Spletna stran študentov VŠZNJ. Portal za izobraževanje, druženje in zabavo. Bodite kreativni in kolegialni!

•    Ameriška avtorica , rojena 1909
•    Pionirka na področju ZN
•    Je nacionalno in internacionalno priznana MS
•    1931 je diplomirala iz ZN v Pottstownu, Pennsylvania
•    1943 je diplomirala iz interpersonalne psihologije na Bennington College, Columbia University in New York
•    1947 je magistrirala iz psihiatrične ZN na isti univerzi
•    Leta 1953 je doktorirala na razvoju kurikuluma na isti univerzi

Izkušnje vključujejo :
•    Bila je vojaška MS
•    Raziskovanje v ZN
•    Privatna praksa v psihiatrični ZN
•    Vplivala na razvoj veliko programov ZN
•    Poučevala je psihiatrično ZN
•    Je zaslužni profesor na Rutgers University

Model

Njen medicinski model temelji na:
•    Logično-pozitivistični, objektivni in naravoslovni perspektivi
•    Pacient je bil obravnavan kot primer in je predstavljal problem za raziskovanje, diagnozo, obravnavo in zdravljenje
•    ZN še ni bila uveljavljena kot profesija in ni imela jasne identifikacije
•    MS so asistirale zdravnikom in izvajale različne naloge

Eden od pozitivnih rezultatov njenega modela je bila preusmeritev MS od bolezni k pacientu.

Peplau je razvila psihodinamičen model – model medsebojnih odnosov :
•    Teorija temelji na medsebojnem terapevtskem procesu, ki s pomočjo učenja in psihoterapije vodi in pospešuje razvoj osebnosti
•    ZN mora pomagati človeku pri razvoju osebnosti v smeri kreativnega, konstruktivnega in produktivnega osebnega in družbenega življena

Medsebojni odnosi

Obsegajo vse procese, ki nastajajo med dvema ali več osebnosti.
Ti odnosi so :
•    Odnos med MS in pacientom – je situacija medsebojnega ponavljajočega se razmerja in predstavlja jedro ZN. Vsak odnos med MS in pacientom pomeni medsebojno situacijo, ki je izobraževalna in terapevtska. V njej prihajata do novih spoznanj in gradita konstruktiven medsebojni odnos in spoštovanje drug  drugega kot osebnosti.
•    Komunikacija – je medsebojni proces, ki vključuje besedno in nebesedno komunikacijo. Komunikacija mora biti jasna in razumljiva. Nebesedna je neodvisna od besede in vključuje empatijo, besedna pa vključuje uporabo besed, pojmov in simbolov za izražanje misli in občutij.
•    Razumevanje samega sebe – je pomembno za vzpostavitev ustreznega odnosa. Za MS je pomembno, da pozna samega sebe kot osebnost, svoje pozitivne in negativne resurse.

Odnos med pacientom in MS

Psihodinamična narava ZN poteka skozi štiri faze razvoja, ki ga Peplau opiše kot odnos med pacientom  in MS :

•    Orientacija
•    Identifikacija
•    Interakcija
•    Razrešitev

1.    Faza orientacije – Pacient  išče profesionalno pomoč na osnovi potrebe, ki jo občuti, ali postavljene diagnoze. MS mu pomaga v identifikaciji in razjasnitvi njegovega problema. V tej fazi oba spoznata in razumeta svoja pričakovanja in vlogo. Jasna in trdna vloga MS je bistvena pri srečanju s pacientom. Ti dve komponenti pacient preverja, da ustvari zaupanje v MS. Faza se konča, ko bolnik spozna svoje probleme in je pripravljen na sodelovanje. V tej fazi ni poudarek na bolezni.

2.    Faza identifikacije bolnikovih problemov in potreb – Pacient se identificira z MS, ki mu pomaga v določanju njegove vloge v procesu ZN. MS ga podpira skozi proces bolezni in mu pomaga v rasti in  razvoju njegove osebnosti. MS in pacient naredita načrt izrabe resursov in negovalnih intervencij, ki jih bo pacient lahko optimalno izkoristil. Pacient je v procesu ZN lahko samostojen ali delno ali popolnoma odvisen od MS. Pacient spozna in razume svojo situacijo.

3.    Faza interakcije – Pacient poskuša maksimalno izkoristiti ponujeno pomoč. Skupni cilj MS in pacienta je doseganje predhodno zastavljenih ciljev.

4.    Faza razrešitve problema – Cilji so postopoma doseženi in pacient postane neodvisen od ZN. Oblikovani so novi cilji in novi koraki k nadaljnjemu razvoju in osebnostni rasti.

V teoriji Peplau je osrednjega pomena medsebojni odnos med MS in pacientom ter terapevtska interakcija. Medsebojni odnos s pacientom je psihodinamičen.

Naloge MS v odnosu med pacientom in MS

•    Tujec – v fazi orientacije sta MS in pacient drug drugemu popolna tujca. Vljudnost in emocionalna podpora pomaga k nadaljnjemu razvoju odnosov.
•    Ekspert – MS je oseba, ki pomaga pri razreševanju pacientovih specifičnih problemov. Ima znanje in spretnosti ter izvaja intervencije.
•    Učiteljica – MS z znanjem in spretnostmi izvaja naloge. Učenje je Peplau postavila kot najpomembnejši aspekt ZN. Skozi učenje vodi pacienta k rasti in razvoju njegove osebnosti.
•    Vodja – pacient ima v procesu ZN aktivno vlogo. To vlogo pacienta zagotovi MS z demokratičnim vodenjem, zagotavljanjem informacij in spodbujanjem sodelovanja.
•    Nadomestilo – MS prevzame vlogo drugega. To pomeni, da  MS in pacient skupaj določita stopnjo odvisnosti v odnosu.
•    Vir – MS zagotavlja pacientu specifične informacije, ki pripomorejo k razumevanju problemov ali novih situacij.

V odzivanju na različne probleme in potrebe pacienta skozi faze njegove bolezni razvija MS različne vloge.
KONCEPTI METAPARADIGME

•    Človek
•    Okolje
•    ZN
•    Zdravje

Človek
Je bitje, ki živi v nestabilnem okolju s fiziološkimi, psihološkimi, socio-kulturnimi vplivi in teži k ravnovesju. Kot osebnost vsak človek živi v svojem okolju z oblikovanim vzorcem vrednot, navad, s svojimi prepričanji in izkušnjami. Ta vzorec je pomemben pri oblikovanju medsebojnih odnosov predvsem v fazi približevanja in navezovanja stikov.
Teorija daje posamezniku osrednje mesto. Posameznika gleda kot edinstveno bitje z biološkimi, psihološkimi in spiritualnimi ter sociološkimi komponentami. Človeka gleda v kontekstu odnosov, ki vključujejo MS in pacienta.

Okolje
Peplau opisuje, da primarni faktorji iz okolja vplivajo na medsebojne odnose. Okolje je nestabilno, fiziološko, psihološko in sociokulturno valovanje ter prepletanje.

Zdravje
Je simbol, ki predstavlja rast in razvoj osebnosti, da lahko živi v okolju kot ustvarjalen in kreativen posameznik in ima produktivno osebno in družbeno življenje.

Zdravstvena nega
Je pomemben terapevtski medsebojni proces. To je simultana aplikacija umetnosti in spretnosti z namenom, dati poudarek rasti in razvoju posameznika. Vključuje rast in razvoj MS in pacienta.

Prednosti in omejitve teorije Peplau

Prednosti :
•    Teorija zagotavlja logičen in sistematičen način gledanja na proces ZN
•    Jedro teorije ZN so medsebojni odnosi, ki predstavljajo integralni del današnje ZN
•    Teorija je uporabna na vseh področjih ZN
•    Prinaša jedro znanja ZN

Omejitve :
•    Ni je mogoče aplicirati na področjih ZN pri obravnavi nezavestnih pacientov
•    Peplau gleda na specifični odnos med MS in pacientom. Danes proces ZN vključuje tudi družino, skupino in skupnost