SESTAVA ŽENSKEGA MLEKA
Žensko mleko se v času dojenja spreminja, kar je njegova pomembna prednost pred nadomestki za materino mleko. Po porodu se najprej izloča kolostrum, temu sledi prehodno mleko in potem zrelo žensko mleko.
Sestava materinega mleka je pomembna za novorojenčka in njegovo prilagajanje na zunajmaternično življenje.
Odvisna je od trajanja nosečnosti in starosti otroka, ter se spreminja med dnevom in med posameznim podojem. Na začetku podoja vsebuje mleko več vode in manj maščob.
S trajanjem podoja se mleko gosti, koncentracija maščob ob koncu podoja je pomembna tudi zato, da daje otroku občutek sitosti s čemer uravnava njegov tek in količino zaužitega mleka (Hoyer, 1998).
Kolostrum (mlezivo)
Prva faza laktacije je izločanje mleziva ali kolostruma, ki se pričenja tik pred porodom in traja do tretjega ali četrtega dne laktacije (La Leche Leagne International, 2001).
Prehodno mleko
Prehodna faza traja od petega do štirinajstega dne dojenja.
Zrelo žensko mleko
Po štirinajstih dneh se prične končna faza, ki je obdobje tvorbe zrelega mleka.
Beljakovine
materino mleko vsebuje 1% do 1,5 % beljakovin;
65% beljakovin je beljakovin sirotke, največ je laktalbuminov in okoli 10% OH v ženskem mleku predstavljajo polisaharidi in v zrelem mleku je okoli 6,5% do 7% laktoze, ki pomaga vsrkavati maščob je okoli 3,5% in so glavni energetski vir; vsebuje esencialne maščobne kisline; količina maščob je večja ob koncu dojenja.
v ženskem mleku je od 0,15% do 0,25% mineralov razmerje med kalcijem in fosforjem je idealno za otrokovo hitro rast po porodu. Iz materinega mleka se resorbira v celoti, dovolj ga je za otrokove potrebe v prvih štirih mesecih.
• količina vitaminov variira in je odvisna od vnosa;
• če se ženska pravilno hrani, ima običajno dovolj vitamina C;
• vitamina D je dovolj, posebno pri materah, ki se sončijo;
• vsebuje dovolj vitamina A in B kompleksa za potrebe otroka.
• vitamina E je več v mlezivu, kot v kasnejšem zrelem mleku;
• v materinem mleku ni bakterij in patogenih organizmov;
• najdemo jih pri materah, ki imajo vnetje dojk – mastitis;
• hepatitis B, rubella, mumps, HIV…
•če je mati okužena, lahko v mleku najdemo viruse npr. herpes,
•prebava ženskega mleka je hitrejša kot prebava kravjega mleka;
•žensko mleko se v otrokovih prebavilih sesiri v fino, kosmičasto maso
•maščobe ženskega mleka lažje prehajajo skozi otrokova prebavila;
•veliko beljakovin, mlečnega sladkorja in drugih hranilnih snovi;
prednje mleko je mleko, ki se izloča na začetku podoja; vsebuje veliko maščob, ki so glavni vir energije in hkrati dajejo občutek
sitosti.
V Evropi in v vseh razvitih delih sveta je zaradi vseh pomanjkljivosti kravjega mleka danes sprejeto stališče, da kravje mleko v prehrano
otroka dajemo šele po dopolnjenem prvem letu starosti.
Kadar pa se starši kljub temu odločijo za prehrano s kravjim mlekom že pri šestih mesecih, ga je do dopolnjenih osem mesecev potrebno redčiti v razmerju 2/3. Šele nato lahko dojenček dobi polno kravje mleko, vendar ne več kot 500ml na dan. Enako velja za mleka drugih živali ovc, koz (Plevnik – Vodušek, Battelino, 1996).
1.Battelino, T., Bratanič, B., Mičetič – Turk, D., (1999): Osnove prehrane dojenčka, Fructal, Ajdovščina.
2. Hoyer, S., (1998): Dojenje: učbenik za zdravstvene delavce, Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana.
3. La Leche Leagne Internacional (2001): (http://www.lalecheleague.org/FAQ/colostrum.html).
4. Lang, S., (2002): Breastfeeding Special Care Babies, Second edition, The Neonatal Nurses Association, Bailliere Tindall,Edinbergh [ etc.].5. Plečnik, Z., (2001): Kravje mleko bo moralo počakati. Zdravo, avgust, str. 14.
6. Plevnik Vodušek, V., Battelino, T., (1996): Prehrana dojenčka, Praktični nasveti o prehrani dojenčka, Slovenski sklad za zdravje otrok, Slovensko zdravniško društvo, Pediatrična sekcija, Otroški dispanzer Moste – Polje, Ljubljana.
vsebuje visoke koncentracije imunoglobolinov, beljakovin, maščob in v maščobi raztoplenih vitaminov terod zrelega mleka se razlikuje po sestavinah in njihovi relativni zastopanosti; specifična teža je od 1040 do 1060;
odvisna od števila podojev in je prvi dan okoli 100ml
količina mleziva v prvih treh dnevih variira od 2- 20 ml pri enem podoju, skupna dnevna količina pa jepri več rodnih materah je mleziva več in njegova količina se hitreje povečuje;
nižja koncentracija maščob in laktoze, visoka pa beljakovin; energetska vrednost znaša okoli 67 kcal / 100ml v primerjavi z zrelim mlekom 75 kcal / 100ml; življenja in zato je kolostrum lahko energetsko nižji;
novorojenec koristi prve dni po porodu zaloge masti, ki jih je pridobil v zadnjem mesecu intrauterinega
količina imunskih konponent je v času dojenja najvišja prav v kolostrumu – bogato je s specifičnimi in
poleg IgG so posebej pomembni IgA zaradi njihove zaščitne vloge v preprečevanju črevesnih in respiratornih
imunoglobolini delujejo samostojno ali v sinergiji z nespecifičnimi zaščitnimi faktorji kot so laktoferin, lizocin,
laktoferin je pomemben za vezavo železa v otrokovem črevesju zaradi tega patogene bakterije železa za svoj
lizocin deluje na steno bakterij in povzroča bakteriolizo;
naravni sladkor laktoza pomaga pri stabilizaciji sladkorja v krvi;
maščoba narašča od 2% v kolostrumu preko 2,9% v prehodnem mleku na 3,5% v zrelem ženskem mleku;
glukoza in fruktoza z laktozo v črevesju spodbujata razrast bifidusne flore, ki vsebuje esencialni rastni faktor
kolostrum spodbuja izločanje mekonija ali prvega blata,
kar zmanjšuje vsrkavanje bilirubina in tako pripomore k zmanjšanju možnosti za nastanek zlatenice;
zaloga mineralov in vitaminov je odvisna od sestave materine prehrane;
oskrba ploda s vitaminom C, železom in aminokislinami je med nosečnostjo zadostna, saj ravni v otrokovi krvi
presegajo tiste v materini;
kolostum vsebuje veliko v maščobah topnih vitaminov A, ß karotena, ki mu daje rumeno barvo in vitamin E;
povprečna raven vitamina A je tretji dan po rojstvu lahko tudi do tri krat višja in ß karotena do deset krat
je mleko med kolostrumom in zrelim mlekom;
prehodna faza traja od petega do štirinajstega dneva dojenja;
zmanjša se koncentracija imunoglobolinov in celotnih beljakovin;
laktoza, maščobe ter skupna energetska vrednost se povečujejo;
poveča se količina v vodi topnih vitaminov;
zmanjša se količina v maščobi topnih vitaminov.
Po štirinajstih dneh se prične končna faza, ki je obdobje tvorbe zrelega mleka.
po štirinajstih dneh se prične obdobje tvorbe zrelega mleka;
spremeni se barva mleka iz rumenkaste v belo in rahlo prozorno;
razmerje med suho snovjo in vodo je podobno kot v kravjem mleku;
tudi energetska vrednost obojega mleka je podobna.
Študija objavljena leta 1999 v British Medical Journal, je pokazala, da so otroci, ki uživajo
prilagojeno mleko namesto kravjega vsaj do osemnajstega meseca starosti pametnejši kot
vrstniki hranjeni s kravjim mlekom. Ta fenomen povezujejo z koncentracijo železa, saj njegovo
pomanjkanje v prehrani upočasni mentalni razvoj otroka ( Plečnik, 2001 ).
za Lactobacillus bifidus – ta se kot prvi namnoži v novorojenčkovem sterilnem prebavnem traktu in ščiti
otroka pred povzročitelji okužb prebavil; razvoj ne morejo uporabiti; in celični faktorji v materinem mleku;
okužb z bakterijami in virusi; nespecifičnimi zaščitnimi snovmi; rudnin zadnje mleko se izloča proti koncu posameznega podoja; vsebuje
Prebava materinega mleka
kravje mleko je idealno gojišče za številne bakterije
Vsebnost bakterij
vitamin K je v ženskem mleku v majhnih koncentracijah.
zaloge, ki jih ima iz fetalnega življenja.
Vitamini
Minerali
kalcij, povečuje kislost in ureja bakteriološko floro v črevesju ter je
pomembna nosilka galaktoze,kise hitro vgrajuje v novorojenčkove možgane.
Maščobe
glikoproteini;
35% kazeina;
Ogljikovi hidrati
Železo
Prva faza laktacije je izločanje mleziva ali kolostruma, ki se pričenja tik pred porodom in traja do tretjega ali četrtega dne laktacije (http://www.lalecheleague.org/FAQ/colostrum.html).
Prehodna faza traja od petega do štirinajstega dne dojenja.