Oznaka: onkologija

Osnovna načela klinične onkologije-plonk

Diagnoza: dg rak mora biti potrjena histološko ali citološko. Zdravljenje ca je agresivno in ni dopustno brez potrjene dg. Tudi pri eni sami rakavi bolezni lahko natančno histološka dg odloča o različnih načinih zdravljenja. Svoj pomen ima tudi kot napovedni dejavnik za določeno rakavo bolezen, to pa je izredno pomembno za B in svojce. Določitev stadija bolezni: nam da podatek o razširjenosti bolezni. Večinoma rakave bolezni razvrščamo po klasifikaciji TNM ki velja za karcinome, ginekološke pa po klasifikaciji FIGO. Poleg kliničnegapregleda upoštevamo določitvi stadijev malignih bolezni še slikovne preiskavne metode, endoskopske preiskave, pri nekaterih tumorjih pa na podlagi OP izvida. Pri FIGO klasif stadij raka mat telesa določamo po kir posegu. Ocena B splošnega stanja: je vedno bolj pomembna, pomaga pri odločitvah o načinu zdravljenja, prav tako pa si z njo pomagamo pri oceni odziva na zdravljenje, ko nimamo drugih kazalnikov. Preberi več o Osnovna načela klinične onkologije-plonk

Dejavniki tveganja in preprečevanje raka

Zbolevnost in umrljivost je mogoče zmanjšati na 3 področjih: Primarna preventiva: To je prepr. zbolevanje za ca, obsega odkrivanje nevarnostnih dejavnikov bolezni in zmanj izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanjšo možno mero. Zato si prizadeva po eni strani z vzgojo in izobraževanjem , po drugi strani pa z zakonodajo.

Sekundarna: pomen čim prejšne odkrivanje raka, temelji na spoznanju, da je zdravljenje uspešnejše, če odkrijemo rak na začetni stopnji. Pomembno, da ljudje poznajo začetne znake raka in gredo čim prej k dr. Pri odkrivanju nekaterih vrst raka uporabimo screening teste (rtg dojk, mamografija).

Terciarna: kakovostno specifično in paliativno zdravljenje prispeva k zmanjšanju umrljivosti za rakom oz kakovostnejšemu življenju z rakom. Nove metode zdravljenja so izboljšale uspešnost zdravljenja in zmanj stranske vplive zdravljenja. Preberi več o Dejavniki tveganja in preprečevanje raka

Osnovna načela klinične onkologije

Rak je skupno ime za več kot skupnih bolezni. Za vse, ki zbolijo za rakom, je značilno, da pridejo v stik z zdravstvenimi delavci največkrat z različno razširjeno boleznijo. Danes je povsem razumljivo, da vseh bolnikov, zbolelih za rakom, ni mogoče zdraviti v samo enem središču. Potrditev bolezni, diagnostični postopki, začetno zdravljenje ter odločitev o nadaljnjem zdravljenju, ko je začetno opravljeno, zahtevajo enoten pristop. S tem se namreč izognemo ponavljanju največkrat dragih preiskav in tudi zamujamo čas, ko bi bolniku še lahko koristno pomagali. Zato veljajo v onkologiji določena načela, lahko bi jih imenovali tudi zahteve, ki bi jih morali upoštevati vsi, ki kakor koli sodelujejo pri diagnostičnem procesu in procesu zdravljenja.

1. DIAGNOZA

Diagnoza rak mora biti potrjena histološko (s pregledom tkivnega vzorca) ali citološko (s pregledom celičnega vzorca). Zdravljenje raka je danes tako agresivno in še zdaleč ne nevarno, da takšno zdravljenje ne bi bilo dopustno brez potrjene diagnoze. Tudi pri eni sami rakavi bolezni lahko natančna histološka diagnoza odloča o različnih načinih zdravljenja. Svoj pomen ima tudi kot napovedni dejavnik za določeno rakavo9 bolezen, to pa je seveda izredno pomembno za bolnika in svojce (1). Preberi več o Osnovna načela klinične onkologije

Dejavniki tveganja za nastanek raka

UVOD

Rak skupno ime za nekaj sto malignih bolezni, ki so po svetu, pa tudi v Sloveniji, različno pogoste. Na to, kdo bo zbolel za katero od različnih vrst raka, vplivajo z medsebojnimi učinki dejavniki iz okolja, način življenja, dedna nagnjenost in naključje. Karcinogeneza, proces nastajanja rakave bolezni, je zapleteno dogajanje, za katero je značilna nepopravljiva sprememba celic, ki ji sledi nenadzorovano razmnoževanje, to je rast tumorja; če bolezni ne zdravimo, se konča s smrtjo. Naravno potek bolezni je dolg, čas od začetne spremembe celic do kliničnega pojava bolezni, t.j. latenčna doba, je za večino vrsto raka 10 do 15 let, lahko tudi več.

V številnih epidemioloških raziskavah se je izkazalo, da večina dejavnikov (70-90%), ki jih povezujemo z nastankom raka, izhaja iz življenjskega in delovnega okolja. Gre za številne kemikalije in skupine kemikalij, ki smo jim izpostavljeni zaradi naših navad (kajenje, nepravilna prehrana, preveč alkohola) ali onesnaženosti delovnega ali bivalnega okolja, za reproduktivne dejavnike in način spolnega življenja, pa tudi za fizikalne (razne vrste sevanj) in nekatere biološke dejavnike (virusi in paraziti).

Dedna nagnjenost se kaže na različne načine. Lahko gre za mutacije posameznih genov pri redkih dednih boleznih (npr. xeroderma pigmentosum, družinska polipoza črevesja, družinski rak dojk). Dednost lahko vpliva tudi na manjšo sposobnost popravljanja okvarjene deoksiribonukleinske kisline in s tem večjo nagnjenost k somatskim mutacijam, variabilnost v presnovi kemičnih karcinogenov, dedne pa so lahko tudi okvare pri imunskem nadzoru. Preberi več o Dejavniki tveganja za nastanek raka

Zdravstvena nega onkološkega bolnika – zapiski 2012

Rak je splošno ime za obsežno skupino različnih bolezni, katerih glavna značilnost je nenadzorovana rast
spremenjenih, rakavih celic. Rak je kronična bolezen in velik javnozdravstveni problem sodobne družbe.

Značilnosti raka: ozdravljiv, kronična bolezen, invazivnost, sistemska bolezen, neboleč, funkcionalni učinki,
simptomi in znaki prizadetega organa, zasevanje/metastaziranje
Kaj je metastaza: Je zasevek oddaljen od primarnega žarišča z enakimi ali podobnimi značilnostmi kot primarni
tumor.
Preberi več o Zdravstvena nega onkološkega bolnika – zapiski 2012

Zdravstvena nega onkološkega bolnika z onkologijo in s paliativno oskrbo

rak-onkologija-zdravljenje-raka-zdravstvena-nega-onkologija1. Značilnosti rakave celice?

Pridobijo lastnosti, ki jih naredijo neodvisne od ustaljenih mehanizmov v normalnih celicah.