Oops! It appears that you have disabled your Javascript. In order for you to see this page as it is meant to appear, we ask that you please re-enable your Javascript!




marec 13th, 2015



Uro infekti pri otroku

ZNAKI in SIMPTOMI VNETJA SEČIL

NOVOROJENČEK

– zaradi odklanjanja hrane padec telesne teže

– stokanje zaradi bolečine

– moteno spanje

– koža je bleda, siva in cianotična

– pojavi se lahko anemija

– prisotni sta bruhanje in driska, kar ima za posledico dehidracijo

– novorojenček je razdražen

– pojavijo se lahko krči

– latergija, koma

– telesna temperatura je lahko povišana ali znižana

DOJENČEK

– zaradi odklanjanja hrane dojenček hujša, telesna teža pada

– koža je bleda, turgor kože je slab

– telesna temperatura je povišana Preberi več…


marec 13th, 2015



Povišana telesna temperatura in vročinski krči

Telesna temperatura je eden od vitalnih znakov. Uravnava jo termoregulacijski center v možganih (hipotalamus). Telesna temperatura ima dnevna nihanja (najvišja je zvečer, najnižja pa v zgodnjih jutranjih urah).
V otroškem obdobju je termoregulacija nestabilna in to tem bolj, čim manjši je otrok.
Oddajanje toplote:
Radiacija- sevanje toplote v okoliške predmete
Kondukcija- izguba toplote ob dotiku površin
Konvekcijo- izguba toplote v okoliški zrak
Evaporacija- izhlapevanje toplote iz površine telesa

Povišana telesna temperatura
1. Je zaščitni odgovor organizma na okužbo ali poškodbo.
2. Je zanesljiv in občutljiv znak bolezni.
Povišano telesno temperaturo začnemo zniževati, ko preseže 38,5 °C, pri otrocih, ki so že imeli vročinske krče pa že pri 38 °C.

Zniževanje povišane telesne temperature pri otroku
– Najprej začnemo s fizikalnimi ukrepi (mlačne kopeli, prhanje z mlačno vodo, mlačni ovitki telesa).
– Po navodilu z zdravnikom pa z uporabo sredstev proti vročini (antipiretiki).

VROČINSKI KRČI
Vročinski krči so krči pri otrocih med vročinskim obolenjem brez znakov okužbe osrednjega živčevja ali drugega opredeljenega vzroka (elektrolitsko neravnovesje, hipoglikemija, toksična encefalopatija (ILAE).
Vročinski krči so po mehanizmu nastanka, pa tudi po klinični sliki zelo podobni epileptičnim napadom. Ponovitve so razmeroma pogoste (v 30 – 40%), vendar to ne spremeni končnega izida, ki je praviloma ugoden. Preberi več…


marec 13th, 2015



Spanje dojenčka

Spanje je ena izmed temeljnih življenjskih aktivnosti, ki vplivajo na zdravje otroka in cele družine, zato mu je vredno posvetiti vso pozornost.

James Roberts in sod. (1993) pišejo, da na razvoj vzorcev spanja otroka vplivajo: otrok, mati in okolje in to že od obdobja nosečnosti preko samega rojstva, dobe novorojenčka, dojenčka in večjega otroka. Z dobrim počutjem nosečnice,z zdravim načinom življenja, z zdravim delovnim in družbenim okoljem lahko z zdravstveno vzgojo v okviru reproduktivnega zdravstvenega varstva, sistematskih pregledov nosečnic in v šoli za starše že vplivamo na ravnanje matere z dojenčkom. Počutje in razpoloženje otroka vpliva na mater, na njeno počutje, veča se utrujenost.. Z materine strani lahko na spanje otroka vpliva njena depresivnost, nepravilna odzivnost na jok in druge otrokove potrebe. Vse to vpliva na odnose s partnerjem in drugim socialnim okoljem in obratno, odnos s partnerjem in drugim socialnim okoljem lahko pozitivno ali negativno vpliva na mater in posredno na spanje dojenčka. Prav tako vpliva na vzorec spanja otroka izkušnje in pričakovanja matere in socialna podpora. Zelo pomembna je tudi pomoč zdravstvenih delavcev in njihov profesionalen pristop.

Spanje dojenčka ima svoje specifične lastnosti. Novorojenčkovi možgani so še slabo razviti, tako da so vse njegove osnovne fiziološke potrebe kot so hranjenje, udobje, gibanje, komunikacija, spanje, sledijo genetsko programiranemu vzorcu. Določen del možganov mora dozoreti, in to se razvije okrog tretjega meseca starosti, pri nekaterih prej, pri nekaterih pozneje. Dojenčkovo spanje se tako postopoma koncentrira na noč in krajša se čas dnevnega spanja. Cerkadialna ura zori za ritem spanja in budnosti in hkrati se ustvarja tudi cirkardialni ritem številnih drugih fizioloških spremenljivk Pri dojenčku so krajše tudi faze spanja, zato se ponoči večkrat zbuja, ko prehaja med posameznimi fazami spanja. Nekateri med njimi tudi ne znajo sami ponovno zaspati , še posebej, če so zvečer zaspali v naročju, pri prsih ali z zibanjem.

Otroku je treba pomagati pri razvoju zdravih vzorcev spanja, hkrati pa je potrebno poskrbeti za njegovo varnost. Otrok se mora počutiti varnega in ljubljenega, obenem pa ga je potrebno naučiti samostojno zaspati. Preberi več…


marec 13th, 2015



Astma pri otroku

Astma je posledica vnetja dihalnih poti, je neke vrste bronhitis oz. bronhiolitis. Zaradi specifičnega astmatičnega vnetja so dihalne poti astmatikov veliko občutljivejše za številne dražljaje, ki zdravim otrokom ne povzročajo nikakršne škode. Dihalne poti so tudi občutljivejše od dihalnih poti bolnikov, ki imajo vnetje drugega vzroka. Vsi ljudje imamo občutljivejše dihalne poti, kadar smo prehlajeni. Kašljamo ob naporu, pri prehodu iz mrzlega na topel zrak, draži nas onesnažen zrak, vendar nam takrat ne piska v prsi in ne dihamo težko. Pri otroku z astmo pa se težave pojavijo, ker se dihalne poti zožijo. Čim hujša je astma, tem slabše je vodena, tem manjši dražljaj je potreben za hudo zožitev dihalnih poti.

Zoženje dihalnih poti povzroči:
– mišice v steni dihalnih poti se skrčijo in zožijo dihalno cev,
– svetlina dihalne cevke se zoži tudi zaradi vnetja, ki zadebeli steno cevi,
– zaradi vnetja se v svetlini dihalnih poti nabira sluz, ki je pri astmi gosta in jo je težko izkašljati.

Ker se ne ve, zakaj astma nastane, njenega nastanka še ne znamo preprečiti.

Kdaj pomislimo na astmo?
– kadar otroku piska v prsih, ki ga slišimo pri otrokovem izdihu, ki je videti poudarjen.
– kadar se piskanje v prsih ponavlja, piskanje je prisotno po naporu,
– kadar otrok večkrat težko diha,
– kadar ima otrok večkrat občutek stiskanja v prsih,
– kadar je prisoten kašelj, ki je izrazitejši ponoči in ob naporu.
– kadar se težave pojavijo ali poslabšajo:
1. ponoči in bolnika prebudijo,
2. po naporu,
3. ob virusnih okužbah,
4. ob stiku z pršicami, pelodi in dražečimi snovmi v zraku,
5. pri psihičnem stresu,
6. spremembi temperature.
– kadar otrokovi prehladi pogosto preidejo navzdol na pljuča in trajajo več kot 10 dni,
– kadar je težav ob prehladu manj, če otrok dobi zdravilo za astmo. Preberi več…


marec 13th, 2015



Dehidracija

Je zmanjšanje vode in elektrolitov v telesu (Na,K,Ca,…)
Dnevni pretok vode /kgTT je mnogo večji pri dojenčkih in malih otrocih kot pri odraslem;
Pogoste diareje, bruhanje in povišana TT, vnos tekočine je odvisen od osebe, ki otroka neguje.

Vzroki
– Zmanjšan vnos tekočine pri zdravem otroku
– Povečana izguba vode zaradi znojenja, bruhanja, driske, poliurije, diabetesa,
– Visoka TT (za vsako st. nad 37 vnos povečati za 12% )
– temperatura okolice (nad 30st. C povečati vnos za 30 ml/kgtt)
– Prekomerno znojenje pri cistični fibrozi
– Delitev dehidracije: glede na izgubo vode,glede na izgubo telesne teže, glede na izgubo elektrolitov
– Znaki:padec tt, žeja, suhe sluznice,slab turgor kože,, vdrta velika fontanela, oligurija, vdrte oči, redko utripanje z vekami, napet trebuh, hipotermija, hiperventilacija, motnje zavesti…

Dehidracija glede na izgubo vode:
Blaga – izguba do 50ml/kg tt (suhe sluznice, žeja,)
Zmerna – izguba do 100ml/kg tt (suha in obložena usta in jezik, oslabljen turgor kože, oligurija, suha koža, vdrte oči, vdrta velika fontanela,)
Težka – izguba do 150ml/kg tt (bleda hladna koža, nitkast pospešen pulz, tihi srčni toni, hiperventilacija, padec RR, motnje zavesti ) Preberi več…


marec 13th, 2015



Akutni respiratorni infekti pri otrocih

Respiratorna obolenja spadajo med najpogostejša obolenja otroške dobe. Vzrokov za to je več. Največkrat jih povzročajo respiratorni virusi. Zato je pri otrocih iz rizičnih skupin pogosto potrebno bolnišnično zdravljenje. Z preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo nevarnost okužbe.

DIHALNE POTI PRI OTROKU
Anatomske razlike se kažejo v velikosti in legi fiziološke razlike pa so posledica anatomskih razlik in razlik v mehanizmu dihanja.

– NOS predstavlja 25% upora toku zraka v dihalih. Novorojenčki in dojenčki pretežno dihajo na nos.

– GRLO na vhodu v grlo leži poklopec. Pri dojenčku se poklopec spusti proti steni žrela kar omogoča dihanje skozi nos tudi med hranjenjem.

– SAPNIK je kratek, pri novorojenčku 4-5 cm, v starosti 6-12 mesecev meri 7,2 cm. Hrustančni obroči so mehki

– PRSNI KOŠ je mehak in raztegljiv. Glavno oporo pri dihanju daje prepona.

NAJPOGOSTEJŠI POVZROČITELJI AKUTNIH RESPIRATORNIH INFEKTOV PRI OTROCIH

– RSV virus
– Adenovirus
– Virusi influence A, B in C
– Respiratorni sincicijski virus
– Prenaša se kapljično ali z direktnim kontaktom
– Inkubacijska doba je 3-5 dni
– Okužba je nevarna za otroke iz rizičnih skupin
– Pri dojenčkih pogosto povzroča akutni bronhiolitis Preberi več…


marec 13th, 2015



Nedonošenček

Med 24 – 28 tednov gestacije
Teža: 600 – 1400g, dolžina: 25 – 33 cm

– Velika glava v primerjavi s telesom
– Porasel z dlačicami – lanugom (17 in 20 tednom)
– Koža je svetleča, tanka, občutljiva, hitro pride do odrgnin, poškodb
– Koža je prozorna, skozi kožo prosevajo krvne žile,ker ni podkožnega maščevja
– Barva kože govori o otrokovih potrebah po kisiku
– Oči zaprte, začnejo se odpirati okrog 26 tedna, vidi črno belo
– Trepalnic še ni
– Uhlji mehki in upogljivi,se zavihajo
– Nohti na prstih nog in rok so komaj vidni
– Podplati so brez brazd in črt
– Spolovila: deklice velikih sramnih ustnic še ni, ščegetavček je velik in štrleč, mali sramni ustnici široko razprti,
– Dečki: testisov še ni v skrotumu, prsnih bradavic še ni
– Roke krči in izteguje, pest nese tudi v usta
– Občasno obrne tudi glavo, vendar jo ne dvigne
– Že sliši in zaznava okus
– Občuti bolečino
– Občutke izraža z mimiko obraza in s celim telesom (kolca, zeha, cmoka z jezikom…)
– Mišični tonus je majhen, zato ne more zadržati pokrčene lege
– Dihati ni sposoben sam
– Ne zmore vzdrževat stalne telesne temperature
– ne zmorejo sprejemat hrane
– Nima še sesalnega refleksa, ali ne zna uskladiti požiranja in dihanja

Nedonošenček med 29 in 34 tednom Preberi več…