Napake pri ravnanju z zdravili in vloga medicinske sestre

Ravnanje z zdravili je sestavljeno iz različnih medsebojno odvisnih procesov. Pri ravnanju z zdravili MS sodeluje v različnih fazah, ena od teh je končni pristop oziroma aplikacija zdravil pacientu, kar pa ji omogoča, da preveri predhodne korake pred izvedbo aplikacije in prepreči morebitno napako (Davey et al., 2008).

Aplikacija zdravil je ena izmed glavnih nalog medicinskih sester (MS) in pomeni oskrbo pacientov s predpisanimi učinkovinami v diagnostične namene, za zdravljenje in/ali za preprečevanje bolezni oziroma bolezenskih stanj. Aplikacija zdravil v najožjem pomenu besede pomeni vnos zdravila v organizem pacienta. Izvedemo ga lahko na različne načine z različnimi postopki. Proces dajanja zdravil je urejen z zakoni, ki se med državami razlikujejo (Mavsar Najdenov, 2011).

Aplikacijo zdravil izvaja zdravstveno osebje oziroma mora potekati pod nadzorom – izključno na podlagi pisnega naročila lečečega zdravnika in v skladu s sprejetimi medicinskimi standardi in postopki. Zdravstvena organizacija mora imeti sprejete standarde, ki zagotavljajo varnost pacientov in kakovost zdravljenja z zdravili (National, 2009).

Napake pri zdravljenju z zdravili so definirane, kot napake, ki se pojavijo v kateri koli fazi procesa ravnanja z zdravil (Werner et al., 2012). Podatki kažejo, da je skoraj polovica vseh neželenih dogodkov, ki bi jih lahko preprečili, posledica napak pri ravnanju z zdravili (Luksemburška, 2005).

Napake pri ravnanju z zdravili so grožnja pred katero ni odporen sistem nobene bolnišnice. Podatki kažejo, da zaradi napak pri ravnanju z zdravili vsako leto umre 7000 pacientov, 1,3 milijona pa je zaradi teh napak poškodovanih (Committee, 2000, cit. po Werner et al., 2012). MS so odgovorne za 26 do 38 % napak pri aplikaciji zdravil (Bates, 2007; Leape et al., 2002) in igrajo pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti pacientov.

Preberi več o Napake pri ravnanju z zdravili in vloga medicinske sestre

Zapiski za diagnostično terapevtske posege

MEHANSKA VENTILACIJA

Indikacije: zastoj dihanja, refrektorna hipoksija, hiperkapnija z respiracijsko acidozo, znaki utrujenosti dihalnih mišic, respiracijska insuficienca z motnjami zavesti tahi- ali bradipnea, hipotenzijo

Cilji:omogočanje vzdrževanja življenja in pridobitev časa za obvladovanje stanja, ki je zahtevala MV, zmanjšanje dihalnega dela, izboljšanje oksigenacijo (zasičenost krvi s Hb vsaj 90 %) in izboljšanje ventilacije (pH krvi normalen).

 

  • prsni koš je ventilator z negativnim tlakom. Ventilacija s pozitivnim tlakom. Skrčenje diafragme povzroči negativen transtorakalni tlak, odprtje glotisa in vdor zraka v pljuča. Izdih je pasiven, omogoča ga elastičnost prsnega koša in pljuč
  • aplikacija pozitivnega tlaka preko endotrahealni tubus (invazivna MV) ali obrazne maske (neinvazivna MV) – tok zraka v pljuča, dokler ventilator ne konča vdiha. Padec tlaka v dihalnih poteh, zaradi elastičnosti pljuč omogoči pasiven izdih
  • MV ne zdravi osnovne bolezni

 

DIHALNA STISKA: nastane, ko respiratorni sistem ne more več zagotoviti ustrezne oksigenacije arterijske krvi ali ne more več vzdrževati normalnega tlaka ogljikovega dioksida. Življ.ogrožujoče stanje, preskrba s kisikom nezadostna.

  Preberi več o Zapiski za diagnostično terapevtske posege

Primer izpita za DTP

  1. Označi nujne ukrepe in simptomatično zdravljenje pri zastrupitvah glede na izvajanje (od 1 do 8; začetno dejanje označi z 1, končno z 8):
  • Nujno simptomatično zdravljenje (3)
  • Identifikacija strupa (4)
  • Posvet s centrom za zastrupitve (7)
  • Vzpostavitev in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij (2)
  • Priprava za prevoz in priprava dokumentacije (8)
  • Aplikacija antidota (5)
  • Evakuacija iz kontaminiranega območja (1)
  • Eliminacija strupa (6)

 

  1. Spirometrija je preiskava, s katero:
  • Določimo vitalno kapaciteto in TI (Tiffeneau Index)
  • Določimo vitalno kapaciteto in FEV1
  • Določimo FEV1; ki je največji volumen zraka, ki ga preiskovanec lahko izdahne v prvi sekundi po predhodnem globokem vdihu
  • Izračunamo TI iz razmerja med vitalno kapaciteto in FEV1
  • Izračunamo TI s pomnožitvijo vitalne kapacitete in FEV1

Preberi več o Primer izpita za DTP

Novi pristopi v organizaciji celostne obravnave bolnika – integrirana oskrba

Novejši epidemiološki podatki držav, ki se zavedajo sprememb, ki jih prinašajo staranje prebivalstva in druge družbene spremembe, kažejo na prevladujočo zdravstveno problematiko, ki je povezana s kroničnimi obolenji. Pretežni del denarja, ki je namenjen zdravstveni oskrbi, države potrošijo za zdravstveno oskrbo starejših oseb. Najpogosteje so problem kronična obolenja in njihove mnogovrstne posledice, poškodbe in druge bolezni. WHO je že leta 1980 opozorila na pomembno povezavo med boleznijo in nastankom odvisnosti. Vsako poslabšanje bolezni lahko pri bolniku povzroči funkcionalne težave ali odvisnost. Ta odvisnost pogosto vpliva tudi na socialno varnost, izoliranost in premajhno podporo bivalnega okolja.

Z večjo osveščenostjo ljudi postajajo tudi njihove potrebe bolj prepoznavne. Vse to pogosto ogroža finančno stabilnost na področju socialne varnosti. Potrebne spremembe niso pogojene le s staranjem prebivalstva, posledicami kroničnih in degenerativnih obolenj in hitrim razvojem predvsem medicinske tehnologije, temveč tudi z drugimi pojavi v družbi, med katerimi zavzemata vidno mesto razpad klasične družine in vse večja zaposlenost žensk, ki so včasih prevzele vlogo negovalke bolnega družinskega člana.

Preberi več o Novi pristopi v organizaciji celostne obravnave bolnika – integrirana oskrba

Diagnostično terapevtski program 2016 2.del

VZPOSTAVLJANJE PERIFERNE POTI, venskega dostopa

PERIFERNA VENSKA POT Vstavljanje različnih plastičnih igel ali katetrov v vene

Namen: neprekinjeno ali ponavljajoče i.v. ali infuzijske terapije, priprava na diagnostično terapevtske posege, vbrizgavanje zdravil, razredčenih v majhni količini topila, dajanje že pripravljenih zdravil

Vrste:venske kanile, igle s plastičnimi priključnimi sistemi, periferni venski katetri , osrednji venski katetri

Izbira:predvideno trajanje zdravljenja ,sestava in koncentracija zdravil ,nujnost hitrega dostopa v venski sistem,starost, velikost, stanje ožilja pacienta , barvno ločevanje, nikoli ne izberemo vensko kanilo, ki zatesni svetlino vene

Venska kanila:tanka, votla plastična cevka, kovinsko vodilo

Mesto vstavitve:področje narta le izjemoma , ne na noge, pacient odkloni, edemi, vnetja ven, cianoza, obolenja perifernega žilja, sladkorna bolezen

Neg anamneze: pomankanje tekočine, spremembe v prehranjevanju, nevarnost infekcije

Preberi več o Diagnostično terapevtski program 2016 2.del

Ali potrebujemo v slovenskem prostoru case managerja

»Sistem zdravstvenega varstva se sooča s izzivi, ki jih prinašajo ljudje s kroničnimi obolenji, kot so diabetes, srčno popuščanje, kronična obolenja pljuč in mentalne bolezni«. WHO, 2002

Kronične bolezni imajo pomemben vpliv na življenja bolnikov in svojcev. Najbolj pogosta kronična stanja, ki vplivajo na sposobnost samooskrbe bolnika so astma, ishemična bolezen srca, hipertenzija, sladkorna bolezen, kronična obstruktivna pljučna bolezen, artritis, depresija in demenca. Ocenjujejo, da je 70-80% ljudi s kronično boleznijo sposobno samostojno obvladovati svojo bolezen v stabilni fazi, 20 % pa potrebuje pomoč medicinske sestre in zdravnika ter drugih strokovnjakov pri vodenju svoje bolezni (2,5). V sodobni literaturi zasledimo, da je kar 40 % ljudi, ki so starejši od 65 let,  obravnavanih na akutnih oddelkih in 60 % v enotah intenzivne nege in terapije. Trendi kažejo, da bo število ljudi s kroničnimi obolenji naraščalo. Bolniki, odpuščeni iz bolnišnice so »še vedno bolni«, kar pomeni, da je obseg njihovih potreb večji. Preberi več o Ali potrebujemo v slovenskem prostoru case managerja

Primer izpita za propedevtiko

  1. RAZDELI DEJAVNIKE, KI LAHKO IZZOVEJO BOLEZEN.

NOTRANJI: genetični dejavniki

ZUNANJI: fizikalni, kemični

 

  1. KAKO RAZDELIMO RAZVOJNE FAZE AKUTNE BOLEZNI? NPR. INFEKCIJE…

Stadij INKUBACIJE: LATENTNA doba – od vdora škodljivih dejavnikov do izbruha bolezni

PRODROMALNI stadij: stadij predznakov bolezni

INICIALNI stadij: začetni stadij – izbruh bolezni z značilnimi znaki

Stadij INCREMENTI: stopnjevanje bolezni

AKME: vrh bolezni Preberi več o Primer izpita za propedevtiko