marec 1st, 2017



Alzheimerjeva bolezen

S staranjem ljudje pogosto postanejo pozabljivi. Ne le starejši, tudi mlajši ljudje pogosto pozabljajo stvari, še posebej kadar so zamišljeni, utrujeni ali zelo obremenjeni. Normalno je, če kdaj pozabite na rojstni dan prijatelja ali kje ste pustili ključe avtomobila. Tako pozabljanje je sicer neprijetno, vendar pa ne ovira pomembno uspešnosti posameznika. Če pa se pozabljanje stopnjuje, je to lahko prvi znak bolezenskih sprememb, demence. Bolniki z demenco ne pozabijo le, kje so ključi, ampak tudi zakaj se ključi sploh uporabljajo. Pozabijo ime prijatelja ali ga ob srečanju niti ne prepoznajo. Ne spomnijo se, kaj so počeli pred eno uro. Ne le, da občasno kako stvar založijo, stvari spravljajo na nenavadna mesta, npr., časopis pospravijo v hladilnik.

Kaj je demenca?
Demenca je skupek simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri bolniku in so lahko posledica različnih bolezni. Za demenco so značilne motnje spomina, osiromašeno mišljenje ter prizadetost opravljanja vsakodnevnih dejavnosti. Prizadeto je pomnenje in priklic novih informacij (pozabljivost), zmanjšana je zmožnost orientacije, razumevanja, računanja, govornega izražanja in presoje, zmanjšana je sposobnost obvladovanja čustev ter socialnega vedenja. Z napredovanjem demence postaja bolnik vedno manj samostojen in potrebuje dodatno nego. Pri demenci gre torej za upad prej obstoječih intelektualnih in spominskih sposobnosti (t.i. spoznavne sposobnosti). Preberi več…


september 29th, 2016



Odklanjanje osebne higiene zaradi motenj presojanja in nerazumevanja

Za demenco in še katero drugo bolezen je značilno propadanje tistih telesnih in duševnih sposobnosti, ki sicer zdravemu človeku omogočajo, da lahko do pozne starosti ostane samostojen v vseh dnevnih aktivnostih. Bolezen prizadene tako varovanca samega. kot njegovo ožjo in širšo okolico.

Demenca je postala pereč družbeni problem, ki zahteva sodelovanje vseh družbenih struktur in nova znanja medicinskih sester o zdravstveni negi dementnega varovanca. Zato vedenje in znanje, kaj lahko bolezen prinese, kako se ta odraža v vsakodnevnem življenju, kako lahko omilimo njene posledice in kako podpremo bolnika in svojce omogoča medicinskim sestram, da s primemim odnosom in ustrezno mero pomoči omilijo in zmanjšajo breme bolezni. Preberi več…


julij 27th, 2016



Motnje osebne higiene, oblačenja in slačenja pri demenci

MOTNJE OSEBNE HIGIENE, OBLAČENJA IN SLAČENJA

Kažejo se že zelo zgodaj. Varovanci posebaj odklanjajo kopanje in umivanje las. Potrebno je veliko potrpežljivosti, pogovora, vztrajnosti in dobre volje, nikol ne uporabljamo prisile. Upoštevamo želje varovanca in se prilagodimo njegovim navadam, dovolimo kompromise, zagotovimo intimnost. Omogočimo, da se umije sam, čeprav nekoliko površno, ne iščemo napak. Pomagamo varovancu, ga vzpodbujamo, saj negovanost zboljša počutje varovanca. (Majerle, 2000)

Velik problem je ustna higiena.

Uporabimo isti pristop, ne silimo, poizkusimo ponovno čez nekaj časa. Varovanec pogosto odlaga, izgublja zobno protezo, saj ne razume čemu služi. Večkrat preverimo, če mu še ustreza. (Majerle, 2000)

Težave pri oblačenju, slačenju

Varovancvu pomagamo, ga vzpodbujamo pri pravilni izbiri oblačil, obuval. Vodimo in učimo ga šele, kadar je njegov način oblačenja časovno in estetsko neprimeren. Upoštevamo intimnost, želje, posebno pozorni smo takrat, ko je varovanec nemiren in se slači. (Majerle, 2000)

Neprimerno oblačenje se pri demenci lahko pojavi že zgodaj. Pacient zamenja posamezne dele oblačil, obutve, obleče se neprimerno glede na letni čas in priložnost. Preberi več…


julij 27th, 2016



Na kratko o demenci

Demenca je poznana že vsaj 2000 let in prav tako težave, ki jih prenaša. To je razvidno že iz opisa rimskega satirika. Demenca je skupek bolezenskih znakov, ki vključuje motnje mnogih višjih možganskih funkcij, kot so: spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računanje, sposobnost učenja, sposobnost besednega izražanja ali presoje. Motnje so toliko izražene, da bistveno motijo delovno ali socialno uspešnost.

Med tistimi, ki so starejši od 65 let, ima vsak 20. Do 70. Zaradi demence že težave. S staranjem se pogostost demenc še povečuje, tako da ima vsak peti starejši od 80 let demenco. Več kot sto različnih bolezenskih procesov lahko povzroči nepopravljive strukturne spremembe v možganih, zaradi katerih se razvije demenca. Pri približno eni desetini tistih, ki jih prizadene demenca, lahko zdravimo bolezenske procese, ki jo povzročajo. Preberi več…


julij 27th, 2016



Varovanec z demenco v družini

Demenca je bolezen, ki vključuje motnje spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računanja, motnjo sposobnosti učenja in besednega izražanja ali presoje. Vsak izmed nas ima lahko kratkotrajne znake ene ali več naštetih motenj višjih možganskih funkcij. O demenci pa začnemo govoriti, ko so te motnje toliko izražene, da motijo delovno ali socialno uspešnost. Najpogostejši tip demence je Alzheimerjeva demenca, pogoste pa so tudi multiinfarktne demence.

Na žalost še niso odkrili zdravila, s katerim bi lahko zdravili demenco, lahko pa zdravimo oziroma lajšamo zaplete, ki nastanejo pri tej bolezni. Pri zapletih kot so depresivna stanja, delirij, dolgotrajni nemir, psihotična stanja in nespečnost, lahko pacientu pogosto pomagamo z zdravili. Kadar pa se zapleti pojavijo v hujših oblikah, pa je bolezen potrebno zdraviti v  bolnišnici, kjer je lahko zagotovljen stalen nadzor. Ambulantno vodenje in dnevna ambulanta pa predstavljata možnost zdravljenja pacientom z manj izraženimi začetnimi oblikami demence (Kogoj, Mikluž, Dragar, 1996). Preberi več…


april 8th, 2016



Stadiji demence in zdravstvena nega

Demenca je kronična napredujoča možganska bolezen, ki prizadene višje možganske funkcije (spomin, mišljenje, orientacija, razumevanje, računske in učne sposobnosti ter sposobnosti govornega izražanja in presoje). Njena najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu. Bolniki s to obliko bolezni imajo zvišan RR, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorno bolezen in druge dejavnike tveganja. V anamnezi najdemo eno ali več možganskih kapi. Demenca je bolezen starosti. S starostjo se tveganje za njen nastanek povečuje. Po nekaterih podatkih ima demenco 1% ljudi pred 65. letom starosti, po 65. letu pa odstotek ljudi z demenco strmo raste. Po 90. letu bolezen prizadene kar 60%  ljudi. Poznamo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: zgodnjo obliko pred 65. letom starosti in pozno obliko po 65. letu. Izid je slabši pri zgodnji obliki, saj bolezen hitreje napreduje. Tu ima pomembno vlogo genetska nagnjenost za razvoj bolezni.

Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi prizadet predvsem kratkoročni spomin. Spremembe lahko opazijo bolniki sami, predvsem pa njihovi svojci. Po drugi strani je spomin za oddaljene dogodke v začetku ohranjen in je prizadet šele v kasnejših fazah bolezni. Strokovnjaki najpogosteje opredeljujejo tri stadije dementnosti, vendar je mejo med njimi težko postaviti. Preberi več…


marec 31st, 2016



Varovanec z demenco v družini

Demenca je bolezen, ki je poznana že nekaj tisočetji. Težave lahko začne povzročati že pri starosti 65. let, nato pa se stopnja incidence z leti  zelo povišuje. Demenca je bolezen, ki prizadane enakomerno celotne možgane. Za bolezen  poznamo več vzrokov:

–          Alzheimerjevo bolezen (najpogostejši vzrok)

–          Demence, ki so posledica motenj prekrvavitve možganov (npr. kapi).

–          Demenca zaradi motenj delovanja žlez z notranjim izločanjem, možganskih poškodb, nekaterih novotvorb in okužb.

Demenco lahko prepoznamo po razdražljivosti, depresivnem razpoloženju, težavah s spominom in izgubi interesov. Znaki in simptomi pa so lahko tudi zavajujoči, saj se podobni pojavljajo tudi pri nekaterih drugih telesnih, predvsem pa duševnih boleznih.

Za ozdravljenje demence trenutno še ni znanih zdravil, olajšujemo lahko le nekatere simptome bolezni, pri nekaterih vrstah demence pa lahko tudi začasno preprečimo poslabšanje. Bolezen pa s časom vseeno napreduje. Takrat bolnik vsakodnevne aktivnosti sicer upravlja uspešno, zahtevnejše naloge pa mu predstavljajo večji problem. Preberi več…


Stran 1 od 212