februar 23rd, 2015



Zapiski iz zdravstvene nege v patronažnem in dispanzerskem varstvu

PATRONAŽNO VARSTVO
– patronažna zdravstvena nega
– področja dela patronažne medicinske sestre
– subjekti v patronažni zdravstveni negi
– metode in tehnike dela v patronažnem varstvu
– patronažna medicinska sestra koordinatorica v širšem zdravstvenem timu
(sodelovanje med patronažno medicinsko sestro in osebnim zdravnikom)
– PZN pacienta, njegove družine in skupnosti:ocenjevanje zdravstvenega stanja- hierarhični odločitveni modeli;
– dokumentiranje patronažne zdravstvene nege

DISPANZERSKO VARSTVO
– razvoj služb za ZV posameznih skupin prebivalstva v svetu,
– organizacija in dejavnost služb za ZV posebnih skupin prebivalstva v sistemu ZV v Sloveniji;
– preventivno ZV na primarni ravni zdr. dejavnosti:
– reproduktivno ZV
– ZV dojenčkov in otrok do dopolnjenega 6.leta starosti,
– ZV šolskih otrok in mladine do dopolnjenega 19.leta starosti,
– ZV študentov
– zobozdravstveno varstvo otrok in mladine,
– ZV odraslih v dejavnosti splošne medicine,
– ZV športnikov;
– ZV v službah za ZV posameznih skupin prebivalstva,
– naloge medicinske sestre v njih,
– metode dela v osnovnem ZV; Preberi več…


februar 23rd, 2015



Vprašanja in odgovori za zdravstveno nego v patronažnem varstvu

1. Kaj je patronažno varstvo? Katera področja vključuje?
Patronažno varstvo je definirano kot posebna oblika zdravstvenega varstva, ki opravlja aktivno zdravstveno in socialno varovanje posameznika, družine in skupnosti.
Ti so zaradi bioloških lastnosti, določenih obolenj ali ne navajenosti na novo okolje občutljivi za škodljive vplive iz okolja.
Področja dela v patronažnem varstvu so:
– zdravstveno-socialne obravnava posameznika, družine in skupnosti,
– zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu in
– zdravstvena nega pacienta na domu

2. Kdo so subjekti v patronažni zdravstveni negi?
– posameznik, zdrav ali bolan/poškodovan, od spočetja do smrti,
– družina in
– skupina, skupnost

3. Kdaj je družina subjekt v PZN?
Družina je subjekt v PZN takrat, ko se zato čuti sama in ko je aktivno vključena v proces ZN.

4. Kaj vpliva na kakovost življenja v družini?
Na kakovost v družini vplivajo:
– socialno – ekonomske razmere,
– zdravje in zdravstvena vzgojenost družinskih članov: Preberi več…


februar 23rd, 2015



Najpogostejša vprašanja pri patronažnem zdravstvu

1. Utemeljite zakaj patronažna zdravstvena nega vpliva na kakovost življenja invalida
S svojim znanjem ZV deluje na bolnika in družino z informiranjem o pomembnosti zdravstvenih, socialnih in ekonomskih razmer. Pomembni so njihovi medosebni odnosi in komunikacija. ZV deluje do družinskih članov o prizadetosti in zdravstveno-socialnih problemih povezani z njim, PMS sta omogočena 2 PPO letno, ter KPO po naročilu izbranega zdravnika, ki je odvisno od zdravstveno-socialnega stanja, stopnje samooskrbe. Sodeluje v diagnostično-terapevtskem programu na domu, organizira izvajanje in nadzor oskrbe na domu, urejanje servisne dejavnosti na domu, ter sodeluje z ustreznimi službami in organizacijami pri zdravstvenih in socialno-skrbstvenih problemih.

2. Zakaj dojenček spada v rizično skupino
Ogroženost za zdravje rizičnih skupin izhaja iz treh virov:
– nenavajenost na življenjske pogoje, katerim se mora posameznik prilagoditi
– izredno močna izpostavljenost svojevrstnim boleznim zaradi posebnega družbenega delovnega okolja
– zmanjšana odpornost telesa
DOJENČEK: biološke funkcije, prilagajanje okolju, bolezni, poškodbe, aspiracije, infekcije, zaužitev strupenih snovi Preberi več…


januar 3rd, 2014



Obravnava posebnih skupin prebivalstva v patronaži

Javno zdravje med ogrožene skupine prišteva predvsem t. i. skrito populacijo, ki je uradnim
oblikam pomoči (zdravstvenim in socialnim) večkrat nedostopna ter zaradi posebnih
zdravstvenih okoliščin in tveganega vedenja izpostavljena poslabšanju zdravja.
Ranljive skupine umirajo prej, pogosteje ter bolj zgodaj zbolijo za srčnimi in psihosomatskimi
boleznimi, sladkorno boleznijo in duševnimi motnjami.

Preberi več…


januar 3rd, 2014



Demenca, svojci in patronažna oskrba

Starostniki so skupina prebivalstva, ki potrebujejo posebno obravnavo, saj so zaradi bioloških lastnosti in spremenjenih pogojev življenja tako zdravstveno kot socialno ogroženi.

Omogočiti jim moramo kvalitetno življenje in lažje sobivanje z bližnjimi. V 10. mednarodni
klasifikaciji bolezni (MKB-10) je demenca opredeljena kot sindrom, ki ga povzroča možganska bolezen, običajno kronične narave ali napredujoče narave.
Preberi več…


januar 3rd, 2014



Novorojenček in oskrba na domu – patronažno varstvo

S pojmom novorojenec označujemo obdobje otrokovega življenja od rojstva do končanega 4. tedna
(28 dni). Za to obdobje je značilna velika odvisnost otroka od strokovne nege.

V intrauterinem obdobju živi plod v mirnem okolju. Stalno in ritmično se ponavljajo zvoki bitja srca, aortne pulzacije in
peristaltike. Po rojstvu je postavljen v svet hrupa, svetlobe, suhega okolja, hladu in stalnih dotikov
(previjanje, kopanje, hranjenje). Navaditi se mora še na bolj neprijetne občutke, kot so lakota, žeja,
bolečina, vročina, mraz, glasnost, neprijetni položaj telesa…Popolnoma nov je tudi način dihanja in
prehranjevanja. Novorojenec je relativno nepripravljen za samostojno življenje. Vendar hitro raste, se
razvija, osvaja nove spretnosti in do končanega prvega leta doseže veliko sprememb v svojem
razvoju. Za življenje in zdravje otroka je najnevarnejših prvih 7 – 10 dni življenja, ko se otrok prilagaja
na ekstrauterino življenje (1).
Preberi več…


januar 3rd, 2014



Patronažno varstvo v sistemu reform – Londonska izkušnja s polikliniko

POVZETEK

Na mednarodni ravni so poliklinike značilnost številnih zdravstvenih sistemov. Vendar se zaradi pomanjkljive definicije kaj to sploh je, pojavljajo nejasnosti. Poliklinika je kraj, ki nudi široko paleto storitev zdravstvenega varstva (vključno z diagnostiko) brez potrebe po nočitvi.

Čeprav  so v Angliji že pred ustanovitvijo Nacionalne zdravstvene službe obstajali zdravstveni centri  in klinike, ki so ponujali mešanico zdravstvenih storitev namenjenih širši skupnosti, kot je npr. pediatrija, oftalmologija, zobozdravstvo,… so šele okrog leta 2007 začeli nastajati prvi načrti za oblikovanje poliklinik.

Članek raziskuje ozadje njihovega razvoja in začetne izkušnje po njihovi ustanovitvi v Londonu, z namenom ugotoviti kakšen je njihov vpliv na patronažno varstvo.

Preberi več…


Stran 1 od 212