- Bolniška postelja – bolezen vedno pomeni tudi motnjo v ritmu spanja in budnosti, pogosto tudi krajše ali daljše ležanje v postelji. Bolniška postelja se od zasebne postelje razlikuje po dostopu (bolniška postelja je dostopna iz treh strani), višini in vrsti ležalne površine, gibljivosti, materialu posteljnega vložka ter ogrodja pritiklinah (trapez, zvonec…). Standardne mere postelje so: dolžina postelje je dva metra, širina 90 centimetrov, od tal pa je dvignjena 60 centimetrov. Pri izbiri postelje so pomembni naslednji kriteriji: bolniku naj nudi najboljše možno udobje, postelja naj ima kolesa, njena uporaba naj bo enostavna, dana naj bo možnost spreminjanja lege in višine ležalne površine – ročno ali hidravlično (Pernat, Kisner, Rozman, Klasinc, 2006). Poznamo različne bolniške postelje, ki pomagajo bolnikom pri preventivi preležanin, pri terapevtskih položajih ali pri negi. V to skupino spadajo sendvič postelje (uporabljamo jo pri težje poškodovanih,nepremičnih bolnikih z velikimi razjedami zaradi pritiska), vrtljive postelje (uporabljamo jo pri težkih poškodbah prsnega koša ter pri pljučnih obolenjih), Clinitron postelje (s pomočjo posebnega peska preprečujemo pritisk na enem delu telesa, uporabljamo jo pri opeklinah in pri obsežnih preležaninah). Materiali posteljnih vložkov so lahko različni. Zaradi velikega trženja je izbira pri teh zelo velika saj sedaj dobimo posteljne vložke, ki so polnjeni z zrakom, gelom, peno… Pomembno pa je da so varni ter učinkoviti, da se bolnik dobro počuti (materiali koži čim bolj naravni), enostavni za vzdrževanje, ustrezati morajo higienskim zahtevam, kar pomeni, da mora biti dana možnost sterilizacije ali vsaj prebrisanja z razkužilom.
Oznaka: idš
Bolnik s KOPB
Kronična obstruktivna pljučna bolezen je bolezensko stanje, za katerega je značilno zmanjšan pretok zraka v dihalnih poteh, ki ni povsem reverzibilen. Zapora dihalnih poti pri KOPB je posledica destrukcije pljučnega parenhima (emfizem) in prizadetosti malih dihalnih poti (obstruktivni bronhiolitis) v različnem razmerju. Zmanjšanje pretoka zraka je običajno napredujoče in ga spremlja nenormalen vnetni odziv pljuč na škodljive delce ali pline.
Kronično vnetje povzroča strukturne spremembe in zoženje malih dihalnih poti. Destrukcija pljučnega parenhima zaradi vnetnega procesa vodi k propadu elastičnih vlaken v pljučih in vezivnih tračkov, ki povezujejo zunanjo stran alveolov na bronhiole.
Propad elastičnih vlaken poveča komplianco pljuč, zaradi česar se podaljša faza izdiha. Zmanjšan vlek alveolarnih pričvrstitev na bronhiole pa povzroči zgodnejše zapiranje bronhiolov, kar povzroči ujetje zraka (poveča se residualni volumen). (Sever, 2007)
Zagotavljanje varnosti pri pacientih z manijo
Človek je čustveno bitje. Vsakdo občuti veselje, žalost, strah, gnus, osuplost ali jezo. Ta čustva nam pomagajo spoznati naše mesto v svetu in med soljudmi. To so nevrološki procesi, ki nas ohranjajo žive. Čustva tečejo skozi naše telo kot valovi in naše razpoloženje jim sledi. Določajo naše duševno stanje. (De Hert M idr., 2010)
Vsakdo ima boljša in slabša obdobja. Včasih se počutimo žalostni ali osamljeni, drugič pa srečni in živahni. Te spremembe razpoloženja so del življenja. Ni nenaravno in je celo zdravo, če se počutimo žalostno, ko se ločujemo, smo odpuščeni ali ko kdo umre, prav tako pa se lahko počutite izjemno srečni v trenutkih blaženosti, kot v ljubezni ali ob poslušanju glasbe. Nekatera čustvena izkustva je moč doživeti zelo intenzivno. Vendar pa se človekom um včasih spusti predaleč. Čustva lahko začnejo »iztirjati«. (De Hert M idr., 2010) Preberi več o Zagotavljanje varnosti pri pacientih z manijo
Aspiracija dihalnih poti
- Aspiracija dihalnih poti – z refleksom kašlja odstranimo izločke in tujke iz dihalnih poti. Lahko pa je izkašljevanje iz katerega koli vzroka ovirano ali celo onemogočeno. Takim bolnikom pomagamo z aspiracijo. To je invazivni poseg, pri katerem s pomočjo katetra in podtlaka posesamo sekret iz dihalnih poti. Poznamo več vrst aspiracij:
- skozi nos
- skozi usta
- skozi tubus
Aspiracija se lahko izvaja v terapevtske ali diagnostične namene. Je neprijetna za bolnika, zato je potrebna dobra psihična in fizična priprava na poseg. Za varno in učinkovito aspiracijo je zelo pomembno, da izberemo pravilno velikost aspiracijskega katetra. Obstaja tudi formula, s katero si pomagamo izračunati pravilno velikost katetra: (številka tubusa – 2) x 2 = največja velikost aspiracijskega katetra (Vahčič M, Simončič S, 2012). Aspiriramo lahko z odprtim sistemom ali pa zaprtim sistemom, kater ima več pozitivnih lastnosti (bolnika varuje pred določenimi zapleti-ker ga ni potrebno odklapljati od mehanskega ventilatorja, vgrajen ima nastavek za dodatno vlaženje in izpiranje aspiracijskega katetra). Če hočemo varno izvesti aspiracijo moramo dobro poznati anatomijo dihalnih poti, razlog za aspiracijo, medicinske in negovalne diagnoze pri bolniku, upoštevanje aseptične tehnike izvajanja, poznavanje pripomočkov in materiala predvsem pa poznavanje možnih zapletov (Vahčič M, Simončič S, 2012). Preberi več o Aspiracija dihalnih poti
Možni zapleti pri aspiraciji dihalnih poti skozi tubus
Kašelj je zaščitni refleks, ki teži k očiščenju dihalnih poti, dražečih snovi, vnetnih produktov. Kašelj je krčevit iztis zraka. Predstavlja obrambnim mehanizem, s katerim odstranimo tujek ali sluz iz dihalnih poti. Nastane zaradi pospešenega izdiha pri nenadnem odprtju glasilk, pri čemer se izčisti spodnja dihalna pot.
Na kašelj silijo:
- Vdihani plini,
- Obolenja dihalnih poti (laringitis, traheitis, bronhitis, pneumonia),
- Tujki v dihalni ali prebavni cevi.
Kašelj je simptom obolenja pljuč in sapnic. Dražljaj za kašelj pogosto nastane v zgornjih dihalnih ali večjih sapnicah, lahko pa se sproži tudi iz drugih organov ali psihično.
Po vzroku ločimo:
- Spremljajoči kašelj, ki nastane po infekciji dihalnih poti in je občasno povezan z izmečkom (produktivni kašelj),
- Dražeč kašelj, ki nastane pri vdihavanju dražečih plinov, prahu, kemikalij. Je suh in piskajoč,
- Kašelj zaradi psihičnih stresov, je pa hrapav in suh. Pogosto je pokašljevanje znak psihičnih motenj, npr. preobremenitev,…
Preberi več o Možni zapleti pri aspiraciji dihalnih poti skozi tubus
Endotrahealna aspiracija
Zdrav človek se do določene mere brani pred škodljivimi snovmi v vdihanem zraku. Zastajoča sluz predstavlja zaporo, oviro v prehodnosti dihalnih poti in nevarnost, da zapre zmanjšane sapnice. Zato moramo poskrbeti za pomoč pri izločanju izmečka.
Kašelj je zaščitni refleks, ki teži k očiščenju dihalnih poti, dražečih snovi, vnetnih produktov. Kašelj je krčevit iztis zraka. Predstavlja obrambnim mehanizem, s katerim odstranimo tujek ali sluz iz dihalnih poti. Nastane zaradi pospešenega izdiha pri nenadnem odprtju glasilk, pri čemer se izčisti spodnja dihalna pot.
Na kašelj silijo:
- Vdihani plini,
- Obolenja dihalnih poti (laringitis, traheitis, bronhitis, pneumonia),
- Tujki v dihalni ali prebavni cevi.
Aplikacija zdravil per os
Aplikacija (uporaba) zdravila je vnašanje zdravila v ali na organizem. Način uporabe zdravila, je naveden v navodilih za uporabo zdravila in nam pove, kakšen postopek in kakšno pot pri tem uporabimo. Način aplikacije je pomembno vodilo tudi pri izdelavi zdravila. Različne farmacevtske oblike so primerne za različne načine uporabe. Učinkovine, ki npr. ne prehajajo iz prebavil v telo, ne smemo vgraditi v zdravilo, ki se daje skozi usta.
Zdravilo – medikament je sredstvo, ki preprečuje in zdravi bolezen. Zdravnik ga predpisuje na recept ali na temperaturni list. Predpisano zdravilo daje bolniku medicinska sestra ali tehnik zdravstvene nege in sicer natančno po zdravnikovem pisnem naročilu. Intervencija zahteva od zdravstvenega delavca odgovornost in natančnost ter dosledno upoštevanje pravila »petih P.« Ta pravila so (Rozman et al., 2004): Preberi več o Aplikacija zdravil per os