Telesne spremembe starostnika

Zmanjšanje telesne višine tudi do 5cm (zaradi tanjšanja medvretenčnih ploščic).

Maščoba se začne kopičiti predvsem okoli trebuha, dojke se povesijo, roke postanejo koščene in žile vidnejše zaradi izgube maščobnega tkiva.

Maščobno tkivo izginja tudi iz obraza, zato so gube bolj poudarjene.

Koža se tanjša, turgor kože se spremeni, zmanjša se tudi elastičnost, na koži se pojavijo temne pike, in sicer zaradi kopičenja barvila LIPOFUSCINA (Poredoš, 2004).

Lasje posivijo,ker so v njih zračni mehurčki, dlake na značilnih mestih izginejo pojavijo pa se lahko npr. v nosu, in ušesih.

Starejši ljudje zaradi propadanja živčnih celic slabše slišijo, vidijo, vonjajo in okušajo.(zaradi slabšega sluha pride do slabše komunikacije,…).

Značilne so spremembe potreb pri starostnikih in zakrnevanje njihovega okušalnega organa (to vodi do premajhne potrebe po tekočini,nekontroliranega uživanja sladkorja in soli).

Starostnik se težje prilagaja toplotnim spremembam.

Zobje izpadajo, slabo sedeča zobna proteza otežuje zdravo prehranjevanje, vpliva na socialne kontakte in samozavest.

Pojavijo se spremembe na prebavilih. Prebavnih sokov je manj,želodec težje prebavlja hrano in resorbcija hranilnih snovi je zaradi sprememb na črevesju slaba. Pogosta je tudi obstipacija-zaprtje.

Starostniki so nagnjeni k težavam pri dihanju in hitrejši utrujenosti. To povzroča omotice, omedlevice in nenadne napade slabosti.

Narašča okornost, to privede do spotikanja, padcev s poškodbami in do oteženega ali omejenega gibanja. Starostnik se težje pripogne, iztegne roko, dvigne glavo, prime predmet s prsti, ga stisne itd. bolečinski prag se lahko pomakne navzgor ali navzdol.

Pojavi se izguba normalnega ritma spanja in budnosti. Pojemanje potrebe po spanju lahko povzroči utrujenost, pasivnost (Dolšak, 2003).

 

Problem z vidika zdravstvene nege:

V času klinične prakse smo želeli ugotoviti, kako se starostniki spopadajo s telesnimi spremembami, kako se soočajo in kako sprejemajo te spremembe videza.

Predvsem smo se osredotočili na zmanjšano funkcijo gibanja.

Gibalne sposobnosti starostnik ohranja, če skrbi za redno telesno dejavnost in vadbo. Priporočamo mu kratke sprehode, plavanje, lahko telovadbo za ohranjanje gibčnosti sklepov in mišično moč. Ležečemu varovancu pa pomagamo pri spremembi položajev v

postelji, tako da udobno leži v postelji, brez nevarnosti, da bi padel, da bi ga kaj tiščalo. Varovancu priporočamo tudi nabavo pripomočkov proti preležaninam, s katerimi si omogoči udoben položaj ( razne blazine, bolniška postelja, trapez) (Križaj, 1999).

[wp_ad_camp_1]

Kritično mnenje:

Zdi se mi, da je za stanovalce v Domu starejših občanov zelo dobro poskrbljeno. Imajo fizioterapijo in zelo veliko možnosti za različne vadbe. Tudi osebje se zelo trudi, da bi svoje varovance čim bolj spodbujali k samostojnosti in razgibavanju ter vsakodnevnim telesnim aktivnostim. Sama imam tudi dedka v domu in se mi zdi prav, da ljudi poskušajo čim bolj osamosvojiti, tako pri telesni dejavnosti kot tudi na drugih področjih. Si lahko predstavljam, da se starejši ljudje počutijo zelo nekoristne in slabotne za ta svet, vendar si tudi oni zaslužijo našo podporo in ljubezen ter da jim pomagamo po naših najboljših močeh.

 

Literatura:

Križaj M. (1999). Zdravstvena nega – pomemben dejavnik kakovosti življenja v tretjem življenjskem obdobju. Ljubljana: zbornica zdravstvene nege, Obzor Zdr N 1999; 33: 269-74.

Dolšak J. (2003). Starostnik. Ljubljana – Univerza v Ljubljani.

Poredoš P. (2004). Zdravstveni problemi starostnikov. Ljubljana – Klinični oddelek za žilne bolezni.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja