sluha, epilepsija, učne in govorne težave)
- praktična pomoč (demostracija) pri dnevnih aktivnostih (hranjenje, oblačenje…)
- nudenje čustvene opore
- seznanitev z ustanovami oz. organizacijami, društvi
- seznanitev o pripomočkih…
- najpogostejši neg. problemi
- prisotnost strahu v družini
- žalost staršev
- nesoglasja v družini
- možnost nezdravega načina življenja
- socialna izolacija
- pomanjkljivo znanje
- lažja oblika prizadetosti – ni bistvenih sprememb
3.4. Kaj vpliva na reakcijo staršev, kako sprejema stanje ožja in širša okolica?
- faza stresa
- odrevenijo, so zmedeni in nestvarni
- faza reakcije
- obrambni mehanizmi – žalovanje, umik, občutki krivde, iskanje krive pri drugih, samoobtoževanje
- negotovost glede prihodnosti
- faza prilagoditve
- opomorejo od najhujšega stresa
- problem stvarnejše uvidijo
- zmožni kaj storiti za otroka
- faza orientacije
- prilagodijo novim okoliščinam
- obvladujejo čustva
- se na novo organizirajo
- nekateri starši zastanejo – strokovnjaku in otroku niso v pomoč
3.5. Medicinska in psihosocialna rehabilitacija otroka in družine.
- načelo, da naj otrok ostane v naravnem okolju (izjema najhuje prizadeti otroci)
- ko otrok ustrezno dozori, individualna obravnava ni dovolj
- potrebno omogočiti vključitev v skupinsko obravnavo in intenzivnejšo socializacijo
- potrebujejo vrtec – praviloma v sestavi normalnih vrtcev, s pogojem, da je zagotovljen ustrezno šolan kader, primerna oprema in njihovi prizadetosti prilagojen program
- potek zdravljenja in usposabljanja poteka vse leto – potrebno občasno omogočiti odmor v naravi (najprimernejša oblika so poletne in zimske zdravstveno-terapevtske kolonije)
- društva za cerebralno paralizo združena v Sonček – Zvezo društev za cerebralno paralizo Slovenije
3.6. Zdravstvena nega – opis zdravstvenega stanja pacienta, za katerega je odgovorna MS, za posamezno TŽA ali dejavnik univerzalne samooskrbe – npr. otrok s cerebralno paralizo:
3.6.1. TM ZN Dorothee Orem – dejavniki univerzalne samooskrbe: opišite zdravstveno stanje otroka (za katerega je kompetentna medicinska sestra) s cerebralno paralizo v okviru dejavnika univerzalne samooskrbe “zrak, voda, hrana”.
- dihanje
- značilnosti, problemi
- hitro in plitvo
- večja dovzetnost za infekcije
- oslabljen refleks za izkašljevanje
- intervencije ZN
- pomoč pri izločanju sluzi oz. izmečka (masaža, vibracije, aspiracija)
- aplikacija predpisane terapije
- preventivni ukrepi
- izvajanje dihalnih vaj (oslabljene mišice, ki sodelujejo pri dihanju)
- izbira primernih oblačil
- ustrezna mikroklima (temperatura, vlaga, gibanje zraka)
- ustrezna prehrana in pitje (izogibanje živilom, ki povečujejo tvorbo sluzi)
- prehranjevanje in pitje
- značilnosti, problemi
- različno izražene težave s požiranjem, žvečenjem in / ali zaletavanjem
- možnost aspiracije hrane in tekočine
- delna ali popolna nesamostojnost pri hranjenju in pitju
- intervencije ZN
- izbira hrane, ki vpliva na prehranjenost, telesno težo in splošno zdravstveno stanje
- položaj pri hranjenju – zagotoviti varno in udobno hranjenje
- namestitev v ustrezen položaj, če je le mogoče v sedeč položaj
- ustrezna zaščita pac. (s slinčki, servietami ali brisačami)
- po potrebi servirati hrano izven dosega rok
- ves čas hranjenja zagotoviti ustrezno temperaturo hrane
- pomoč pri hranjenju (samo pri stvareh, ki jih sam ne zmore – razrezi)
- olajšati samostojno hranjenje z uporabo raznih pripomočkov (prirejen pribor, skodelice, slamice)
- pomoč pri ureditvi pac. po hranjenju
- značilnosti, problemi
- značilnosti, problemi
3.6.2. TM ZN Virginie Henderson: opišite zdravstveno stanje otroka (za katerega je kompetentna medicinska sestra) s cerebralno paralizo za TŽA “Gibanje in ustrezna lega” (priložena hierarhična struktura kriterijev).
- gibanje in ustrezna lega
- značilnosti, problemi
- zmanjšana sposobnost gibanja
- zmanjšana sposobnost spreminjanja lege
- nepokretnost (v ožjem in / ali širšem okolju)
- zmanjšana sposobnost opravljanja ostalih aktivnosti, za katere je potrebno gibanje (premeščanje, osebna higiena, oblačenje, odvajanje, hranjenje)
- možnost sprememb v fleksibilnosti mišic
- možnost zmanjšanja moči mišic
- možnost zmanjšanja vzdržljivosti mišic
- možnost nastanka kontraktur zaradi skrajšanja mišic in vezi, zmanjšanja sklepnih ovojnic
- intervencije ZN
- nadzor pri gibanju (možnost nudenja pomoči ob zdrsih, padcih)
- pomoč pri gibanju (hoji, premeščanju)
- pomoč pri spreminjanju lege oz. namestitev v ustrezno lego
- učenje in razvijanje načinov vstopanja in izstopanja iz avta, kopalne kadi…
- nameščanje sklepov v fiziološki položaj
- pomoč pri izvajanju vaj za razgibavanje…
- značilnosti, problemi
4. ZN in rehabilitacija oseb po amputaciji spodnje ekstremitete
4.1. Vzroki in indikacije za amputacijo spodnjih ekstremitet.
- vzroki
- v 90 % zaradi motnje arterijske prekrvavitve oz. žilnih bolezni
- akutna zapora arterij spodnjih udov (embolija)
- kronična zapora arterij spodnjih udov (ishemična gangrena)
- motnje venske prekrvavitve (redko) – pri dolgotrajni venski razjedi
- v 10 % zaradi
- poškodbe
- onkološka obolenja – tumorji (mehkotkivni ali kostni)
- ozebilne
- prirojene nepravilnosti udov
- indikacije
- ohranitev življenja
- odstranitev bolečin
- izboljšanje funkcije uda (proteza je boljša kot nefunkcionalen ud)
- izboljšanje higienskih razmer (trofični ulkusi – prisotno vnetje, ki se lahko razširi v podkožje, zajame kost ali pride do osteomielitisa)
- v 90 % zaradi motnje arterijske prekrvavitve oz. žilnih bolezni
4.2. Vrste amputacij spodnjih ekstremitet.
- glede na višino odstranitve
- enega ali več prstov
- dela stopala ali transmetatarzalna amp.
- po Chopart-u – ostane petnica
- po Pirogoff-u – spodnji del pete se pritrdi na golen
- po Syem-u – ostane spodnji del goleni
- podkolenska amp.
- čezkolenska amp.
- nadkolenska amp.
- v kolku
- dela medenice
- glede na operativni poseg
- giljotinska
- odprta
- zaprta
4.3. S kakšnimi težavami se soočajo pacienti po amputaciji spodnje ekstremitete?
- bolečine na amp. krnu – posledica prerezanja živca v času op. posega
- fantomske bolečine v predelu, kjer je bil amputiran ud – postopoma izzvenijo ali se zmanjšajo
- fantomske senzacije v predelu, kjer je bil amputiran ud – ostanejo doživljenjsko
- kontrakture v sklepih, predvsem v
- kolčnem
- kolenskem sklepu
- spremembe na koži zaradi
- višja temperatura v ležišču proteze
- odsotnost izhlapevanja
- pojavi se lahko
- reaktivna hiperemija
- epidermoidne ciste
- alergični kontaktni dermatitis
- gnojne in glivične infekcije
- hiperkeratoze
4.4. Medicinska rehabilitacija po amp. enega ali več prstov, amp. dela stopala, po podkolenski amp., čezkolenski amp., nadkolenski amp., po amp. v kolku, po amp. dela medenice.
- po amputaciji prstov ali dela stopala
- potrebujejo za hojo posebej izdelane ortopedske čevlje s polnilom za manjkajoči del stopala
- praviloma ne potrebujejo pomagal pri hoji (sprehajalna palica, bergle)
- se hitro in dobro naučijo hoje v prilagojenih čevljih
- po podkolenski amputaciji
- namestitev podkolenske proteze
- samostojna hoja – odvisna od starosti in fizične kondicije
- mlajši obvladujejo hojo brez pomagal
- starejši uporabljajo sprehajalno palico, eno ali dve podlaketni bergli
- po nadkolenski amputaciji
- namestitev nadkolenske proteze
- hoja za pac. zahtevno opravilo – porabi do 100 % več energije
- starejši pac. hoje ne obvladajo samostojno – odvisni od svojcev
- pri hoji (tudi na zelo kratke razdalje) uporabljajo bergle ali hodulje
- za gibanje na daljše razdalje vezani na invalidski voziček
- po amputaciji v predelu kolka in medenice
- namestitev nadkolenske proteze z medenično košaro
- težko obvladajo hojo in nameščanje proteze
- pri hoji potrebujejo pomagala – hoduljo
- starejši potrebujejo pomoč svojcev
- večinoma vezani na invalidski voziček
- po dvojni podkolenski amputaciji
- namestitev podkolenske proteze na oba krna
- naučijo obvladati hojo s pomočjo dveh bergel ali hodulje
- hojo obvladajo le na krajše razdalje, po stanovanju
- za gibanje na daljše razdalje potrebujejo invalidski voziček
- ohranjena kolenska sklepa imata velik pomen pri ugodnejšem izidu rehabilitacije
- po dvojni nadkolenski amputaciji
- v večini primerov namestitev obeh nadkolenskih protez ni možna
- vezan na invalidski voziček, ki je posebej prilagojen za pac. po dvojni nadkolenski amputaciji (težišče pomaknjeno nazaj, varovalna kolesa)
- se mora naučiti posebne tehnike presedanja
- povečini se ne more vrniti v domače okolje – premeščen v DSO
- arhitektonske ovire v ožjem in širšem okolju otežujejo gibanje z invalidskim vozičkom
4.5. Psihosocialna rehabilitacija pacientov po amputaciji spodnjih ekstremitet.
- uspešnost rehabilitacije odvisna od
- osebnosti
- starosti
- telesne prizadetosti, ki prinaša s seboj vrsto omejitev in vpliva na kakovost življenja
- stanovanjskih razmer
- ekonomskega statusa
- ožjega in širšega okolja
- subjektivni dejavniki, ki predstavljajo največjo pac. oviro
- nesprejemanje stanja
- zavračanje pomoči partnerja in svojcev
- zavračanje pomoči širšega okolja
- cilji
- da se oseba s telesno prizadetostjo nauči aktivno, odgovorno in samozavestno spopadati z življenjskimi izzivi
- da spozna, da je kljub telesni prizadetosti življenje kvalitetno in smiselno
- in družina vključena v socialno okolje
4.6. Opišite zdravstveno stanje (za katerega je kompetentna MS) za naslednje TŽA:
4.6.1. Gibanje in ustrezna lega
- vzpodbujanje pac. k vstajanju in hoji – preprečevanje šibkosti mišičja in razvoja depresije
- nameščanje v ustrezno lego in pravilen položaj krna v postelji in pri sedenju – preprečevanje kontraktur
- namestitev proteze
- samostojna hoja s protezo ali z uporabo pomagal (bergle, sprehajalna palica, hodulja, invalidski voziček)
- obvladovanje premeščanja (transfer)
4.6.2. Osebna higiena in urejenost
- higiena in urejenost celega telesa
- higiena krna
- umivanje z mlačno vodo in nevtralnim milom
- tuširanje
- dobro obrisati
- mazanje z mastno kremo
- pregledovanje krna z ogledalom – predeli, ki niso dostopni očem
- higiena navleke za krn
- higiena proteze
- skrb za preostalo nogo
- ustrezna obutev in nogavice
4.6.3. Odnosi z ljudmi, komunikacija, izražanje čustev, občutkov, doživljanje duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe.
- bolečina, fantomske bolečine in fantomske senzacije
- komunikacija – verbalna, neverbalna, predvsem govorica telesa
- čustvovanje – kako oseba ocenjuje in doživlja svojo izgubo in kako jo sprejema okolica
- prisotni so dvomi, duševne stiske, omahovanje, sprejemanje spremenjene telesne podobe, ki je povezana s procesom sprejemanja izgube
- zanikanje, jeza, pogajanje, depresivnost, sprejemanje novega stanja
- socialni stiki v družini in širši okolici, tudi vključevanje v profesionalno in družbeno okolje
5. ZN in rehabilitacija oseb po poškodbi glave
5.1. Kaj je poškodba glave (definirajte zaporedje okvar) in kaj je okvara?
- poškodba glave
- poškodba žive možganovine, ki jo izzove zunanja mehanska sila – označuje jo
- obdobje spremenjene zavesti (do kome)
- obdobje amnezije
- poškodba je zaporedje več okvar
- prva se zgodi v trenutku udarca – neposredna poškodba možgan
- druga sledi nekaj minut kasneje – zaradi pomanjkanja kisika v možganih
- tretja sledi v naslednjih dneh po poškodbi – je posledica
- zmečkanin
- krvavitve – hematoma
- nabrekanja – edema
- okvara
- posledica dogodkov znotraj organizma
- CVI
- tumorji
- vnetja (virusna, bakterijska)
- posledica dogodkov znotraj organizma
- poškodba žive možganovine, ki jo izzove zunanja mehanska sila – označuje jo
5.2. Navedite vzroke, rizične skupine, pojavnost.
- “civilizacijski davek”
- razvoj tehnike, prometa
- spremenjen način življenja
- ekstremni športi
- nasilje
- vzroki
- prometne nesreče z motorjem
- slučajni padci
- druge prometne nesreče
- nezgode
- rizične skupine (Slovenija)
- samski
- študentje
- osebe z nižjo izobrazbo
- osebe v starosti od 15 – 25 – 40 let (neuresničitev ciljev)
- osebe v starosti 60 – 65 let (večja smrtnost)
- epidemiologija
- incidenca: 175 – 200 / 100.000 / leto ali 3500 / leto
- 2 – 3 x pogostejše pri moških
5.3. Kaj ocenjujemo po Glasgowski ocenjevalni lestvic – GCS?
Odpiranje oči: | spontano | 4 točke |
na nagovor | 3 točke | |
na bolečino | 2 točki | |
ni odziva | 1 točka | |
Govorni odziv: | orientiran | 5 točk |
zmeden | 4 točke | |
nepravilen | 3 točke | |
nerazumljiv | 2 točki | |
ni odziva | 1 točka | |
Motorični odziv: | sledi ukazu | 6 točk |
lokalizira bolečino | 5 točk | |
umik na bolečino | 4 točke | |
fleksija na bolečino | 3 točke | |
ekstenzija na bolečino | 2 točki | |
ni odziva | 1 točka |
5.4. Delitev poškodb glave.
- glede na na način nastanka in sočasno prizadetost lobanje
- odpre
- zaprte
- glede na parafiziološka dogajanja v možganih po poškodbi
- primarne
- sekundarne
- klinično po stopnji prizadetosti
- blage
- zmerne
- hude
- glede na patoanatomska vzorca dogajanja, ki se razvijata v določenih biomehanskih pogojih pod vplivom delujoče travmatizarujoče sile
- zunanje
- notranje
5.5. Posledice poškodb glave.
- zaznavne funkcije
- motnje vida (okvare vidnega polja, dvojni vid)
- motnje taktilnih občutkov (pre- ali neobčutljivost za bolečino, temperaturo)
- propriocepcije (nezmožnost zaznavanja lege v prostoru)
- motnje sluha, vonja, okusa
- gibanje
- šibkost ali ohromitve ene ali obeh strani telesa
- motnje ravnotežja
- znižana fizična vzdržljivost
- gibalna prizadetost govornih organov
- otežkočena izgovorjava
- motnje požiranja
- sporazumevanje
- težave pri razumevanju
- težave pri izražanju misli
- afazija
- preskakovanje med različnimi vsebinami
- težje najdejo ustrezen izraz
- spoznavne funkcije
- motnje pozornosti
- težave na področju
- učenja
- sklepanja
- načrtovanja
- reševanja problemov
- čustveno doživljanje
- nihanje
- otopelost
- kaže se s povečano
- vzburljivostjo
- jezavostjo
- anksioznostjo
- depresijo…
- vedenjske spremembe
- slabša samokritičnost in samokontrola
- upad iniciativnosti
- slabša prilagoditev novim situacijam
- motnje vzpostavljanja in ohranjanja stikov z drugimi v socialnem okolju
- slabša presoja socialnih situacij…
5.6. Potek rehabilitacije – opišite obdobja zdravljenja in rehabilitacije.
- urgentno (nevrokirurško) obdobje
- sabilizacija življenjskih funkcij
- kontrola zavesti
- preventiva sekundarnih poškodb zaradi hipoksije, hipotenzije, anemije
- preprečevanje sekundarnih komplikacij
- kontrakture
- RZP
- patološki vzorci na udih
- senzorna stimulacija (prebujanje iz kome)
- sabilizacija življenjskih funkcij
- akutno obdobje (traja tedne in mesece)
- pri ugodnem okrevanju nastopi restitucija posameznih funkcij (zavest, govor, gibalne kontrole, vzpostavitev funkcije sfinktrov)
- izzveni učinek medikacije v urgentni fazi (sedacija, relaksacija)
- odločitev o nadaljnjem poteku rehabilitacije (institucionalno, ambulantno, dnevno varstvo, DSO, doma, Zarja)
- subakutno obdobje (traja 6 – 18 mesecev)
- stanje stabilno
- bolj ali manj znan nivo prizadetosti
- rehabilitacijski program usmerjen na
- specifične primanjkljaje: kongnitivni izpadi,vedenjske motnje, motnje komunikacije
- zahtevnejše naloge
- kronično obdobje
- vedno v nevarnosti pred zapleti ob obstoječi trajni prizadetosti
- višje psihične funkcije
- vedenjsko-osebnostno področje
- zato
- vzdrževanje obstoječega funkcionalnega stanja in psihična podpora
- vloga družine
- vedno v nevarnosti pred zapleti ob obstoječi trajni prizadetosti
5.7. Kaj vključuje psihosocialna in poklicna rehabilitacija pacienta po poškodbi glave?
- psihosocialna rehabilitacija
- pomeni reintegracijo v družino in družbo
- imajo ponavadi
- manjvrednostne občutke
- zapirajo se vase
- ne želijo družbe
- naloge
- socializacija
- pomoč pri urejanju socialnega statusa
- pomoč pri urejanju ekonomskega statusa: stanovanjska problematika, finančna problematika
- organizacija pomoči na domu
- pomoč pri urejanju skrbstvenih vprašanj
- poklicna rehabilitacija
- vključuje usposabljanje in zaposlovanje ter s tem finančno samostojnost
- potrebna je
- dokončna ocena telesne invalidnosti
- ocena preostalih sposobnosti
- tim
- zdravnik – spec. medicine dela
- psiholog
- socialni delavec
- delovni terapevt
- ocenjevalec delazmožnosti
5.8. ZN v celotnem procesu rehabilitacije in pri katerih TŽA lahko pričakujemo negovalne probleme?
- ZN poteka
- na kraju nesreče
- v reševalnem vozilu
- ob sprejemu v bolnišnico
- v procesu rehabilitacije (med hospitalizacijo, IRRS, zdravilišče, doma, zavodi…)
- pozornost na
- vitalni znaki
- spremembe, ki kažejo na zvišanje intrakranialnega pritiska
- nemir
- glavobol
- hemipareza na nasprotni strani
- razširjenost zenice na nasprotni strani
- zamegljenost vida
- zmanjšana ostrina vida
- bruhanje
- zavest
- proste dihalne poti
[wp_ad_camp_1]
- TŽA, pri katerih lahko pričakujemo negovalne probleme
- dihanje in krvni obtok
- čiščenje dihalnih poti
- funkcija krvnega obtoka – krvavitev
- prehranjevanje in pitje
- izločanje in odvajanje – bruhanje
- vzdrževanje norm.telesne temp
- gibanje in ustrezna lega
- mobilnost telesa, gibljivost telesa
- samooskrba
- telesna aktivnost (motnje ravnotežja)
- gibljivost sklepov (kontrakture sklepov)
- osebna higiena in urejenost
- izogibanje nevarnostim v okolju
- fizična varnost
- socialna varnost – ekonomsko stanje, bivalne razmere
- odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanje – duševne,socialne in seksualne potrebe
- koristno delo
- razvedrilo in rekreacija
- učenje in pridobivanje znanja
- dihanje in krvni obtok
6. ZN in rehabilitacija slabovidnih in slepih oseb
6.1. Kaj je slabovidnost in slepota?
- slabovidnost in slepota je okvara vida, očesa ali vidnega polja
- stopnjo okvare vida narekuje ostanek vida, ki se določi z ostrino vida in obsegom vidnega polja
Kategorija: | Ostanek vida (na boljšem očesu, s korekcijo ali brez): |
Slabovidnost: | |
I. kategorija | 30 % – 10 % (6 / 18 – 6 / 60) |
II. kategorija | 10 % – 5 % (6 / 60 – 3 / 60) |
Slepota: | |
III. kategorija | 5 % – 2 % (3 / 60 – 1 / 60)
|
IV. kategorija | 2 % – zaznava svetlobe |
V. kategorija | slepota (amaurosis) |
6.2. Vzroki.
- organske bolezni
- diabetes
- arterioskleroza
- pomanjkanje vitaminov v prehrani
- krvne bolezni…
- infekcijske bolezni
- gonoreja
- rdečke
- trahom
- sifilis
- dedne bolezni
- poškodbe očesa
- mehanične
- kemične
- tumorji v različnih delih očesa in možganih
- odstop mrežnice
- obolenje vidnega živca
- glavkom
- katarakta
- refrakcijske nepravilnosti
- škiljenje
6.3. Na katerih področjih človekovega delovanja se kaže oviranost?
- izobraževalno
- socialno
- ekonomsko
- zaposlitveno
6.4. Rehabilitacija odraslih oseb.
- cilj
- integracija
- asimilacija slepe in slabovidne populacije z okoljem
- poudarek na razvoju delovanja drugih čutil z morebitnim ostankom vida
- naučiti se opirati na slušne podatke – to jim zagotovi stik z oddaljenimi predmeti, ki jim z vidom niso dostopni
- prek tipa vzpostaviti stik z okoljem – povečati nivo, natančnost in jasnost informacij
- temelji na
- reorganizaciji
- reorientaciji
- programi rehabilitacije vključujejo
- učenje novih veščin in navad
- psihoterapevtska in psihosocialna pomoč
6.5. Kaj je reorganizacija in reorientacija posameznika in družine?
- reorganizacija
- sprememba, ki omogoča drugačno sprejemanje
- informacij
- doživljanje sveta
- funkcioniranje
- reorientacija
- poteka predvsem po poti iskanja
- novih vrednot
- življenjskih ciljev
- smisla življenja
- če do reorientacije ne pride, se posameznik počuti nemočnega in zavrženega
- poteka predvsem po poti iskanja
- sprememba, ki omogoča drugačno sprejemanje
6.6. Kako poteka učenje novih navad in veščin pri posamezniku in kako pri družini?
- učenje novih veščin in navad pri posamezniku – poteka v šestih sklopih
- reorganizacija zaznav
- reorientacija
- v sebi (o eksistenčnih vprašanjih)
- na sebi
- v času in prostoru
- do drugih oseb
- mobilnost
- samostojno gibanje oslepelega
- gibanje s spremljevalcem
- gibanje z belo palico
- gibanje s psom vodičem
- učenje komunikacijskih veščin
- reorganizacija verbalne komunikacije
- naučiti se Braillove pisave
- naučiti se strojepisja in računalniške tehnologije
- spoznavanje pripomočkov za slepe
- optični in neoptični pripomočki za slušno spremljanje
- elektronski pripomočki
- prilagojena računalniška oprema
- svetovanje o
- spoznavanju lastnega stanja
- predpisih
- socialni varnosti
- pri družini
- spremljanje slepega
- reorganizacija navad v družini
- zagotoviti varno samostojno gibanje in funkcioniranje – zato sistematičnost in doslednost
- svetovanje (kot pri rehabilitantu)
6.7. Kaj vključuje psihoterapevtska in psihosocialna pomoč?
- psihoterapevtska in psihosocialna pomoč posamzeniku
- podpora
- sprejemanje in poslušanje stisk
- sproščanje čustvenih napetosti
- usmerjanje k pozitivnemu izhodu
- spoznavanje in razumevanje
- komunikacija in odnosi med rehabilitanti
- odkrivanje in iskanje novih odnosnih vzorcev
- oblikovanje možnih korakov v prihodnosti
- podpora
- v družini
- odkrivanje in razumevanje medsebojnih odnosov
- spremembe v skladu z realnostjo
- iskanje poti iz situacije
- spoznavanje s strokovnjaki v okolju, ki bi pomagali pri reorganizaciji in reorientaciji
6.8. Rehabilitacija otrok.
- slepota ali slabovidnost je lahko posledica
- nepravilnosti v razvoju očesa
- bolezni, ki jih je prebolel intrauterino
- tak otrok ne ve, kaj pomeni beseda gledati
- predšolsko obdobje poteka drugače kot pri otroku, ki si z opazovanjem okolice in prostim gibanjem pridobiva izkušnje v svojem razvoju
- otroka se vključi v pripravljalni razred Zavoda za slepo mladino
- prilagoditi se mora
- navadam
- okolju v katerem se bo šolal
- vzgoja, izobraževanje in usposabljanje
- učni programi za
- predšolsko obdobje
- osnovno šolo
- poklicno usposabljanje
6.9. Navedite specialne oblike usposabljanja.
- programi za pridobitev sposobnosti
- sposobnost izvajanja za življenje pomembnih opravil
- orientacija v stanovanju
- ureditev stanovanja
- rokovanje z gospodinjskimi aparati
- čiščenje
- nakupovanje
- kuhanje
- ročna dela
- orientacija in mobilnost
- gibanje ob osebi, ki vidi
- gibanje s palico
- gibanje z ultrazvočno palico
- uporaba javnih prevoznih sredstev
- pisanje, branje Braillove pisave, strojepisje, uporaba optacon čitalca
- sposobnost izvajanja za življenje pomembnih opravil
- informiranje
- slepi in slabovidni dobivajo informacije s pomočjo zvoka in Braillove pisave – Braillovi časopisi
- v zvočni tehniki
- v povečanem črnem tisku
- na računalniški disketi
- pes vodič
- slepi in slabovidni dobivajo informacije s pomočjo zvoka in Braillove pisave – Braillovi časopisi
6.10. Navedite kazalce dobre in slabe rehabilitacije v družini.
- kazalci dobre rehabilitacije
- čim večja samostojnost slepega v
- osebni higieni in urejenosti
- gibanju v domačem in širšem okolju ter na delovnem mestu
- dobri medsebojni odnosi v družini
- enakomerno porazdeljene vloge in naloge
- čim večja vključenost družine v širši socialni prostor
- čim večja samostojnost slepega v
- kazalci slabe rehabilitacije
- večja zaprtost vase
- pretirana odvisnost slepega od videčih družinskih članov
- občutki ogroženosti in razočaranosti
- nerazumevanje
- zagrenjenost
6.11. Opišite zdravstveno stanje (za katerega je kompetentna MS) pri naslednjih TŽA:
6.11.1. Gibanje in ustrezna lega.
- samooskrba (telesna aktivnost je vrsta samooskrbe) – pomeni
- telesno aktivnost
- zagotavljanje kraja
- zagotavljanje možnosti za gibanje in telesno vadbo v vsakdanjem življenju
6.11.2. Izogibanje nevarnostim v okolju.
- nanaša se na fizično, psihično in socialno varnost
- fizična varnost – vključuje
- samozaščita
- ohranjevanje varnosti telesa pred npr.fizičnimi poškodbami in boleznimi
- psihična varnost – vključuje
- psihično ugodje v družinskem okolju
- psihično ugodje v zdravstvenih institucijah
- pomen odnosov
- ožje okolje – družina
- širše okolje – preživljanje časa izven domačega okolja
- socialna varnost – vključuje
- prisotnost socialnih dejavnikov
- ekonomsko stanje
- bivalne razmere
- družbene okolje
- pomembna je tudi lastna in osebna varnost
- prisotnost socialnih dejavnikov
- fizična varnost – vključuje
6.11.3. Odnosi z ljudmi, komunikacija, izražanje čustev, občutkov, doživljanje duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe.
- učenje komunikacijskih veščin in spoznavanje pripomočkov za slepe
- komunikacija in odnosi med rehabilitanti
- odkrivanje in razumevanje medsebojnih odnosov
- spremembe v skladu z realnostjo
7. ZN in rehabilitacija naglušnih in gluhih oseb
7.1. Opredelite gluhost in naglušnost.
- gluhota – nevidna motnja, ki jo ljudje ne opazijo dokler ne pridejo v kontakt s človekom
- gluh
- ne sliši zvokov in glasov iz svojega okolja
- lahko zazna le zelo močne zvoke in
- to le nekatere ne pa vseh
- ti močni zvoki v življenju redkeje nastopajo, posebno pa ne v govoru
- naglušen
- zvoke in glasove iz svojega okolja sprejema le delno
- zazna zvoke in tudi govor, vendar ne vseh
- zaznava jih kvalitativno drugače kot slišeč človek
7.2. Vrste slušnih motenj in vzroki okvar sluha.
- vrste slušnih motenj
- izguba odvisna od mesta v slušnem sistemu, kjer je nastala motnja
- stopnja je proporcionalna z obsegom okvare
- ločimo
- periferna okvara sluha – obolelo uho povzroči zmanjšano ali spremenjeno zvočno informacijo na poti do možganov
- konduktivna (prevodna) naglušnost
- zaznavna (perceptivna oz. senzorična) naglušnost
- mešana ali kombinirana naglušnost
- centralna okvaro sluha, navadno spremlja (ni pa nujno) senzorinevralna naglušnost
- periferna okvara sluha – obolelo uho povzroči zmanjšano ali spremenjeno zvočno informacijo na poti do možganov
- vzroki okvar sluha
- glede na obdobje, v katerem se javljajo
- predporodne
- 50% prirojenih okvar je genetsko pogojenih
- vzroki embriopatij so okužbe matere: paraziti (toksoplazmoza), bakterije (sifilis), virusi (rdečke, mumps, influenca, herpes)
- hormonalne in metabolne disfunkcije med nosečnostjo
- obporodne
- vzroki nedonošenosti so sicer predporodni a se pokažejo v obporodnem obdobju
- sama po sebi nedonošenost ne povzroča prizadetosti, nanjo vezani dejavniki pa lahko okvarijo sluh in ravnotežno čutilo (eklampsija, prehiter porod, imunološka nerazvitost)
- poporodne
- vnetja srednjega ušesa¸
- bakterijski meningitis
- virusne okužbe (ošpice, mumps)
- ototoksična zdravila
- poškodbe glave
- akustična travma
- predporodne
- glede na obdobje, v katerem se javljajo
7.3. Opredelitev gluhosti, naglušnosti in prizadetosti po SZO – MKB 10.
- gluha oseba
- izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz povprečno na nivoju 80 dB ali več
- naglušna oseba
- povprečna izguba sluha na frekvencah 500, 1000 in 2000 Hz na nivoju 40 – 80 dB
- stopnje
- težka izguba sluha: 71 – 91 dB
- zmerno težka izguba sluha: 56 – 70 dB
- zmerna okvara sluha: 41 – 55 dB
- blaga okvara sluha: 26 – 40 dB
- te okvare so
- biološke
- fiziološke
- nepovratne
- prizadetost
- posledica doživljanja te okvare na nivoju posameznika
- zadeva eno ali več področij na različnih nivojih
- sporazumevanje
- vedenje
- telesna zmogljivost
- spretnost
- prilagajanje okolju
- po klasifikaciji SZO je gluhota ena najtežjih invalidnosti
7.4. Na katerih področjih imajo gluhe in naglušne osebe največje težave?
- sporazumevanje in komunikacija z okoljem (v katerem živijo, se izobražujejo, ustvarjajo, delajo ali preživljajo prosti čas)
- komunikacijske ovire
- nezmožnost interakcije z okoljem (zaradi okvare ali popolne izgube sluha)
- so vzrok različnih oblik socialne izključenosti
7.5. Zakaj je razvoj jezika in komunikacije pri otrocih z okvaro sluha slabši kot pri slišečih?
- sluh je nujno potreben za razvoj govora
- “normalen” otrok sčasoma začne
- povezovati zvoke s predmeti
- uči se ugotavljati, od kod zvoki prihajajo
- začne posnemati govorne zvoke in izgovarjati prve besede
- slušno prizadet otrok
- ne more posnemati smiselnih govornih zvokov
- trpi njegov duševni razvoj
- gluhost zmanjša sposobnost komuniciranja z govorom (ena najpomembnejših vlog sluha)
- vse to se pozna v razvoju in napredku otroka
- razvoj jezika in komunikacije je pri otrocih z okvaro sluha slabši
- ne razumejo dovolj zakonitosti sveta okoli sebe
- primanjkuje jim informacij in razlag
- njihovi socialni stiki so omejeni
- možnost frustracij je večja
7.6. Na katerih področjih je potrebna čim prejšnja rehabilitacija pri naglušnih in gluhih otrocih?
- gluh otrok potrebuje čim bolj zgodnje usposabljanje
- jezikovno
- komunikacijsko
- govorno področje
7.7. Navedite posledice nerazvitosti ali slabo razvitega govora pri otrocih.
- posledice v
- mišljenju
- kongnitivnem razvoju
- na pridobivanju akademskih znanj
- na socialnem področju
- na emocionalnem področju
- v motoričnem razvoju
- v vedenju in osebnosti
7.8. Kako še imenujemo odkrivanje in evidentiranje gluhote in naglušnosti, kaj to je in kdo to izvaja?
- odkrivanje in evidentiranje gluhote in naglušnosti imenujemo kategorizacija ali razvrščanje
- proces, ki nam omogoča
- razvrstitev glede na vrsto in stopnjo motnje
- predlaganje ustreznega programa nadaljnje obravnave
- izvajajo ga strokovne komisije
- proces, ki nam omogoča
8. ZN in rehabilitacija oseb po poškodbi ali okvari hrbtenjače
8.1. Naštejte vzroke in posledice okvare / poškodbe.
- vzrok je spinalna lezija – neposredno / posredno oz. prirojeno / pridobljeno poškodovana hrbtenjača
- poškodbe (fraktura, edem, hematom, deformacija, luksacija, subluksacija, ruptura ligamentov, sekvester)
- nevrološka obolenja
- tumorji
- lezija poteka v hrbteničnem kanalu od možganske baze do zgornjih lumbalnih vretenc
- posledice
- lezija različno prizadene delovanje medularnih živčnih struktur – to se odraža v različnih kliničnih slikah
- funkcionalna izguba delov telesa, oživčenih z živci, ki izhajajo iz spinalnega kanal pod mestom lezije
- ohromelost skeletnega mišičja
- izguba občutkov
- sprememba dihanja in kapacitete pljuč
- nenormalno delovanje avtonomnega živčevja – RR, pulz, peristaltika, diureza, mikcija, izločanje, delovanje endokrinih žlez, spolne funkcije
8.2. Kaj je para / tetraplegija, para / tetrapareza?
- paraplegija
- pri kompletnih prečnih lezijah, nivojev pod vratnim (predel roke oživčujejo živci, ki izhajajo iz segmentov od C III do Th III)
- funkcije zgornjih okončin in del telesa nad okvaro so nepoškodovane
- paraliza obeh nog in včasih dela trupa, ki ju pogosto spremlja izguba občutka in možnost nadzorovanja izločanja
- tetraplegija
- pri popolni transverzalni leziji vratnih segmentov
- motoričnih in senzoričnih funkcij pod nivojem okvare ni
- pri leziji v višini C III je onemogočeno tudi samostojno dihanje (n. phrenicus izhaja iz C III)
- parapareza
- blaga oz.delna paraliza (ohromitev) spodnjih udov – nog
- tetrapareza
- mišična slabost oz. ohromitev zgornjih in spodnjih udov – rok in nog
8.3. Opišite motorične, senzorične okvare.
- motorične okvare
- C III do Th VII
- paraliza okončin – nog in / ali rok
- paraliza trebušnih in / ali prsnih mišic
- invalidski voziček – problem stabilnosti trupa
- Th VIII do Th X
- okvara kolkov
- longete, bergle, invalidski voziček
- Th XI do L II
- funkcioanlna hoja
- voziček za daljše razdalje
- L II do L IV
- hoja
- voziček ni potreben
- senzorične okvare
- prekrivanje z motoričnimi
- izguba občutka za dotik, toploto, bolečino, položaj → večja možnost nastanka poškodb, opeklin, oparin, ozeblin, RZP
- C III do Th VII
8.4. Opišite pričakovano zdravstveno stanje (za katerega je kompetentna MS) pri naslednjih TŽA:
8.4.1. Dihanje.
- paraliza mišic pod nivojem okvare
- paraliza diafragme – n. phrenicus (C III)
- paraliza interkostalnih mišic
- paraliza abdominalnih mišic
- paraliza ekspiratornih mišic
- posledične težave z dihanjem
- tetraplegikih – večje
- paraplegiki – oslabelost ekspiratornih mišic
- dihanje s pomočjo pomožne muskulature, ki se hitro utrudi
- → moten vzorec dihanja zaradi oslabelosti dihalnih mišic, motena izmenjava plinov zaradi zmanjšane dihalne površine, manjša pljučna funkcija
- zmanjšana učinkovita sekrecija iz dihal
- neučinkovit kašelj → nezadostno čiščenje dihalnih poti → zastoj sluzi v pljučih → povečana možnost nastanka infekcij.
8.4.2. Izločanje in odvajanje.
- mikcija
- pretrgana zveza med spinalnim refleksnim centrom in možgani
- prekinjen zavestni nadzor mikcije
- disinergija med detruzorjem in sfinktrom (nepopolne mikcije – urin zastaja v mehurju)
- arefleksija detruzorja (urin nabira v mehurju, ni občutka tiščanja na vodo)
- posledice
- inkontinenca / retenca
- pogost pojav nevrogenega mehurja (uroinfekt, bekteriourija, vezikoureteralni refluks, kamni)
- defekacija
- nepoškodovani živci med črevesjem in hrbtenjačo
- znaki: krči v spodnjih okončinah
- ne zavedajo se, kdaj je potrebno izprazniti črevo
- črevo polni z blatom, dokler se stene ne raztegnejo preveč
- → spazem (krč) črevesja in inkontinenca (nekontrolirano odvajanje)
- poškodovani živci med črevesjem in hrbtenjačo
- znaki: nimajo krčev, ohlapni udi
- ohlapno črevo, črevo ne izprazni popolnoma
- → huda obstipacija
- nepoškodovani živci med črevesjem in hrbtenjačo
- pretrgana zveza med spinalnim refleksnim centrom in možgani
8.4.3. Vzdrževanje normalne telesne temperature.
- od nivoja poškodbe navzdol ne čutijo toplote oz. mraza
- visoka okvara
- poikilotermija – temperatura telesa ravna po temperaturi okolja (pojav najbolj značilen za stanje takoj po poškodbi, a nikoli povsem ne izgine)
- pogosto potenje od nivoja poškodbe navzgor
8.4.4. Gibanje in ustrezna lega.
- odvisno od mesta poškodbe
- delna ali popolna odvisnost pri gibanju in spreminjanju položajev
- posledice
- zmanjšana sposobnost za opravljanje dnevnih dejavnosti, za katere je potrebno gibanje
- povečana možnost nastanka RZP
- motnje v izmenjavi plinov, motnje v odvajanju urina in blata
- srčno žilni zapleti zaradi dolgotrajne negibljivosti
- avtonomna disrefleksija – nenaden porast RR, navadno zaradi prepolnega mehurja → možganske krvavitve (znaki: glavobol, potenje, zamašen nos)
- možnost zmanjšanja moči mišic
- možnost nastanka kontraktur
- pri nekaterih paraplegikih značilni pretirani somatski refleksi → povzročajo refleksno (nehotno) dejavnost
- pri okvari torakalnih segmentov hrbtenjače pogosto pojavljajo občasni mišični spazmi
- odvisnost v socialnih stikih
8.4.5. Osebna higiena in urejenost.
- vsakodnevna osebna higiena, poudarek na anogenitalni negi, ustni higieni, higieni rok
- učenje aktivnosti – spodbujanje in vztrajanje, da sam opravi kar zmore
- redni pregledi kože – RZP
- obračanje, razbremenjevanje ogroženih delov telesa, masaža s primerno kremo
- učenje, kako skrbeti za osebno higieno – preoblačenje mokrih oblačil, menjava plenic
- samopregledovanja kože s pomočjo ogledala – RZP
- učenje pravilnega ležanja (npr. ležanje na trebuhu ponoči – lahko reši obračanje in omogoči razbremenitev delov telesa, ki so čez dan bolj obremenjeni)
- spodbujanje k osebni urejenosti
8.4.6. Odnosi z ljudmi, komunikacija, izražanje čustev, občutkov, doživljanje duševne, duhovne, socialne in seksualne potrebe.
- odnosi z ljudmi, komunikacija, izražanje čustev, občutkov, doživljanje duševne, duhovne, socialne potrebe
- nihanje razpoloženja od depresije do jeze
- zavračanje nasvetov in navodil MS
- možnost izpostavljenosti nasilju (zanemarjanje, psihično nasilje)
- možnost nerealnega pričakovanja glede svojega stanja
- seksualne potrebe
- prizadetost spolnih funkcij glede na višini in obseg okvare
- razlike med spoloma
- moški
- odsotnost erekcije
- odsotnost ejakulacije, okvarjena spermatogeneza → neplodnost
- ženske
- ohranjena sposobnost spolnega akta in plodnost
- motnje senzibilitete – zmanjšano doživljanje zadovoljstva
- ne doživi orgazma
- takoj po poškodbi amenoreja, kasneje se menstrualni ciklus uredi
- psihosocialni problem – problem spolne privlačnosti in samozaupanja
8.5. Kdaj se začne in kje poteka rehabilitacija?
- na kraju nesreče
- rehabilitacija prične ob prvem nudenju prve pomoči in imobilizacije hrbtenice (posameznih delov oz.celega telesa)
- kirurška oskrba
- kirurg mora poškodovanega oskrbeti tako, da je mogoče uporabiti vse sodobne principe zgodnje rehabilitacije, vključno z zgodnjim postavljanjem pokonci (zgodnjo vertikalizacijo)
- obsega
- zgodnja medicinska rehabilitacija – travmatološki oddelek
- zgodnja nadaljevalna rehabilitacija – travmatološki oddelek
- kompleksna rehabilitacija – inšitut za rehabilitacijo
- psihološka rehabilitacija
- socialna rehabilitacija
- poklicna rehabilitacija
- cilj celovite rehabilitacije
- naučiti polno živeti s tistim kar mu je ostalo, tako da zna uporabiti vse svoje funkcionalne rezerve
8.6. Kaj obsega zgodnja medicinska rehabilitacija, zgodnja nadaljevalna rehabilitacija?
- zgodnja medicinska rehabilitacija
- čas neposredno po poškodbi
- obsega obdobje v fazi spinalnega šoka in postopke fizikalne terapije neposredno po njem
- čas hospitalizacije na travmatološkem oddelku
- cilj
- preprečiti zaplete na vseh organskih sistemih
- nuditi psihološko pomoč v začetni fazi bolezni
- kvalitetna zgodnja medicinska rehabilitacija postavi temelje za kompleksno rehabilitacijo na inštitutu.
- obsega
- preprečevanje zapletov (na dihalih in ožilju, na prebavilih, na sečilih, kontraktur, RZP, skrb za ustrezno telesno temperaturo)
- zgodnja vertikalizacija
- z njo začnemo 4 ali 5 dan po poškodbi
- povijemo nogi z elastičnim povojem
- čvrsto ga pritrdimo na nagibno mizo (tilt table)
- postopno ga dvigujemo v pokončni položaj
- opazujemo pac. vitalne funkcije
- zgodnja nadaljevalna rehabilitacija
- obdobje, ko
- spinalni šok mine
- operativna rana zaceljena
- nima drenov
- je imobiliziran
- ima ustrezne ortoze
- obsega
- funkcionalna fizikalna terapija (pasivno razgibavanje, spodbujanje aktivnih gibov, izvajanje vaj za ravnotežje, intenzivne vaje za povečanje mišične moči zgornjih udov)
- terapevtska električna stimulacija (zmanjšanje spastičnosti in olajšanje gibanja)
- nadaljevanje z vertikalizacijo
- 10 do 14 dan pac. že učimo prvih transferov na voziček
- vertikalizacija
- 5 – 7 dan po poškodbi stoji pokonci (pasivno)
- 10 – 15 dan sedijo v vozičku
- 15 – 18 dan stojijo v stojalu
- obdobje, ko
8.7. Psihološka rehabilitacija in kaj vključuje psihološka obravnava?
- akutno obdobje
- neposredno po poškodbi
- običajno pac. nezavesten
- ko se zbudi, nastopita bolečina in strah
- navadno prevladuje mnenje, da je to stanje začasno in bo ponovno hodil (običajno pokažejo voljo in pripravljenost za sodelovanje v zgodnji medicinski rehabilitaciji)
- iščejo potrditve za svoje odločitve, vendar mu nihče iz zdravstvenega tima ne sme vzbujati lažnega upanja
- obdobje rehabilitacije
- doživljanje strahu in negotovosti (tudi zaradi premestitve v drugo institucijo)
- zanikanje nastale situacijo, depresija, anksioznost, agresija, suicidalnost
- po nekaj tednih pride do spoznanja o trajnosti svoje izgube (obdobje, ko najpogosteje mislijo na samomor)
- v tem obdobju prikrivanje žalosti in kazanje navideznega sprejetja bolezni
- pomembno, da mu nudimo podporo in pomoč, razvijemo dobre terapevtske odnose in mu damo občutek, da ni sam
- psihološka obravnava
- vedenjsko kognitivna terapija
- logoterapija
- (telesno) usmerjena psihoterapija
- namen psihološke rehabilitacije
- motivacija
- spodbujanje k razvijanju pozitivnih vzorcev vedenja
- vzpostavitev novega miselnega in motivacijskega okvira
- razvijanje pozitivnih čustev in vrednot
- reševanje aktualnih problemov in nalog
- izoblikovanje aktivnega odnosa do prizadetosti in rehabilitacije
- postopno sprejemanje okvare, izgradnja načrta za čim boljši izid rehabilitacije
- razvoj pozitivnih osebnostnih lastnosti in stabilne osebnosti
- iskanje novih interesov in dosegljivih življenjskih ciljev
- vključevanje svojcev in zanj pomembnih drugih
8.8. Socialna in poklicna rehabilitacija.
- namen socialne in poklicne rehabilitacije
- učenje socialnih in komunikacijskih veščin
- preprečevanje izolacije
- vrnitev v vsakdanje življenje (družina, sorodniki, prijatelji in sodelavci)
- vključevanje v družbo, skupnost, morda delo
- aktivno socialno in delovno življenje
- vrnitev na prejšnje delovno mesto
- nadaljevanje študija
- prostočasne aktivnosti
- prekvalifikacija
- veščin in s tem olajšajo življenje v družbi