april 10th, 2017



Enterobakterije, Acinetobacter baumannii in Pseudomonas aeruginosa

Hitro naraščajoča odpornost po Gramu negativnih bakterij je danes eden največjih problemov antibiotičnega zdravljenja. 1. V Sloveniji so že nekaj let pogoste enterobakterije, ki izločajo betalaktamaze razširjenega spektra (ESBL). Njihovo število vztrajno narašča. Slovenska oznaka ESBL je udomačena in enaka mednarodni oznaki. 2.

V zadnjih letih se pojavljajo različni po Gramu negativni bacili, ki so odporni proti karbapenemom. Lahko izločajo karbapenemaze, ali pa so odporni zaradi drugih mehanizmov odpornosti. Namen tega besedila je predvsem opredelitev in označevanje epidemiološko posebej pomembnih, proti karbapenemom odpornih izolatov po Gramu negativnih aerobnih bacilov.

Navedene so tudi preiskave nadzornih kužnin na te bakterije. Ukrepi za preprečevanje širjenja različno odpornih bakterij so lahko različni, zato je potrebno izolat nedvoumno označiti, opozoriti, da gre za pomembno odpornost – oznakam, kraticam ob izolatu, pravimo značilnost izolata. Oznake se lahko spreminjajo v toku mikrobiološkega postopka, odvisno od podatkov, znanih v določenem trenutku. Oznake in opredelitve morajo biti enotne v celotni državi – splošno sprejetih oznak v svetu ni.

Neposredni stik Najpomembnejši in najpogostejši način prenosa bolnišničnih okužb.
Kapljični prenos Do kapljičnega prenosa lahko pride, kadar pride oseba v stik s kapljicami, ki jih okuženi izkašlja, izkiha ali ki nastanejo pri določenih posegih, npr. pri bronhoskopiji, ali pa nastanejo že pri samem govoru. Tak prenos je značilen za majhne razdalje. Preberi več…


marec 1st, 2017



Možnosti prenosa bolnišničnih okužb

Bolnišnične okužbe so vsaka klinična mikrobna bolezen, ki prizadene pacienta med zdravljenjem in bivanjem v bolnišnici in ni bil že v inkubaciji med hospitalizacijo. Poznamo endogene (povzročitelj izhaja iz bolnikove lastne flore) in eksogene bolnišnične okužbe (okužba preko kontaminiranih predmetov za diagnostiko, zdravljenje, zdravstveno nego in nego rok zdravstvenega osebja). Za nastanek okužbe so poleg povzročitelja pomembni še virulenca mikroorganizmov in številni dejavniki s strani gostitelja in poti prenosa. Posledice bolnišničnih okužb so lahko zelo hude, podaljšajo trajanje zdravljenja, več je posledic zdravljenja, lahko spremenijo izhod bolezni, zvišajo stroške zdravljenja, vplivajo na zadovoljstvo pacienta. Bolnišnične okužbe povzročajo bakterije, virusi, glive, paraziti in drugi.

Pojavljanje povzročiteljev je potrebno spremljati v vsaki zdravstveni ustanovi z rednim vodenjem pojavnosti različnih mikroorganizmov in evidentiranjem predvsem na antibiotike odpornih bakterij, ki lahko povzročijo bolnišnične okužbe.  Najpogostejše bolnišnične okužbe so okužbe sečil, ki predstavljajo kar 40% vseh, od tega je kar 80% povezanih z urinskim katetrom. Sledijo okužbe kirurških ran, kjer kar 40% predstavljajo okužbe, ki nastanejo pri kontaminiranih in primarno inficiranih ranah. Bolnišnične pljučnice predstavljajo med vsemi bolnišničnimi okužbami od 15 do 20% delež (Kramar, 2013).

Odporne bakterije povezane z bolnišničnimi okužbami:

  • MRSA – meticilin rezistentni Staphylococcus aureus: je pomemben povzročitelj seps, pljučnic, okužbe ran in drugo. Naseljuje kožo in sluznice zdravih in bolnih; spekter antibiotikov za zdravljenje je zožen; hitro se prenaša med pacienti, ki postanejo nosilci (se kolonizirajo); 11 – 33% pacientov koloniziranih z MRSA dobi okužbo; smrtnost pri sistemskih okužbah je visoka; nosilstvo pa ne ogroža zdravega človeka.
  • ESBL ( Extended – spectrum beta – lactamases) – laktamaze beta širokega spektra. ESBL encime izločajo gram negativne bakterije. Najpogosteje E. coli, Klebsiella pneumoniae. Razgrajujejo betalaktamski obroč penicilinov, cefalosporinov in monobaktamov, zato je bakterija na te antibiotike odporna. Bakterije z ESBL lahko pacienta le kolonizirajo: naseljujejo kožo in sluznice. Rezervoar so prebavila (Gagič, 2009).

Preberi več…


september 29th, 2016



Bolnišnične okužbe

Bolnišnične okužbe so okužbe, ki nastanejo v zvezi z diagnostiko, zdravljenjem in rehabilitacijo v bolnišnici ali neki drugi zdravstveni ustanovi ali ustanovi, ki izvaja zdravstveno dejavnost. Tako lahko nastanejo bolnišnične okužbe v vseh vrstah bolnišnic pa tudi zdravstvenih domovih, ambulantah, zdraviliščih, domovih starejših občanov, zavodih za invalidno mladino, psihiatričnih ustanovah. Bolnišnične okužbe lahko dobijo bolniki pa tudi zdravstveno osebje (Kotnik Kevorkijan, 2006).

Bolnišnične okužbe predstavljajo najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Prizadenejo lahko vsak organ in vse dele telesa, najpogostejše pa so okužbe sečil in okužbe kirurških ran. Zbolijo bolniki ali pa zdravstveno osebje. Povzročajo jih različni mikroorganizmi, najpogosteje na antibiotike večkratno odporne bakterije. Izvor bolnišničnih okužb so bolniki, zdravstveno osebje, obiskovalci, bolnikova okolica s kontaminiranimi predmeti in površinami. Ukrepi za preprečevanje bolnišničnih okužb so znani, najpomembnejša je higiena rok (prav tam).

Preberi več…


marec 31st, 2016



ESBL in bolnišnične okužbe

BOLNIŠNIČNE INFEKCIJE so okužbe, ki so v neposrednji vzorčni zvezi z izpostavljenostjo pri postopkih diagnostike, zdravljenja, zdr. nege, rehabilitacije ali drugih postopkov v zdr. dejavnosti (Skubic, 1999).

ESBL pozitivne bakterije so lahko prisotne v prebavilih bolnika, ne da bi to zdravstveni delavci vedeli. Zato je izvajanje standardnih ukrepov pri vsem našem delu bistveno za obvladovanje teh mikroorganizmov (MZZ, 2010).

Medicinska sestra ima pri vsakdanjem delu največ kontakta z bolnikom s tem pa se izpostavlja morebitni okužbi ali paprenosu okužbe na ostale paciente v sobi ali oddelku (Črnila, Habjanič in Novak, 2010).

DEJAVNIKI TVEGANJA ZA POJAV BAKTERIJ, KI IZLOČAJO ESBL

  • Dolgotrajno bolnišnično zdravljenje
  • Prisotnost vstavljenih katetrov (urinski, arterijski/CVK);
  • Umetno predihavanje;
  • Nedoslednost ZD pri razkuževanju rok;
  • Prenatrpanost bolniških sob in pomanjkanje zdravstvenega osebja.

Preberi več…


februar 9th, 2013



Bolnišnične okužbe – vaja vprašanja in odgovori 2013

Kaj so BO oz. okužbe povezane z zdravstvom, in kako jih časovno opredelimo? Kdo vse lahko zboli za BO? Na katerih oddelkih so pogostejše in zakaj?

BO je vsaka bolezen, povzročena z mikrobi, ki jo je dobil bolnik med zdravljenjem in bivanjem v bolnišnici. Časovno jih opredelimo:

  • Obolelost po 48 urah bivanja v ustanovi
  • Pri okužbi kirurške rane do 30 dni po op.
  • Pri vsadkih do 12 mesecev po op.

Preberi več…


februar 27th, 2012



Bolnišnična higiena 2012 in okužbe povezane z zdravstvom – zapiski 2.del

DEFINICIJA OKUŽBE
O okužbi v povezavi z žilnim katetrom govorimo pri pacientu, ki je imel žilni pristop vsaj 48 ur pred nastankom okužbe in nima drugega znanega vzroka za okužbo krvi (Klaus in sod.)

Preberi več…


maj 11th, 2008



Bolnišnična higiena

higiena.jpg1. DEFINICIJA HIGIENE S KRATKIM KOMENTARJEM

Higiena je medicinska veda, ki ima svojo vsebino, pristop in metode dela.

Proučuje zdravstveno stanje prebivalstva, ter pojav in gibanje bolezni v posamezni populaciji in pri posamezniku v povezanosti z dejavniki življenjskega okolja.
Oblikuje navodila (splošna in specialna) za varovanje in krepitev zdravja in delovne sposobnosti posameznika in populacije.

Cilj je razvijanje najvišje možne oblike fizične, psihične in socialne blaginje človeka v danih razmerah.
Raziskuje vplive dejavnikov naravnega okolja na biološko vrednost in zdravje prebivalstva, na telesni, psihični in socialni razvoj človeka ter njegovo produktivnost zato, da oblikuje navodila za zdravo in varno življenje.
Preberi več…


Stran 1 od 212