Izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in spolne potrebe

Občutenje je vrsta funkcije s specifično lastnostjo: subjektivno občutenje telesnega stanja ali je rezultat vzpodbujanja senzoričnih receptorjev; je prenos živčnih dražljajev po aferentnih živcih do možganov in je doživljanje duševnega stanja, ki je lahko – ali pa tudi ne – odgovor na zunanje¸ dražljaje.

  • Bolečina – Je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: naraščanje občutkov v določenih delih telesa, pogosto povezano s subjektivnimi izkušnjami močnega trpljenja, obraz izraža bolečino, oči so tope in brez leska, pogled je izmučen, izraz obraza se ne spreminja, grimase, mišični tonus je spremenjen od najnižjega do rigidnosti, samozaščitno obnašanje, zoženo polje pozornosti, spremenjeno dojemanje časa, zmanjšanje socialnih kontaktov, oslabljen miselni proces, zbegano obnašanje, ki ga označuje tudi ječanje, jokanje, brezciljna hoja, nemirno iskanje, odtujitev od drugih ljudi in aktivnosti; občutki bolečine so odvisni od trajanja bolečine; nepričakovan napad bolečine nastopi zaradi akutne poškodbe tkiva: tega označujejo samohotni odzivi, kot je zvišanje krvnega pritiska, pulza, pospešeno dihanje, znojenje, mrzli znoj, piloerekcija, bledica, povezana z napetostjo mišic, izguba teka in anksioznost.
  • Akutna bolečina: akutno bolečino ponavadi opisujejo kot intenziven oster občutek vreznine, strelne bolečine ali kot mučenje; stalnih in vračajočih se občutkov bolečine ne spremljajo avtomatični odzivi.
  • Porodna bolečina – porodna bolečina je vrsta bolečine s specifično lastnostjo: občutek bolečine, ki je vedno pogostejša in močnejša zaradi krčenja maternice ali širjenja cervikalnega kanala med porodom.
  • Kronična bolečina – kronično bolečino običajno opisujejo kot topo, bolečo, skelečo, ustrahujočo in neznosno; povezana je s težavami pri spanju, z vzdržljivostjo, z depresivno izolacijo, z brezupom in z nemočjo.

 

  • Čutila so organi za sprejemanje dražljajev:
  • Vid je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost videnja kot odgovor na vzpodbude optičnega organa
  • Sluh je vrsta občutenja s specifično lastnostjo: sposobnost slušne zaznave kot odgovor na vzpodbude slušnega organa

Preberi več o Izražanje čustev, občutkov, doživljanja, duševne, duhovne, socialne in spolne potrebe

Zgodovina in uvod v psihologijo

ZGODOVINSKI RAZVOJ PSIHOLOGIJE

Psihologija kot znanost se je pojavila leta 1879. Takrat je Wundt ustanovil prvi psihološki laboratorij in se poimenoval za psihologa, kar pa po osnovni izobrazbi ni bil. Analize je delal po psiholoških načelih, uvedel pa je tudi introspekcijo.

Prej se je psihologija razvijala v okviru filozofije. O psiholoških temah so razmišljali že antični misleci, Kitajci, Egipčani… à psihologija je stara toliko let, kot je stara civilizacija. Preberi več o Zgodovina in uvod v psihologijo

Psihologija bistvo 2011

PREDMET PSIHOLOGIJA

Duševni pojavi,osebnost,obnašanje.Psihologija naj bi preučevala nematerialne duševne pojave, to pa so naša doživljanja, zaznave,predstave, misli, čustva. Introspekcija-notranje opazovanje in ekstraspekcija-zunanje opazovanje-behaviorizem.

Preberi več o Psihologija bistvo 2011

Mešana vprašanja za psihologijo

psihologija-v-zdravstvuVIDIKI OSEBNOSTI

Ekscentriki in čudaki (paranoidna, shizoidna in shizotipska motnja osebnosti);

Dramatiki (mejna, antisocialna, histrionična in narcisistična motnja osebnosti) ter

Bojazljivci (izmikajoča, odvisnostna, obsesivno kompulzivna motnja in nespecifične motnje osebnosti).

SISTEMATIČNA DEDENZIBILIZACIJA

Tehnika za odpravo fobij. Npr. Doma treniraš tehniko, kako se soočiti npr. s psom, ki se ga bojiš in ko bo prišla resnična situacija z psom boš odreagiral kot si treniral doma, torej mirno in sproščeno.

Preberi več o Mešana vprašanja za psihologijo

Psihologija 81-188

izgorevanje

Vrste sporočil

Besedna (verbalna) sporočila, so sestavljena iz simbolov, umetnih, dogovorjenih besednih znakov, ki predstavljajo stvari, procese, ideje, dogodke… To je jezik.

Nebesedna (neverbalna) sporočila predstavljajo slike, kretnje oz. geste, mimika, položaj telesa, ton glasu in drugi telesni izrazi. Izraz je del vedenja, s katerim zavestno ali izvenzavestno sporočamo neko svoje notranje stanje.

Preberi več o Psihologija 81-188

Psihologija 41-80

psihologyZaznavanje

Zaznavanje je proces pridobivanja informacij preko senzornih organov, s katerim ljudje selekcioniramo, organiziramo in interpretiramo čutne dražljaje.

Je proces organiziranja senzornega gradiva, ki ni pasivna refleksija ali spontano asociiranje, temveč se razvije s človekovo aktivnostjo.

Preberi več o Psihologija 41-80