Nevrologija->Astrociti(fiz.+preh.podpora nevronu), čistijo ostanke nevrona, transportirajo prehram.surovine nevronom, so skelet živčevja.
Microglija(kot astrociti, prebavlja ostanke nevronov),
Oligodendroglija(izolacija nevronov v cžs),
satelitske celice(skelet v pžs),
schwannove cel.(izolacija nevronov v pžs).
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence.
Gre za neozdravljivo degenerativno in terminalno bolezen.
V najpogostejši obliki prizadene starejše od 65 let, obstaja pa tudi manj pogosta oblika z zgodnjim nastopom.
Leta 2006 je z alzheimerjevo boleznijo živelo 26,6 milijona ljudi, število pa bi se lahko do leta 2050 podvojilo, četudi so ocene sicer precej različne.
Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen bazalnih ganglijev v osrednjem živčevju, ki nastane zaradi propada dopaminskih receptorjev in se kaže v upočasnjeni gibljivosti (bradikineziji), mišični rigidnosti in značilnem ritmičnem tremorju.
Pri močno napredovani bolezni pride do popolne nezmožnosti gibanja (akinezije).
KATERI NEVROLOŠKI BOLNIKI SO URGENTNI?
Zmeden bolnik, Nenadna hemiplegija , Nenadna motnja govora, Nenaden glavobol, Poškodba glave, Akutne motnje gibanja, Bolnik s krči, Akutna monopareza, parapareza, tetrapareza, Vrtoglavica, Nenadna izguba vida, dvojni vid, Bolečinski sindrom , Nevrološko pogojena motnja dihanja, Nevrološko pogojena motnja požiranja , Akutno poslabšanje kronične nevrološke bolezni.
ZMEDEN BOLNIK = DELIRANTEN BOLNIK
Značilnosti: Razdražljivost, Nemir, Slabše spanje, Pričetek pretežno ponoči, Nekaj ur ali dni, Nihanje v poteku.
Nevrodegenerativne bolezni živčevja so heterogena skupina bolezni z različnimi vzroki.
Znanstveniki so sedaj identificirali specifične gene za vrsto nevrodegenerativnih bolezni.
MORBUS PARKINSONIZM
Je počasi napredujoč akinetično-rigidni sindrom. Pri zbolelem se pojavijo počasnost gibov, tremor v mirovanju, rigidnost, priklonjena drža in teževe z ravnotežjem. Bolezen nastane zaradi propada pigmentnih živčnih celic v substancii nigri v možganskem deblu.
Nevropatološke značilnosti Parkinsove bolezni so propad pigmentiranih nevronskih celic substancie nigre, Lewyjevih telesc v teh celicah in degeneracija nigrostriatalne poti. Živčna vlakna nevronov iz substancie nigre se projecirajo v striatum po nigrostriatalni poti, ki uporablja dopamin kot nevrotransmiter. Ko propade 80% teh živčnih celic, se razvije Parkinsonova bolezen. Primanjkljaj dopamina v striatumu je tako glavna biokemična značilnost te bolezni.
Preberi več o Bolezni bazalnih ganglijev