Alzheimerjeva bolezen

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence.

Gre za neozdravljivo degenerativno in terminalno bolezen.

V najpogostejši obliki prizadene starejše od 65 let, obstaja pa tudi manj pogosta oblika z zgodnjim nastopom.

Leta 2006 je z alzheimerjevo boleznijo živelo 26,6 milijona ljudi, število pa bi se lahko do leta 2050 podvojilo, četudi so ocene sicer precej različne.

Preberi več o Alzheimerjeva bolezen

Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem živčevju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti in značilnem ritmičnem tremorju.

Pri močno napredovani bolezni pride do popolne nezmožnosti gibanja (akinezije).

Preberi več o Parkinsonova bolezen

Urgentna nevrologija

KATERI NEVROLOŠKI BOLNIKI SO URGENTNI?

Zmeden bolnik, Nenadna hemiplegija , Nenadna motnja govora,  Nenaden glavobol, Poškodba glave,  Akutne motnje gibanja, Bolnik s krči, Akutna monopareza, parapareza, tetrapareza, Vrtoglavica, Nenadna izguba vida, dvojni vid, Bolečinski sindrom , Nevrološko pogojena motnja dihanja,  Nevrološko pogojena motnja požiranja ,  Akutno poslabšanje kronične nevrološke bolezni.

ZMEDEN BOLNIK = DELIRANTEN BOLNIK

Značilnosti: Razdražljivost, Nemir, Slabše spanje, Pričetek pretežno ponoči, Nekaj ur ali dni, Nihanje v poteku.

Preberi več o Urgentna nevrologija

Degenerativne bolezni živčevja

Nevrodegenerativne bolezni živčevja so heterogena skupina bolezni z različnimi vzroki.

  • Številne so primarne, nekatere sekundarne (dedne,toksične, metabolične, infektivne)
  • So povezane s starostjo
  • So kronične in progresivne
  • Ni specifične terapije
  • Značilne so patološke spremembe v specifičnih možganskih področjih in nevronskih populacijah, ki  determinirajo klinični fenotip bolezni.
  • Predstavljajo pomembno medicinsko, socialno in finančno breme zaradi visoke prevalence, morbiditete in mortalitete.

Znanstveniki so sedaj identificirali specifične gene za vrsto nevrodegenerativnih bolezni.

Preberi več o Degenerativne bolezni živčevja

Bolezni bazalnih ganglijev

parkinsonova-bolezenMORBUS PARKINSONIZM
Je počasi napredujoč akinetično-rigidni sindrom. Pri zbolelem se pojavijo počasnost gibov, tremor v mirovanju, rigidnost, priklonjena drža in teževe z ravnotežjem. Bolezen nastane zaradi propada pigmentnih živčnih celic v substancii nigri v možganskem deblu.

Nevropatološke značilnosti Parkinsove bolezni so propad pigmentiranih nevronskih celic substancie nigre, Lewyjevih telesc v teh celicah in degeneracija nigrostriatalne poti. Živčna vlakna nevronov iz substancie nigre se projecirajo v striatum po nigrostriatalni poti, ki uporablja dopamin kot nevrotransmiter. Ko propade 80% teh živčnih celic, se razvije Parkinsonova bolezen. Primanjkljaj dopamina v striatumu je tako glavna biokemična značilnost te bolezni.
Preberi več o Bolezni bazalnih ganglijev

Epilepsija

epilepsija-epilepticni-napadDEFINICIJA:
Epilepsija je ime za ponavljajoče se prehodne motnje v delovanju osrednjega živčevja, ki se kažejo kot motnja zavesti, gibanja, zaznavanja in obnašanja.

Epileptični napad nastane iznenada zaradi pretiranega in sočasnega delovanja živčnih celic, je iznenadna motnja živčnih celic. Značilno zanjo je, da je časovno omejena in popolnoma reverzibilna.

Dokazano je, da lahko v vsaki možganski celici pod vplivom škodljivih agensov pride do epileptogenega dogajanja, ki je posledica motenj v delovanju celične membrane. Če škodljivi vplivi trajajo dalj časa, se prično v celici občasni izbruhi. Po določenem času se celica tako spremeni, da se sama po sebi obnaša kot »epileptična« celica in se v njej aktivnost sproži brez znanega zunanjega vzroka. Ta aktivnost se stopnjuje, doseže visoko frekvenco, končno pa se celica izčrpa in nenormalna aktivnost preneha.
Preberi več o Epilepsija

Poškodbe osrednjega živčevja

pretres-mozganovKRANIOCEREBRALNE POŠKODBE
(POŠKODBE GLAVE IN MOŽGANOV)

V razvitem svetu so kraniocerebralne poškodbe najpogostejša posledica prometnih nezgod.

Delovanje travmatske sile na lobanjo in možgane je odvisno od oblike objekta, ki povzroča poškodbo, moči samega udarca in od pokretnosti glave v trenutku udarca. Travmatska sila lahko deluje na lobanjo, možganske ovojnice (duro, leptomeninge) in končno na same možgane.

Kraniocerebralne poškodbe delimo z ozirom na poškodovano kost in duro na: zaprte odprte (takrat, ko bo obstojala direktna komunikacija intrakranialnega dela z zunanjim svetom; vrata infekcije so na stežaj odprta.)

Preberi več o Poškodbe osrednjega živčevja