Anksioznodepresivne motnje, ter medicinsko nepojasnjena stanja

Sporazumevanje z bolnikom je temeljna veščina dela zdravnika družinske medicine. Bolnikovo zadovoljstvo z zdravstveno oskrbo in njegova voljnost za sodelovanje pri zdravljenju sta neposredno odvisna od uspešnega sporazumevanja. Tradicionalni klinični pristop je usmerjen v bolezen, bolniku prijazen način pa postavlja bolnika v osrednje mesto posveta. Posvet med bolnikom in zdravnikom pomeni glavno obliko dela v osnovnem zdravstvu in predstavlja temelj reševanja praktično vseh bolnikovih zdravstvenih težav (1).

Sporazumevanje, usmerjeno k bolniku, vsebuje naslednje stopnje posveta (2):
– odkrivanje vzrokov bolnikovega obiska,
– razjasnitev bolnikovih težav,
– imenovanje bolnikovih težav,
– razlaga bolniku in doseganje soglasja,
– načrt za vodenje zdravljenja. Preberi več o Anksioznodepresivne motnje, ter medicinsko nepojasnjena stanja

Samokontrola depresije

1. SAMOKONTROLA DEPRESIJE
SAMOOBVLADOVANJE je proces povečevanja odgovornosti za zdravje.
Njegovo izvajanje naj bi vodilo k:
– Redkejšim sprejemom v bolnišnico
– Boljšim odnosom
– Povečani zmožnosti obdržati zaposlitev
– Večja kakovost življenja

Prvi koraki
– Pišite dnevnik – vsaj en stavek na dan
– Naučite se čim več o svoji bolezni in zdravilih
– Vprašajte svojega zdravnika, če lahko prilagajate svoja zdravila svojemu razpoloženju-samostojno jemnje zdravil
– Izboljšajte prepoznavanje svojih čustvenih nihanj in opozoril nanje

Potem
– Lahko nadzorujete svoja čustvena nihanja s samostojnim jemanjem zdravil
– Uporabljate druge načine za nadzorovanje svojega razpoloženja. Obstajajo različne tehnike; vi morate najti tiste, ki najboljše delujejo za vas

ZA DEPRESIJO
– Telesna dejavnost – samo na sprehod
– Poiskati nekoga, s komer se lahko pogovori, če je mogoče o depresiji
– Kognitivna terapija (spreminjanje razpoloženja s spreminjanjem misli)
– Izražanje jeze (v zasebnosti) Preberi več o Samokontrola depresije

Vprašanja in odgovori pri psihitriji

1. Kam seže zgodovina povezovanja javnega in duševnega zdravja?
– skupni začetki sredi devetnajstega stoletja: kolera
– ob izboljšanju higienskih pogojev so opazili, da se istočasno izboljšuje tudi javno duševno zdravje

2. Opiši strukturo javnega duševnega zdravja kot bi na primeru javnega zdravja nasploh to bila higiena, epidemiologija, socialna medicina in promocija zdravja!
– zdravstvena ekologija ali higiena (strateška presoja vplivov na duševno zdravje)
– epidemiologija in preventiva (povezanost med duševnimi motnjami in drugimi boleznimi,
so pojavnost enih in drugih – komorbidnost, liaison psihiatrija ali psihiatrija povezovanja)
– zdravstvena ekonomika in organizacija zdravstvenih služb (evidence-based psihiatrija, stroškovna učinkovitost psihiatričnih metod zdravljenja, skupnostna psihiatrija)
– promocija zdravja (zlasti boj proti stigmatizaciji duševnih motenj)

3. Naštej nekaj vsebin javnega duševnega zdravja
– samomori
– alkohol in z alkoholom povezane bolezni (telesne in duševne) ter socialne in ekonomske posledice
– ilegalne psihotropne substance
– depresija
– zgodaj začeta psihoza
– stres na delovnem mestu
– ekološki dejavniki tveganja, ki vplivajo na duševno zdravje Preberi več o Vprašanja in odgovori pri psihitriji

Izpiski iz knjige pri Psihiatriji

ZN PAC. ODVISNEGA OD ALKOHOLA:
– DIHANJE: večje tveganje za infekcije dihal, kardiovaskularne motnje, zvišan RR in tahikardija, povišano dihanje; MS nadzoruje VT, RR ter aplikac. zdravil po naročilu,
– IZLOČANJE, ODVAJANJE: diareja in oligurija, lahko tudi inkontinenca; MS vodi bilanco tekočin in odstopanja od normale(primesi, vonj itd.),
– TEL. TEMPERATURA: višja pri odtegnitvenem sindromu, podhladitev, smrt; MS redno meri TT, pac. Ki se zdravijo od alko. jim povemo kako več o zdravi prehrani,
– PREHRANJEVANJE: neješči pac., kar vodi v dehidracijo in elektrolitsko neravnovesje, zmanjšana T teža; MS v odtegnitv. krizi dodaja tekočino, vodi bilanco tekočin,
– GIBANJE: v odtegnitv. krizi je zmanjšana motorična sposobnost, mišična oslabelost; MS oz. negova. intervencije so usmerjene v preprečevanje padcev, pac. ki se zdravijo od alkohola jim povemo kako pomembna je vsakdanja aktivnost,
– SPANJE: so nespeči, motnje v ritmu spanja ali pa preveč spijo; MS poskuša urediti ritem spanja, ga spodbujamo k fizični aktivnosti, ustrezna mikroklima,…
– IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU: avtoagresivnost, suicidalna ogroženost, delovni nemir; MS zagotavlja varnost, pacienta seznanimo z škodljivimi posledicami alkohola,
– OSEBNA HIGIENA: zanemarjajo skrb zase, zobovje, zunanji videz, zaudarjajo, zmanjšan turgor kože in spremembe na sluznicah; MS opazuje st. sluznic in pomaga pri izvajanju osebne higiene,
– OBLAČENJE: imajo neustrezne razvade oblačenja; MS motivira pac. k ustrez. oblač.
– ODNOSI Z LJUDMI: nimajo zanimanja za okolje, socialno se izolirajo; MS pomaga pac. Pri zmanjšanju nekontroliranih čustev in ga motivira h komunikaciji,
– KORISTNO DELO: se ne rekreirajo, so brezposelni, dela ne opravljajo vestno; MS ga spodbuja k zaposlitvi, aktivnemu življenju in ga vključuje v razna društva,
– UČENJE: MS mora ga vodit, učiti, seznanjati o škodljivih posledicah nekontrolirane rabe Preberi več o Izpiski iz knjige pri Psihiatriji