marec 9th, 2015



Zapiski iz skripte za mentalno zdravje

MOTNJE ZAVESTI:

KVANTITATIVNE: odvisne od stopnje budnosti, zožena zavest -spanje, somnolenca, sopor, koma;
KVALITATIVNE: delirantno skaljena zavest (dezorientacija, halucinacije), zamračenost (avto/alopsihična dezorientacija, blodnje, čutne prevare)

FORMALNE ALI OBLIKOVNE MOTNJE MIŠLJENJA – moten je potek in izražanje misli, okolica hitro opazi, pravimo, da govori brez zveze.
LOČIMO:
– pospešeno mišljenje: miselni tok poteka hitreje asociacije burnejše, bolestna obširnost in dolgoveznost, potencirana tovrstna motnja je vrvežavost ali logorhea (misli prehitevajo, so asociativno vendar nelogično povezane);
– upočasnjeno mišljenje: zadrga v mišljenju zgubi miselno nit; zavrtost v mišljenju – misli in ideje se porajajo težko in počasi (pravijo da imajo prazno glavo brez idej); perservacija – vračanje na isto misel, patološko pri hujših okvarah možganov, propadanje duševnih funkcij zaradi starosti, nepatološko -pri aspanosti, alkoholiziranosti;
– shizofrensko mišljenje: značilna je miselna disociacija, simbolika in avtizem, v mišljenju ni smiselne povezanosti in reda v mišljenju, pojavljanje novih besed – neologizmi; skrajna oblika je miselna razrvanost (besedna šara) kjer je nemogoče slediti miselnim pote; avtizem – realiteta začne motiti.

VSEBINSKE MOTNJE MIŠLJENJA:
BLODNE MISLI – PARANOIDNE IDEJE: zgrešena miselna konstrukcija, ocena in zaključki, ki se ne ujemajo z realnostjo, kljub dokazom, ki jih prizadeti ne korigira. Preberi več…


marec 9th, 2015



Shizofrenija in stigma

Shizofrenija je duševna bolezen, ki zbuja niz zablod in predsodkov, občutek nelagodja in strahu. V javnosti je razširjeno napačno mnenje, da so shizofreni bolniki nevarni, napadalni in nesposobni. Sem spada tudi površno prepričanje, da je bolezen neozdravljiva, čemur hitro sledi grozljiv sklep, da je bolnika treba izločiti iz družbe. Nepopolni in napačni prikazi bolezni v medijih so pogosto gojišče za omenjeno zmotno mišljenje in ravnanje.
V resnici se le majhen del shizofrenih bolnikov vede napadalno, če že, pa so takšni navadno le krajši čas v akutni fazi bolezni. Številni oboleli za shizofrenijo niso nasilni. Velja nasprotno, živijo izolirano in so umaknjeni iz družbe. Intelektualne sposobnosti imajo navadno ohranjene, redko so močneje okvarjene. Neskladje med ohranjenimi intelektualnimi sposobnostmi in nerazumljivim vedenjem bolnika, ki se včasih ne ujema z zdravim razumom, bega okolico. Odgovor je enostaven. Opraviti imamo z boleznijo, ki je čudna, na trenutke nerazumljiva, skrivnostna in kruta. Če je ne ustavimo z zdravljenjem, pa postane tudi uničujoča. Navzlic vsemu je veliko bolnikov sposobnih sprejemati odločitve o različnih sestavinah vsakodnevnega življenja. Ob uspešnem zdravljenju so te v večini primerov enako kakovostne in pravilne kot pri osebah iz tako imenovane normalne populacije ljudi. Shizofreni bolniki ne naredijo več nasilnih kaznivih dejanj kot ljudje iz povprečne populacije. Poleg tega je prognoza shizofrenije boljša pri bolnikih, ki so bolje vključeni v družbo in sprejeti v svoji družini, kot pri drugih, ki živijo izolirano, izvrženi iz družbe in lastnih družin.

Kaj je shizofrenija in kaj ni?
Shizofrenija je zapletena motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot splet značilnih simptomov. Tu se resnična doživetja in izkušnje težko razlikujejo od neresničnih, zato mišljenje ostane brez zanesljivega kompasa in postane nelogično. Oboleli postopoma zaide ali je nenadoma pahnjen v psihotičen svet neznanih občutij s čudnimi običaji in zastrašujočo okolico, kjer po videzu drugačna bitja govorijo nerazumljivo govorico. Ne ve, kako je prišel tja in koliko časa bo moral ostati v neprijaznem tujem svetu. Zato je razumljivo, da so bolniki v fazi bolezni prikrajšani kot socialna bitja, ker ne morejo gojiti in kazati normalnih čustev do drugih oseb ter imajo težave s spominom in vedenjem. Preberi več…


marec 9th, 2015



Psihiatrična zdravstvena nega vprašanja in odgovori 2.del

1. Kako se imenuje tretja faza teoretičnega modela H. Peplau in kaj se v tej fazi dogaja s pacientom.
Faza orientacije
– MS in B/V sta si ob srečanjih tujca
– vzpostavljanje med-osebnega odnosa in zaupanja – B/V sprejeti kot partnerja
– ustvarjanje terapevtskega ozračja
– pomoč B/V pri orientaciji, informacije
– opazovanje in ocena B/V stanja
– vloga MS skrbi za terapevtsko okolje, izvaja Zn, nadomestna oseba, zagovornica, oseba z informavijami

2. Faza indentifikacije
– B/V postaja jasno, kaj se z njim dogaja
– odnos med MS in B/V se poglablja
– B/V se identificira z MS
– išče rešitve za svoje probleme, o tem razpravlja z MS
– medosebni odnos se lahko razvije v različne smeri
– vloga MS: učiteljica, oseba z informacijami

3. Faza interakcije
– B/V ima že jasno izoblikovano sliko glede svoje bolezni
– prevzema aktivno vlogo v terapevtskem procesu
– išče informacije in izkorišča vse možne vire pomoči
– v proces ZN vključuje svojce
– MS vzpodbuja neodvisnost in aktivnost B/V
– Vloga MS: svetovalka, oseba z informacijami, vodja Preberi več…


marec 9th, 2015



Psihiatrična zdravstvena nega vprašanja in odgovori 1.del

1. Prva faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza orientacije
– MS in B/V sta si ob srečanju tujca
– vzpostavljanje medosebnega odnosa in zaupanja (B/V sprejeti kot partnerja)
– ustvarjanje terapevtskega ozračja
– pomoč B/V pri orientaciji, informacije
– opazovanje in ocena B/V stanja
– identifikacija glavnega problema in skrbi B/V
– začetek B/V samoraziskovanja

2. Druga faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza identifikacije
– B/V postaja jasno, kaj se z njim dogaja
– odnos med MS in B/V se poglablja
– B/V se identificira z MS
– B/V išče rešitve za svoje probleme, o tem razpravlja z MS

3. Tretja faza teoretičnega modela Hildegard Peplau, kaj se v tej fazi dogaja s pacientom?

– faza interakcije
– B/V ima že jasno izoblikovano sliko glede svoje bolezni
– B/V prevzema aktivno vlogo v terapevtskem procesu
– B/V išče informacije in izkorišča vse možne vire pomoči
– MS vzpodbuja neodvisnost in aktivnost B/V Preberi več…


marec 9th, 2015



Komunikacija in motnje zaznavanja

MOTNJE ZAZNAVANJA

Zaznavanje kot duševni proces pomeni tisti del duševne reaktivnosti, ki v človekovi zavesti oblikuje podobe predmetov in občutke za njihove lastnosti. Za zaznavanje ter za ostale duševne procese je nadvse pomemben stalen nadzor nad ustreznostjo reakcije in njenimi morebitnimi napakami (Kobal, 1999).

Elementarne motnje zaznavanja
Te motnje so povezane z določljivimi okvarami senzoričnega aparata, kjerkoli od receptorja do sekundarnih projekcij v možganski skorji onemogoča ali vsaj bistveno otežuje zaznavanje okoliškega sveta. Praktično vse te okvare sodijo v nevrologijo.

K tem motnjam uvrščamo:
– agnozije (optične, akustične, taktilne)
– objektivno malo pojasnjeni so pojavi psihogene slepote ali gluhote
– štejemo tudi trenutne ali nedoločljive optične fenomene, kot so bliskavica ali plameni v epileptični auri lahko pa je prisotno tudi doživetje pokov ali šumov

Zaznavne anomalije
Kot primere sprememb intenzivnosti lahko omenimo pojave hiperestezije, hipoestezije in anestezije. Pri prvem gre za povečanje občutka za dotik na koži, pri drugem za zmanjšanje, pri tretjem pa za izgubo občutka za dotik (Kobal, 1999). Preberi več…


marec 9th, 2015



Izpit iz mentalnega zdravja 5.2.2010

Za duševne motnje velja:
1. V izrednih razmerah se zmanjša število duševnih motenj za 6-11%
2. Osebam z duševnimi motnjami so pogosto kršene človekove pravice

Haptične halucinacije so motnje
1. Zaznave na koži

Psihotični simptomi se NE pojavljajo pri
1. Shizotipski motnji

Prodormalni simptomi shizofrenije so
1. Zbledelo, neustrezno čustvovanje

Simptom, ki ni posledica disfunkcije avtonomnega živčevja pri deliriju je
1. Obsesija

Težave s poimenovanjem predmetov so tipične za
1. Demenco

Za alzheimerjevo bolezen velja
1. Razvija se počasi več let

Bolnik z demenco ki doživlja televizijsko sliko kot resnično dogajanje
1. Ima privide

Izmed naštetih je najpomembnejši dejavnik tveganja za depresijo
1. Žalovanje

Za samomor velja
1. Kdor poskuša narediti samomor išče pozornost
2. Samomorilci so sebični in šibki Preberi več…


marec 9th, 2015



Epilepsija

– Epileptični napadi: nenadne motnje v delovanju živčevja, ki se kažejo kot motnje gibanja, zaznavanja, obnašanja, zavesti kar je posledica nenormalne električne aktivnosti v možganih.Te motnje so praviloma časovno omejene in popolnoma reverzibilne.
– Epilepsije: bolezenska stanja pri katerih se ponavljajo (večinoma spontani) epileptični napadi

RAZVRSTITEV EPILEPTIČNIH NAPADOV:

1. Parcialni napadi:
a) enostavni – brez motenj zavesti
b) kompleksni – z motnjo zavesti
2. Generalizirani napadi (bilateralno simetrični in brez žariščnega začetka)
3. Nerazvrščeni napadi

EPIDEMIOLOGIJA:

– 20000 bolnikov z epilepsijo
– 30-50 na 100.000 prebivalcev na leto
– 500-1000 na 100.000 prebivalcev (0,5-1% razširjenost – prevalenca – epilepsije)
– 10-20% ima terapevtsko rezistentno epilepsijo

Starost: pojavlja se v vseh starostnih obdobjih – največ v otroškem obdobju in po 60. letu starosti
Razmerje med spoloma:enako pogosto pri ženskah kot moških Preberi več…


Stran 1 od 212