I. DEL:
2. ORGANIZACJA – KOT JO RAZUMEMO DANES
2.1. ORGANIZACIJA KOT SUBJEKT, STRUKTURA IN PROCES
ORGANIZACIJA je združevanje ali povezovanje posameznikov (organizacijski resursi) za doseganje skupnega cilja. Izhaja iz grške besede »organon«, ki se preobrazi v Rimu v besedo »organizare«, s pomenom oblikovati nekaj v celoto, da bi ta celota delovala tako kot človeški organizem. SODOBNO družbo imenujemo organizacijsko družbo.
Besedo organizacijo uporabljamo na tri načine :
– subjekt pomeni neko podjetje, inštitut, zavod, državno institucijo. Poslovna organizacija je zavestna stvaritev z jasno določeno strukturo, namenom svojega delovanja in začrtanimi potmi za doseganje tega namena.
– organizacija pomeni neko strukturo. Lahko je kakšna družbena socio tehnična struktura delovnih sredstev. Poudarek je na nizu elementov, ki so na določen način sestavljeni in medsebojno povezani v določene odnose. Organizacijska struktura je sestavljena iz treh osnovnih elementov : – kompleksnost ( s katero opišemo vertikalno in horizontalno diferenciacijo, ki pomeni definiranje funkcij, oddelkov in služb. Na ta način se definira delitev dela, dobimo število organizacijskih ravni in širino organizacije).
– formalizacija (pod katero razumemo definiranje organizacijskih politik, splošnih smernic, ki definirajo meje, znotraj katerih lahko posamezniki sprejemajo odločitve. Razumemo jo tudi kot procedure ali postopke, ki jim je potrebno slediti, da se določena naloga opravi in kot pravila osnovnih postopkov, ki morajo biti opravljeni.) Formaliziranost pomeni tudi stopnjo določanja načina delovanja in obnašanja posameznika v organizaciji.
– centralizacija (pri čemer razumemo stopnjo centraliziranosti oz. decentraliziranosti organizacije z ozirom na planiranje in odločanje. Pomeni združitev odločanja na enem mestu. Decentarliziranost – razpršeno odločanje ) Preberi več o Osnove managementa in organizacije v zdravstvu
ABC ANALIZA: Z ABC si določimo zelo pomembne (A naloge), pomembne (B naloge) in najmanj pomembne (C naloge). ABC analiza nam omogoča, da ne zapravljamo časa za postranske zadeve (C ) in se tako lažje posvetimo življenjsko pomembnim nalogam (A), ki jim drugače praviloma namenimo premalo pozornosti. To je spretnosti, ki se je lahko naučimo, potrebno pa je veliko samodiscipline, obvladovanja samega sebe in predvsem samonadzora.
Motivacijska teorija 
Cilji organiziranja – da je vsak pacient obravnavan tako, da je čimprej dosežena njegova neodvisnost pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti; da so zadovoljene vse njegove psihične, fizične, socialne in duhovne potrebe; da je obravnavan sistematično in načrtovano po procesni metodi dela;