Vaja za izpit iz Mikrobiologije

Človeška glista gliste slika glistKAJ VESTE O PARAZITU ASCARIS LUMBRICOIDES?
Je navadna človeška glista, je med največjimi, ki zajedajo črevesju človeka, samica je dolga do 35cm, samec je nekoliko krajši. Samica dnevno izleže preko 200 000 jajčec, po oploditvi gredo jajčeca z človekovim blatom v zemljo, kjer dozorijo larve približno v 6 tednih.

Te se prilepijo na rastline in človek jih poje, po zaužitvi larv zraste v tankem črevesju človeka majhna glista. Pri svojem zorenju lahko larve preidejo v kri, jetra, srce, pljuča, požiralnik.

Kontaminirana je voda, zelenjava, predmeti. Za dokazovanje vzamemo iztrebke v katerih iščemo jajčeca.

Preberi več o Vaja za izpit iz Mikrobiologije

Oblike bakterij in sterilizacija

bakterije-koko-bacili-spiralaste-bakterijeOBLIKE BAKTERIJ:

–         okrogle = koki
–         paličaste = bacili
–         svedraste (spiralne) = spirohete

KOKI so lahko okrogle ali jajčaste oblike, urejeni v grozde ali skupine (stafilokoki-aureus-zastrupitve s hrano), verižice (streptokoki-streptococcus pygenes), v pore (diflokoki), po štiri skupaj (tetrade) ali po osem.

BACILI so včasih zelo kratke palčke, podobne podolgovatim kokom in jih imenujemo kokobacili, lahko so tanki ali dolgi, kratki ali debeli, vretenasti ali oglati, pa tudi razvejani. Bacili ali palčke so lahko razporejeni v verižicah (streptobacili).
Preberi več o Oblike bakterij in sterilizacija

Vprašanja in odgovori Mikrobiologija

urikultKaj so plazmidi in kakšna je njihova vloga v bakterijski celici :

Plazmid je del bakterijskega genoma, ki ni vključen v bakterijski kromosom.

To so ekstrakromosomske genetične strukture, ima jih velik % bakterij ali celo vse. To je dvojna DNA veriga, na kateri leži 50-100 genov.

Ta DNA se samostojno podvojuje, lahko pa se vključi tudi v bakterijski kromosom ( s transdukcijo – preko bakteriofaga; s transformacijo – neposredni prenos; s konjugacijo – preko pilusa ).

Plazmidi se lahko prenašajo med bakterijami. Plazmidi običajno določajo lastnosti, ki za bakterijo niso življenjskega pomena  – stvarjenje hemolizina, encimov, toksinov, odpornostproti antibiotikom ( R – plazmidi )

Preberi več o Vprašanja in odgovori Mikrobiologija

Okužbe ran, dihal in kože

tetanus

OKUŽBE KOŽE

Povzročajo različne vrste mikroorganizmov, predvsem bakterije, najpogostejši so Stafilokoki.

Anaerobne bakterije povzročijo 10% vseh okužb.


CLOSTRIDIUM TETANI

Je G+ paličasta bakterija, ki tvori spore. Prebiva v zemlji in v črevesju živali, predvsem konjev.

Okužba ran nastane s sporami iz praha in zemlje, pri prometnih, strelnih in drugih poškodbah, vbodih in vrezninah. Bacil povzroča tetanus ali mrtvični krč.

Tetanus uspešno preprečujemo s cepljenjem otrok in odraslih.

Preberi več o Okužbe ran, dihal in kože

Okužbe kože

herpes-simplex-infekcijaBAKTERIJSKE OKUŽBE:

STAPHYLOCCOCUS  AUREUS
Povzroča gnojna vnetja kože (folikulitis,forunkoloza,absces,impetigo), kirurških ran, opeklin,splošne bolezni pljučnico, sepso, osteomelitis.
Najdemo ga pogosto v nosu zdravih oseb, na koži pa ga najdemo na obrazu prstih in presredku.

V okolje se širi z drgnjenjem, če se dotaknemo mest kjer je prisoten. Iz nosu se širi samo z izcedkom.

Osebe ki ga imajo stalno na koži imen. Okužba nastane ,ko vdre v  poškodovano kožo. Dalj časa se lahko zadrži na rokah bolnišničnega osebja, posteljnini, suhem okolju.

Odporen je proti vplivom okolja in tam preživi več tednov. Od drugih stafilokokov ga ločimo na osnovi izločanja encimov in izkoriščanja določenih snovi. Ima encim koagulazo.

Nekateri izločajo značilne strupe,kot so enterotoksin (zastrupitev s hrano), toksin toksičnega šokovnega sindroma (zastrupitev zaradi okuženih menstrualnih tamponov) in eksfolativni toksin (povzroča kožne spremembe z luščenjem kože)

Preberi več o Okužbe kože

Bioznanosti, genom, genetski testi, dna, mikrobiologija, humani genom

biomedicina-genom.jpgBIOZNANOSTI V BIOMEDICINI

•Interdisciplinaren pristop
•Molekularna biologija
•Genetika
•Genomika
•Bioinformatika
•Biokemija
•Toksikologija
•Mikrobiologija
•Biofizika
•Fiziologija

BIOZNANOSTI

•Bioznanosti proučujejo

•Kemične sestave spojin, ki gradijo živa bitja in način povezovanja teh spojin v supramulekulske strukture,
celice, tkiva in organizme

Preberi več o Bioznanosti, genom, genetski testi, dna, mikrobiologija, humani genom

Mikrobiologija vaja 2.del

legionella.jpgASEPTIČNA METODA DELA?

Zanko razžarimo nad plamenom, nato ohladimo zanko v gojišču, vzamemo kužnino in jo razmažemo po gojišču.
KATERE KULTURE POZNAMO?

Hemokultura – kri, koprokultura – blato, urinokultura – urin
JEMANJE KUŽNIN OB PRAVEM ČASU?

Bris vzamemo takrat, ko pričakujemo da bodo bakterije na določenem mestu ob tistem času

Preberi več o Mikrobiologija vaja 2.del